MOSCANSKA V vevškem obratu papirnice Vevče-Medvode so zadnje dni decembra lani proslavili pomemben jubilej: 120-letnico, odkar je pri njih stekel prvi strojno izdelan papirni trak. Iz preproste ročne proizvodnje papirja se .je obrat tehnično razvil in se razvija v sodobno podjetje, ki ima vse možnosti za razvoj tudi v prihodnosti. V njem pa so se skozi čas kalile tudi ideje in ljudje, ki so dali svoj veliki delež revoluciji. V se era tega in še marsičesa se je spomnilo okoli 1000 delavcev tega obrata, ko so imeli v prostorih DD slavnostno sejo (slika) GLASILO ObO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE VOLIVCEM V ROKE: LETO V. ST. 2 FEBRUAR 1964 DRUŽBENI NAČRT IN PREDRAČUN Sodno^* .pritiravania lahko 1963. leto ocenimo za dokaj u-kenih ’ ^ 1,3k° na področju razvoja gos|H>darstva kot druž- PomerM, l>' komunale ter stanovanjske dejavnosti doseženi po,'*"1, uspehi. Te je pripisati predvsem stalnemu izpo-Rani n an,,u uašega gospodarskega sistema, v katerem se or-Orav,^1^"^ vse k01-* uveljavljajo, v katerem organi u-Porjii • ^ p<>staJajo vedno bolj učinkovit faktor v naših na-deU)vnlinl^r'Zil^CVlln^'*, ** ve^j° produktivnost in v katerem Pvelinuis i Preko organov upravljanja vedno uspešneje T- k SVo^e kastne in družbene interese. Pa Pelo z uenehno skrbjo za večjo proizvodnjo kolektivom notran • . izkoristiti zmogljivost strojnih naprav, odkriti v ^stem rezerVc ter odpraviti tudi nekatere pomanjkljivosti •bor sc uotranje delitve čistega in osebnega dohodka, s či-družbeni KDri ^ večjem številu zaposlenih povečal skupni V d ,rUto P1^1*! za 19,8 % in narodni dohodek za 17.73J, *n scvedaltbHn,h sluibah nam ^ 8 skrbnim gospodarjenjem doRraduj v- * Z var^cvaniem s proračunskimi sredstvi uspelo ko Diif-j,- ^-kojno-varstveni zavod Angelce Ocepkove ter tež- V Z 1 zdrav8tvcnl dom v Polju. začeta VU ^ b,,a opravljena manjša popravila nekaterih m uPno »p Ko ^ Rradnja novega šolskega poslopja v Jaršah, ulnarj^v *lo v teh akcijah potrošenih okoli 340 milijonov ^I>'roAenih0i^n^e komunalnih problemov je bilo v letu 1963 v d'vanj TakUPno milijonov, kar je 36 manj od pred-*»^IadnJi ^ pri urejanju cest opravljenih samo 22 % del, blov*111 vodovja i3 ^ razsvetljavi 93 %, kanalizaciji 64 %. k°v 74 ^ Pdov 88 % in na zunanjih ureditvah okoli novih NADALJEVANJE na S. strani ZAHVALA za dedka Mraza Tudi* letos ni bilo kraja, zbirališča otrok, šole ali vzgojno-varstve-ne ustanove, da se ne bi pripravili na sprejem dedka Mraza. Prijatelji otrok in mladine so skupaj z otroki pripravili lepe prireditve: od obiskov gledaliških predstav, filma Srečno Kekec, lutkovnih prireditev, otroških risank itd. Težko je reči, kje so se lepše in boljše pripravili na sprejem dedka Mraza: ali v Sostrem, kjer so imeli sprevod dedka Mraza in kar dva dni prireditve za predšolske in šolske otroke ter tretji dan obiskali otroke Lipoglava, ali v vzgojno-varst-veni ustanovi Jarše, kjer so otroci praznovali kar tri dni in jih je dedek Mraz obdaril z novimi igračami in radio aparatom, ali v šoli Polje, kjer so otroci pričakali dedka Mraza z lepo naštudirano igrico Najlepša roža in priredili pet prireditev, na katere so povabili otroke podružničnih šol. Otroci krajevnih skupnosti Zelena jama in Moste so dobili za novoletno darilo nov dom VVu Angelce Ocepek. K temu razpoloženju s« mnogo prispevale delovne organizacije — pokrovitelji otroških kolektivov, ki so otrokom podarili lepa in koristna kolektivna darila. Ob tej priliki se prav lepo zahvaljujemo delovnim kolektivom za ra zumevanje potreb otroških kolektivov in za pomoč, ki so jim jo nudil. PON'TISKUJEMO IZ TOVARNIŠKIH GLASIL KADRI ^ KOT PROBLEM V ŽITU S pravili živilskega kombinata žito iz leta 1361 je bila izvršena decentralizacija organov za sprejemanje delovne sile pri EE. Tako so bile izvoljene komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tudi po ekonomskih enotah. Do tega časa je bila samo komisija za delovna razmerja pri centralnem delavskem svetu, ki je bila v stalni povezavi s tedanjo personalno oz. kasneje s kadrovsko-soci-alno službo. Komisijam za delovna razmerja pri ekonomskih enotah je v začetku njihovega poslovanja pomagala z raznimi navodili o postopku pri sprejemanju delovne sile personal- na oz. kadrovsko-soeialna služba. Sodelovanje pa je bilo organizirano tudi v tem smislu, da so se večkrat razgovarjali s predstavniki komisij v ekonomskih enotah oz. z vodstvi ekonomskih enot. Na delo komisij za delovna razmerja pa je nedvomno vplivalo tudi zanimanje za delo teh komisij s strani direktorjev ekonomskih enot, obrato-vodij, vodij skladišč itn. Analiza je pokazala, da so v nekaterih ekonomskih enotah komisije za delovna razmerja odigrale svojo vlogo in v sestavu kadra tiste ekonomske enote ni bilo večjih problemov. Kolikor pa so se poja-NADAUEVANJE na 10. strani LANSKO JESEN JE BIIX) ČUTITI ŽIVAHNEJŠE GIBANJE MED ČLANI PRIPRAVLJALNEGA ODBORA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV NASE OBČINE. V TOREK, 7. JANUARJA LETOS, JE LAHKO VSAKDO V POLNI DVORANI OBČINSKE SKUPSClNE DOBIL POJASNILO ZA GORNJO UGOTOVITEV: SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE JE BIL TEGA DNE USTANOVLJEN PO NEKAJURNI RAZPRAVI, KI JE PO TEHTNOSTI IN ŽIVAHNOSTI PRESEGLA VSA PRIČAKOVANJA IN JE SLEDILA UVODNEMU REFERATU NAŠEGA REPUBLIŠKEGA POSLANCA AVGUSTA VIŽINTINA. ZARADI POMEMBNOSTI MISIJ, POUDARJENIH NA TEM USTANOVNEM OBČNEM ZBORU BO UREDNIŠTVO MSK SKUŠALO POSREDOVATI SVOJIM BRALCEM IZHODIŠČA. POGLEDE IN PERSPEKTIVE KULTURNO-PROSVETNEG A, UMETNIŠKEGA IN ZABAVNEGA ŽIVLJENJA V NASI OBČINI, KI NAJ SE ClMPREj VKLUCl V NAS VSAKDAN, ISTOČASNO PA SE BO SKUŠALO PRIBLIŽATI DUHU TEGA USTANOVNEGA ZBORA IN BO TEŽILO, DA BODO SOCIALISTlCNO-HUMANISTlCNI ODNOSI PREVEVALI VSE NJEGOVO DELO AKTUALNO PRED USTANOVITVIJO stalne konference KS V naši občini se že dolgo časa čuti pomanjkanje koordinacijskega organa, ki bi povezoval vseh 9 obstoječih KS in vsklajeval njihovo delo. Se bolj pa bi tak organ lahko pomagal tistim območjem, kjer KS šele ustanavljajo, saj bi jim lahko pomagali že s tem, da ne bi zabredle v vse začetniške težave, ki skoraj nujno spremljajo vsako novoustanovljeno skupnost. V nekaterih občinah že imajo organe, ki združujejo KS in so se pokazali kot zelo koristni. Da bi tudi v naši občini čim-prej odpravili to vrzel, je bil pri ObO SZDL ustanovljen posebni pripravljalni odbor, ki je po večmesečnem delu končal s pripravami za ustanovitev koordinacijskega organa, za katerega je predlog, naj se imenuje Stalna konferenca krajevnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in bo njen ustanovni zbor v naslednjih tednih. Seveda stalna konferenca ne bo smela postati organ nad KS, ampak bo predvsem koordinator in povezovalec ter posvetovalni organ, kar zagotavlja tudi osnutek pravil stalne konference. Naloge stalne konference bodo predvsem naslednje: 1. Stalna konferenca bo sprejemala priporočila za delo krajevnih skupnosti, koordinirala in proučevala odnose med krajevnimi skupnostmi, občinsko skupščino in njenimi organi ter družbenimi in delovnimi organizacijami. 2. Skrbela bo za izmenjavo organizacijskih in drugih izkušenj med krajevnimi skupnostmi. 3. Pripravljala bo analize, poročila in predloge za potrebe krajevnih skupnosti in po njihovem naročilu pripravljala potrebne elaborate. 4. Organizirala bo predavanja, seminarje in tečaje za izpopolnjevanje kadrov za delo v krajevnih skupnostih. 5. Proučevala bo potrebe in predlagala ustanovitev skupnih služb, zavodov in servisov krajevnih skupnosti. 6. Opravljala bo druge zadeve in naloge, katerih namen je izboljšanje organizacije in dela krajevnih skupnosti. Te naloge nam kažejo, da bo delo stalne konference obširno, vendar pri tem he bodo kršena načela samostojnosti krajevnih skupnosti. Združevanje KS v stalni konferenci je povsem prostovoljno in odločajo sveti krajevnih skup- nosti, ki tudi volijo predstavnike v njeno predsedstvo. Stalna konferenca krajevnih skupnosti bo že takoj po ustanovitvi imela vrsto odgovornih nalog; med njimi so posebni važni statuti in notranji predpisi krajevnih skupnosti. Vse krajevne skupnosti v zadnjem mesecu pospešeno pripravljajo svoje statute, nekatere pa imajo osnutek že pripravljen. Naloga konference bo, da bo skrbela za medsebojno izmenjavo izkušenj pri izdelavi izkušenj in nudila pomoč tistim skupnostim, ki same nimajo dovolj kvalificiranega kadra. V ta namen bo morala organizirati razprave o statutih, na katerih bodo obravnavali posamezne statute in v povezavi z občinsko komisijo za statut dajali pripombe in priporočila. Isto velja glede notranjih predpisov krajevnih skupnosti, ki naj bodo urejeni s pravili. Do sedaj večina krajevnih skupnosti nima raznih notranjih predpisov in poslovnikov, s katerimi bi urejali notranje poslovanje, kot npr. pravilnik o serijski dejavnosti in delitvi dohodkov in osebnega dohodka v servisih. Posebne komisije stalne konference bodo pregledale dosedanje poslovanje krajevnih skupnosti in jim pomagale pri poenotenju in izboljšanju notranje organizacije. Stalna konferenca ne bo imela naloge ustanavljati krajevne skupnosti, pomagala pa bo občanom, pripravljalnim odborom ali krajevnim odborom SZDL pri ustanavljanju krajevnih skupnosti. Ta pomoč bo predvsem v tem, da bo sodelovala pri razčiščevanju vloge in vsebine dela krajevnih skupnosti in posredovala izkušnje že obstoječih KS. Glede na to, da so v Dolskem, Zadobrovi in deloma v Polju že v teku priprave za ustanovitev KS, bo stalna konferenca takoj imela konkretne naloge. To so samo nekatere naloge, s katerimi se je začel ukvarjati že pripravljalni odbor in jih bo novoustanovljena stalna konferenca samo poseženo nadaljevala. Poleg teh pa je še cela vrsta drugih nalog, kot npr. perspektivni program razvoja, servisne dejavnosti in njihovo medsebojno vsklajevanje itn., kar vse nam zagotavlja, da bo stalna konferenca izredno živ in .dinamičen družbeni organ, ki bo pospešil razvoj KS, s tem pa tudi opravičil svoj obstoj. (Mni zbor vevška godbe BERITE ČLANEK NA 8. STRANI Z ustanovnega zbora sveta svobod in prosvetnih društev naše občine Republiška poslanka Marija Cerkovnikova, ki je bila potem izvoljena za predsednico prvega sveta Svobod in prosvetnih društev naše občine je v razpravi dejala: ~ Najprej bi se zahvalila vsem, ki so doslej delali na tem področju. Zdi se mi, da je to tako zahtevno in težko področje, da mnoge oblike in mnogi poskusi omahnejo, preden pridemo do tistega, kar želimo. Mislim tudi, da ne bi smeli danes z ognjem in mečem nad stare oblike. Ce bo naš človek še vedno potreboval te oblike, mu jih bomo morali kljub uvajanju drugih, sodobnejših oblik, vendarle še dati. Ko hodim po terenu, se srečujem z najrazličnejšimi pojavi. Marsikateri od njih priča, da so ljudje precej izgubili kriterij za odgovornost. Včasih beremo pisma mladih ljudi, ki pišejo: čeprav imamo hišo, televizor, avto — nismo srečni. Srečamo skupine otrok, ki so jih starši zapustili in katerih bodočnost je negotova. Ugotoviti moramo, da je naše vzgojno prizadevanje in naše delo na tem področju zastarelo in malce šibko. Poslušam ljudi, ki pravijo: civilizacija nas bo pojedla itn. Videti je, kot da smo izgubili jasno orientacijo, da namreč gradimo civilizacijo pravzaprav zato, da bo človek z njeno pomočjo bolj poglobljeno gradil svojo osebnost. Ko sem se pred kratkim srečala s poljsko delegacijo, so me tovarišice spraševali: ali si lahko naš delavec kupi vsak mesec vsaj eno knjigo, ali vaši delavci obiskujejo gledališča, ali vaši ljudje posvečajo množično likovne razstave. Zardevala sem. Na Poljskem je to uzus. Občudujejo naš standard in vse, kar smo napravili, ampak vendarle so ponosni tudi na svoj standard, ki je tudi v tem, da so pred knjigarnami vrste ljudi, da ljudje množično obiskujejo gledališča in likovne razstave, da prepovedujejo prodajo amerikanske plaže, da imajo visoke kriterije o filmu itn. To se konec koncev odraža pri njih v veliki vljudnosti, v toplih medsebojnih odnosih, kar je pravzaprav končen odraz kulturnega delovanja. Vemo, da je pri nas po vojni nastalo mnogo knjižnic in naši ljudje jih obiskujejo. Morda manj posečajo gledališča in razstave. Lahko pa ugotavljamo, da si ne prizadevamo dovolj. Lažje je dvigniti roke in reči: ne da se! — kakor pa delati. Pri nas smo danes priče enega najsubtilnejših procesov, to je samoupravljanje. Samoupr- va terja urejenega človeka. Človeka, ki ima jasne kriterije za človeške odnoso doma in v družbi, kajti če tukaj kriteriji niso jasni, ne vem, kako bi mogli zaupati samoupravo takim ljudem. In zdi se mi, da je prav tukaj treba Začeti graditi. Ne da bi hoteli uganjati nekakšno dušebrišništvo za delavce, ker nas bodo tako odklonili. Prizadevati si moramo, da bo mladina, ki pride s kmetov, živela v kulturnih in dostojnih odnosih, da bo deležna dostojnega obravnavanja: potem jo bo mogoče pridobiti za kakršnokoli dejavnost, ker nam bo zaupala. In če bo vrednote spoštovala, jih tudi ne bo kršila. Kar se tiče oblik, se mi zdi. da je treba začeti spodaj, kajti izmislili si neko obliko in na slepo nekaj poskušati, se mi zdi tvegano. Kaj rabi naš človek? Mislim, da sc ne motim preveč, če rečem, da hoče najprej vedeti, kakšni so Kriteriji za odnose med ljudmi, kaj sme pričakovati, kadar sc znajde v delovnem odnosu v neki občini itn. Zdi sc mi, da bomo morali delati roko v roki z delavsko univerzo, začeti delati na najenostavnejših oblikah in postopoma prehajati na višje. Zdi se mi, da se bomo morali sporazumevati. Ne bi smelo biti med nami nesoglasij in podcenjevanja. Tisto, kar človek na hitro uveljavi, sc obrne proti njemu samemu. Cc bomo ob koncu našega dela lahko ugotovili, da sc v tej občini ljudje prisrčno pozdravljajo, da so korektni drug do drugega, da smo zbudili njihovo ljubezen do knjige, da smo utrdili posluh za vrednote, ki j>b prinaša kultura, sc mi zdi, da bomo lahko vsaj nekoliko l>o-nosni na svoje delo. Nekaj misli iz uvodnega referata republiškega poslanca Avgusta Vižintina na ustanovnem občnem zboru sveta Svobod in prosvetnih društev naše občine. Referat je glede na jasna načela odprl toliko persektiv, da ga bo uredništvo MsK v naslednjih številkah objavilo v celoti. Hiter razvoj gospodarstva, menjanje družbenih odnosov, menjavanje strukture prebivalcev, menjanje karakterja vasi, odhod nad 80 % mladine iz vasi v industrijo in drugi procesi so opravili svoje. Vse to je povzročilo, da po starem ni več mogoče. Poleg ,teh o-snovnih procesov so še naslednji: radio je prodrl domala v vsako hišo, televizija se razvija, izdajamo mnogo več knjig in drugega tiska itd. To je menjalo marsikaj v zavesti našega človeka, mu povečalo o-kus in zahteve. Ves ta hitri razvoj nam morda ni dal dovolj časa za to, čemur pravimo poglabljanje kulture v najožjem in resničnem smislu. Vse druge materialne strani so se zdele važnejše in pomembnejše. Tako stojimo pred dejstvom, da nam je del kulturno-pro-svetnega življenja po vseh vaseh in naseljih zamrl in ga kljub naporom posameznikov ne moremo dvigniti. Tudi v sindikalnih organizacijah, v katerih so nekaj časa živele aktivne kulturne skupine, ni skoraj nobenega kulturnega dela! Kaj storiti? Kot protiutež lahko postavimo že našteto: radio, televizija, pa film, glasbena šola (ki jo obiskuje ok. 500 mladih ljudi), obe poklicni knjižnici (ki izposodita letno preko 100.000 knjig) in druge kulturne ustanove, ki jih nekoč ni bilo in danes aktivno razvijajo svojo dejavnost. Za rast teh ustanov in institucij smo sc brigali bolj kot za drugo. Ali nismo preveč formalno postavili vprašanja in še bolj formalno odgovorili nanj? Ali je to dovolj? Ali smo s tem dobili odgovor, kaj je s kulturo pri nas in kakšno skrb ji po svečarno? Ali je obstoj kulturnih organizacij in institucij že kultura? To je samo pomoč, delček, čeprav morda važen delček. Vprašanje pa je, kaj smo napravili za resnično kulturo. 'Tudi institucija lahkoživi formalno, zaprta vase. brez tistega izžarevanja, čemur pravimo kultura. S tem, da smo nekoga naučili peti, igrati, še nismo rešili kulture same po sebi. Opozoril bi rad namreč, kako važna so vsebinska vprašanja in da sc ne moremo zadovoljiti s formalnimi odgovori in zatrditvami. FEBRUARJA V KINU TRIGLAV Od 1. — 3. angleški barvni V V USODNA CIGANKA Od 4. — 6. francoski barvni VV KOSILO NA TRAVI Od 7. — 9. ameriški barvni CS ZAKONSKI VRTILJAK Od 10. — 12. ameriški film TAJNI PARTNER Od 13. — 15. nemški film PARADA SLAGERJEV l^61 Od 16. - 18. egiptovski fUn» NEPOZNANA ZENA Od 19. — 20. domači VV fib» OPERACIJA TIZIAN Od 21. - 23. nemški barvni W TAJNA IPSILON Od 24. — 26. francoski tllO* ZAUPNIK TEH ŽEN Od 27. - 29. domači silm SENCA SLAVE B^OŠČANSKA] ičanska skupnost, .9^.^. inskega odbora SZDL m Moste-Polje, izhaja t mesečno v 3200 izV° n(i. •ja uredniški odbor, P , lrt nik Stefan Trobiš, 9l^Ln •ovorni urednik B°9 rm. Rokopise in siwc d •ijte na naslov: Vredni' ^ prava MSK, Ljubljana, bljanici 42/II, tel. ^ 0. 8. Rokopisov ne vrTn.l},ua-■■oči račun pri K D Lj' ob(inski odbor ^ZDL > ui Moste-Polje, MO*č%lo-pnost 000-14-608-211-^,^, m naročnina 240 '.etna 120 dinarjev (P^il-naprej), posamezna • ^ 20 dinarjev. Tisk CZf SEM DRUŽBENI NAČRT in PREDRAČUN NADALJEVANJE s 1. strani Novih stanovanj je bilo v letu 1963 zgrajenih 632, kar je 11 % več, kot pa je predvideval program. Skupno je bilo v stanovanjsko izgradnjo vloženih 1.600 milijonov dinarjev. Tudi v letu 1964 moramo z nezmanjšanimi napori nadaljevati z aktivnim delom. Hiter tempo gradnje industrije nam narekuje posvetiti več pozornosti hitrejši gradnji novih stanovanj in širjenju vseh tistih služb, ki nam lajšajo življenje in ustvarjajo zadovoljstvo nas vseh. Zato pa je potrebno povečati aktivnost občanov v organih delavskega in družbenega upravljanja, pohvaliti vse tisto, kar je dobro, ostro pa grajati — redno in povsod — vse pomanjkljivosti, ki nas ovirajo v naših naporih. Ce smo imeli kdaj takšne možnosti, potem jih imamo prav letos, ko novo ustavo praktično v življenju že izvajamo, ko razpravljamo o občinskem statutu, o statutih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, skratka, ko se na vseh sestankih pogovarjamo o tem, kako zainteresirati slehernega občana, da da svoj prispevek k splošnemu napredku občine in v njenem samoupravnem mehanizmu aktivno sodeluje. Zagotovilo za to nam daje izredno živahna nova skupščina, v kateri se odborniki odločajo za neko stališče le, če je problem dovolj strokovno proučen, če so o njem razpravljali ali dali tudi svoje mnenje pristojni sveti, upoštevajo pa se tudi vsi predlogi in sugestije drugih družbenopolitičnih organizacij. Tak način dela skupščine pa zahteva pravilno, pravočasno, učinkovito in ekonomično delovanje uprave tako v odnosu do občanov kot tudi v odnosu do vsebinsko nove vloge skupščine. Vsa ta prizadevanja naj se iz dneva v dan, iz meseca v mesec in iz leta v leto vse bolj povečujejo, ker bo prav leto 1964 za nas vse velika preizkušnja. Prvi prispevek k temu pa naj bo živahna razprava na zborih volivcev, na katerih bo na dnevnem redu družbeni načrt razvoja ter proračun. VLADO ČERNE <* predsednik ObS Družbani bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek lotu dinamiko letošnjega leta (saj je indeks 119,8 proti murn j° bilo mogoče doseči predvsem zaradi boljšega kor tudi ,a delovnih organizacij pogojem gospodarjenja ka-aktiviranja investicijskih naložb. 0*)s,JOi0čuh in novih proizvodnih zmogljivostih predvi-> oa se bo v letu 1964 povečal: °o sektorjih lastništva bo povečanje naslednje: dčužbeni sektor zasebni sektor 1963 60.103 2.056 1964 66.214 2.062 V skupnem družbenem bruto proizvodu je industrija udeležena z 62,6 % in se bo njen obseg dejavnosti povečal glede na letošnje leto za 0,2 %. Drugo po obsegu je gradbeništvo s 14% udeležbo in promet s 8,6 odstotno udeležbo. Preostalih 14,8 % odpade na osstale panoge. Po posameznih panogah gospodarstva je predvideno naslednje gibanje družbenega bruto proizvoda: (v 1963 1964 industrija 38,760.018 42,751.720 kmetijstvo 2,220.325 2,369.340 gradbeništvo ' 8,401.048 9,273.651 promet 5,158.939 5,663.209 trgovina 3,304.020 3,645.980 gostinstvo 779.301 861177 obrt 1,368.659 1,527.389 komunala 110.819 121.767 gospodarstvo — družbeni sektor 60,103.129 66,214.233 110,2 skupaj zasebni sektor 2,056.000 2,062.000 100,3 od tega: kmetijstvo ' 1,120.000 1,108.000 98,9 obrt 920.000 937.000 101,8 gostinstvo 16.000 17.000 106,2 SKUPAJ GOSPODARSTVO 62,159.129 68,276.233 109,8 000 din) 1963 1964 110.3 106.7 110.4 109.7 110,3 110.5 141.6 100,9 INDUSTRIJA 'Vžbeni bruto proizvod 1963 1964 62,159 68.276 23.354 26.536 naro*ii dohodek 21.422 24.382 Razvoj v letu 1964 Ugodni rezultati gospodarskega razvoja v letošnjem letu predstavljajo trdno osnovo za porast industrijske proizvodnje tudi v prihodnje. Na osnovi nadaljnjega razvoja pozitivnih teženj letošnjega leta bo moč zagotoviti hiter in skladen razvoj industrijske proizvodnje, ki predstavlja osnovo za nadaljnjo krepitev proizvajalnih sil. Na temelju obstoječih in nekaterih novih proizvodnih zmogljivosti predvidevamo, da bo znašala stopnja rasti in-dustrfjske proizvodnje okoli 18 % v primerjavi z letom 1963. Najvišji porast proizvodnje izkazuje tekstilna industrija, od tega podjetje Totra 77,8% na osnovi aktiviranja investicij in razširitev asortimenta. Na povečanje bo vplival tudi obrat podjetja Pletenina, ki bo pričel z rednim obratovanjem. Nov obrat tehničnih predmetov v Saturnusu ter uspešno razvijanje kooperacije v Indosu bosta vplivala na porast v kovinski industriji. V živilski industriji bo pričela obratovati nova industrijska pekarna živilskega kombinata žito, ki bo vplivala na spremembo kapacitet pekarske proizvodnje tako kvantitativno kot kvalitativno. Stagnacija proizvodnje pa se pojavlja v Emoni, in sicer zaradi pomanjkanja klavne živine, ima za posledico premajhno izkoriščanje kapacitet. Na nižjo proizvodnjo v Tovarni kleja bo vplivala rekon- strukcija obrata za kožni klej in preselitev obrata za razma-ščevanje kosti. Rekonstrukcija I. papirnega stroja v vevškem obratu papirnice Vevče-Medvode bo predvidoma trajala dva do tri mesece in bo znatno vplivala na znižanje proizvodnje. Predviden je porast števila zaposlenih v odnosu na lansko leto za 5,7 %, povečanje fizičnega obsega proizvodnje pa za 18%. Na podlagi predvidenega gibanja zaposlenosti in fizičnega obsega proizvodnje je predviden porast produktivnosti za okoli 11-%. Tehnična opremljenost dela t. j. količinski odnos med delovnimi napravami in vloženim delom — se bo v odnosu na letošnje leto povečala za 8,5 %, tako da bo odpadlo na zaposlenega 1,968.000 vrednosti delovnih priprav. To povišanje stopnje tehnične opremljenosti nam predstavlja potencialni izvor večje proizvodnosti. Iz povprečnega kazalca ugotavljamo največji porast v kemični in živilski industriji, upadanje pa v papirni in barvasti metalurgiji. Glede na dejstvo, da je mehanizacija proizvodnje eden od primarnih elementov, je potrebno dati posebnega poudarka na investiranje opreme, oziroma težiti k odpravi ročnega dela. Odnos delovnih priprav do celokupnih osnovnih sredstev je 60 : 40, povprečna stopnja sposobnosti delovnih naprav (47%) pa kaže na veliko iz-trošenost ter potrebo po mehanizaciji. Najnižjo stopnjo izkazujejo Crevarna (12%), Kemična tovarna (27 %) in Teol-Oljama (27,5%), najvišjo pa Emona (87%) ter Arbo (73%). Najboljša investicija so kadri Vzporedno s potrebo po hitrejšem uvajanju mehanizacije ter povečani produktivnosti dela se pojavlja tudi potreba po strokovnih kadrih, saj sedanje stanje nikakor ni v skladu s hitrim razvojem industrijske proizvodnje. Tako odpade od celotnega števila zaposlenih v industriji komaj 1 % na visokostrokovni kader. Ugotavljamo pa tudi, da nekatera industrijska podjetja nimajo zaposlenega niti enega strokovnjaka z visokošolsko izobrazbo (Mineral, Crevarna). Od predvidenih visoko-strokovnih mest je resnično zasedenih le 54%. Usposabljanje strokovnih kadrov je treba rešiti s stališča perspektivnega razvoja, ker bo le tako omogočeno osvajanje modernih tehnoloških procesov v proizvodnji, kar predstavlja osnovo za ekonomično in rentabilno poslovanje. Vsekakor bodo morale delovne organizacije do kadrovskih vprašanj zavzeti naprednejše stališče, kajti najboljša investicija so kadri. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO že dosedanji razvoj celotne kmetijske proizvodnje, ki je zaradi bližine mesta usmerjena na preskrbo potrošnikov z mlekom, mesom, vrtninami in sadjem, nam narekuje, da bomo morali to proizvodnjo še povečati, in to kljub zmanjševanju kmetijskih površin na račun širjenja ostalih panog gospodarstva in mesta. Vrednost kmetijske proizvodnje se bo v primerjavi z letom 1963 količinsko povečala za 6,8 %, na družbenem sektorju za 16,5 %. Razvoj kmetijske proizvodnje v posameznih sektorjih kaže naslednji pregled: Po cenah iz 1.1959 v 000 Sektor družbeni pogodbe zasebni Skupaj 1962 536.962 94.207 579.176 1,210.345 1963 645.817 102.570 571.688 1,320.075 1964 746.149 111.910 552.704 1,410.763 1964 1963 115,6 109,1 96,6 106,8 1964 1962 139,1 118,7 95,3 116,5 Za kmetijsko proizvodnjo v letu 1963 je značilno predvsem povečanje zemljišč družbenega sektorja; ta so se v tem letu povečala za 172 ha, in sicer v Zadobrovi, Dolskem, Stepanji vasi in Hrušici. Iz analize dosedanje proizvodnje na družbenih kmetijskih obratih je razvidno, da je treba omogočiti obratom ekonomske cene, in to predvsem pri pridobivanju mleka ter jim s tem nudi možnost, da sami iščejo notranje rezerve, ki v kmetijstvu še vedno obstajajo predvsem v večanju lastne ra- Po predlogu načrta za sečnjo gozdov je za 1. 1964 predviden posek 8.300 m3, od tega 2.600 m3 iglavcev in 5.700 m3 listavcev. Od predvidene sečnje odpade na družbene gozdove 1.100 m3 ali 15%, na gozdove v zasebni lasti pa 7.200 m3 ali 87%. Količinski obseg sečnje gozdov v 1. 1964 v primerjavi s sečnjo leta 1963 bo nekoliko manjši. V letu 1963 so z iz- okolij O «.JLU gozda, ker so pripravili zemljišče za meliorativno pogozdovanje v letu 1963 in 1964. vor ha površini okoli 2.000 ha. Osnovno pogozdovanje bo opravljeno na površini 9 ha, izpopolnjevanje na 3 ha, melioracija gozdov na 7 ha, priprava tal na 50 ha, nega gozdov t. j. nega sadik, čiščenje, redčenje in gnojenje pa na površini 384 ha. Poleg pogozdovanja in nege v že obstoječih gozdovih bomo nadaljevali z osnovanjem tooolovih nasadov ob Savi in Ljubljanici na povrsmi lina. V naslednjem letu je predvidena novogradnja 9,5 km voznih cest. V perspektivi bo treba postopoma razširiti gozdno cestno omrežje ter tako zmanjšati spravilne stroške in omogočiti cenejšo, naprednejšo obliko gojenja gozdov. Sredstva občinskega in medobčinskega gozdnega sklada za leto 1964 so predvidena v višini 18,627.500 dinarjev in so namenjena za financiranje operativnih del na območju gozdnega obrata Ljubljana-Polje. Financiranje zavoda za upravljanje zelenega pasu bo urejeno s pogodbenimi odnosi. PROMET Na področju občine je eno prometno podjetje (SAP Ljubljana), poslovna enota železnic (tovorna postaja) ter podružnici PTT. Po posameznih panogah je predviden naslednji porast prometa: stlinsKe proizvodnje in v sami produktivnosti dela. Družbeni sektor bo v 1. 1964 organiziral proizvodnjo na 890 ha obdelovalnih površin, kar je 16,3 % vseh obdelovalnih kmetijskih zemljišč; v letu 1964 bo povečal svoje površine za nadaljnjih 60 ha zemljišč. V investicijske gradnje bo v letu 1964 vloženih okoli 700 milijonov, in sicer za nadaljevanje rekonstrukcije TMK, agromelioracije, dograditev vrtnarskega in sadjarskega obrata, kjer je nadaljnji razvoj, posebno vrtnarskega obrata, vezan na gradnjo stanovanj za delavce. Proizvodnja v Agrokombinatu bo v 1. 1964 porasla v primerjavi z 1. 1963 za 16 %. Vrtnarski obrat kmetijske zadruge bo v 1. 1964 na 70 ha gojil vrtnine, in sicer 1.280 ton. Pri tem bodo morala trgovska in preskrbovalna podjetja spoštovati sklenjene pogodbe, kar bo omogočalo, da bodo kmetijske organizacije svojo proizvodnjo lahko utrjevale. Kooperacijske odnose je treba razvijati predvsem v tistih dejavnostih z zasebnimi kmetovalci, do katerih imajo obrati in tržišče interes, in to na stabilnejših osnovah ter z doslednim spoštovanjem pogodbenih odnosov. Kooperacijo kaže razvijati v hribovitih področjih predvsem z rejo goveje živine, v nižinskih predelih pa zlasti v neizrabljenih gospodarskih poslopjih z rejo piščancev za cvrtje in prašičev. V ta namen naj Janetij-ska zadruga,- posebno pa še obrati Agrokombinata, organizirajo ustrezne strokovne službe. Vrednost bruto proizvodnje v zasebnem sektorju bo zaradi zmanjšanja površin na račun povečane površine v družbenem sektorju manjša in se zasebni proizvajalci vežejo v kooperacijsko proizvodnjo. Poraba umetnih gnojil bo v letu 1964 povečana na 230 kg na ha. Z ustanovitvijo sklada za preživninsko varstvo bomo reševali problematiko ostarelih kmetov, ki so zgubili zemljišča pri podružbljanju kmetijske proizvodnje, obenem pa je treba vskladiti davčno politiko s klasifikacijo zemljišč po rajonih ter pri tem upoštevati davčno razbremenitev hribovitih predelov. Od skupne površine občine (15.203 ha) je zaraščeno z gozdovi 8.054 ha ali 53 %. V tem letu bodo opravljene terenske priprave za izdelavo ureditvenega elaborata za območje zelenega pasu in KO Ja- Indeks 1964:1963 železniški promet 106 poštni promet 107.8 SAP skupaj 112,8 Kolektiv živilskega kombinata ŽITO Ljubljana, Šmartinska cesta se‘priporoča svojim kupcem in vsem občanom v novem letu 1964! TRGOVINA Močno razvita trgovska mreža v centru je vzrok, da je na področju naše občine trgovina zastopana skoraj izključno z osnovnimi strokami, predvsem živilsko. To ugotovitev nam ilustrira podatek, da je od 72 poslovalnic 64 prodajaln z živilskimi artikli. V letu 1964 se bo promet v trgovini povečal še za 10,3 %• kar je razvidno iz naslednjega: (v 000 din) 1963 1963 1964 1964 družbeni bruto proizvod 3,304.020 3,645.900 110,3 družbeni proizvod 2,068.668 2,324.202 112,3 narodni dohodek 1,932.126 2,178.948 112,7 Za uresničenje predvidenega programa in za izboljšanj® stanja bo treba izvešti naslednje naloge: — dograditi je potrošniška centra v Proletarski in P?" kopališki ulici z neprekinjenim poslovalnim časom; tja ie vključiti tudi prodajo mesa in mesnih izdelkov, kruha in vrtnin; — začeti je z gradnjo potrošniških centrov v Jaršah 1° na Kodeljevem (Na peči); ( — adaptirati in razširiti jo trgovino z neprekinjenim delovnim časom v Polju in Sostrem. Za Ijoljšo preskrbo s krU' hom je pospešiti dograditev industrijske pekarne na Smaf' tinski cesti, uvesti primeren in pravočasen dovoz kruha d° prodajnih mest, neustrezne prodajalne kruha pa opustiti 7° urediti sodobno prodajo kruha na Pokopališki cesti; — zaradi boljšega asortimenta mesa in mesnih izdelkov je čimprej uvesti prodajo pakiranega mesa; — za zboljšanje preskrbe s sadjem in zelenjavo j® ^ sporazumu s podjetjem Sadjc-zelenjava postaviti kiosk® večjih potrošniških središčih na Kodeljevem, v Polju *n Jaršah ter urediti obstoječo tržnico v specializirano trgoVifL s kmetijskimi pridelki In vrtninami. Kmetijsko zadrugo je zainteresirati, da bo redno zalagala tržnico; — dograditi je bencinsko črpalko za Zaloški cesti; — investicijsko politiko je usmeriti tako, da se dejavno®^ trgovskih podjetij prepleta, s čimer bi zagotovili boljšo V ' skrbo in asortiment blaga ter preprečili morebitni monop®^ Novogradnje naj bodo v Skladu z modernimi načeli razv 1 trgovine po sistemu samopostrežnih trgovin; — za pospešeni razvoj trgovine kaže celotni del družb® ^ akumulacije, dlsežene v tej dejavnosti, uporabiti izklju®0® st. napredek trgovine, ki je pripravljena sodelovati tudi z nimi sredstvi; prav tako velja tudi sredstva iz P<>slovriea!>jti jemnine in prodaje lokalov (trgovskih) namensko upor za razširitev trgovske mreže. GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinski promet se ho v letu 1964 predvidoma povečal za 10% in sloni to na pričakovanem povečanju realne osebne potrošnje, na povečanju števila prebivalstva, povečanju gostinskih zmogljivosti in na boljši organizaciji slovanja. ■»arob' Večji vzpon zavira raz ^ ijenost gostinske rnr£!:i1’(lnjŠi jo tvorijo večinoma " pri-obrati po zastarelih m Ljo mernih prostorih. San teh obratov z družbenimi a sredstvi je ekonomsko neutemeljeno, posebno če upoštevamo, da je večina teh prostorov v zasebni lasti. Gostinski obrati bodo morali v bodoče biti pozornejši na družbeno prehrano. Kvalifikacijska struktura zaposlenih gostinskih delavcev se vedno zaostaja za potrebami sodobnega gostinstva; zato se je v bouoce treoa prizadevati za zooijsanje sedanjega kadra in vzgojo cimveč kvalificiranih in visokokvalificiranih gosunskih delavcev. V letu 1%4 so predvidene naslednje naloge: — vsa investicijska vlaganja je usmeriti v oojeKte za prehrano prebivalstva, in sicer v taae, m po svoji odiiki ustrezajo souoomm predpisom; — Se nadalje je modernizirati oostojeco gostinsKO mrežo z manjšimi sanitarnimi m tehničnimi izooijsavanu; — pričeti je z graunjo samopostrežne restavracije za okou sob unevmn ooroKov; — proučiti je možnost ureditve gradu na Kodeljevem v siamo zaoavisce s prnnerni-hii gostinskimi prostori in možnost ureditve sob; — s skupnim investiranjem vseh panog gospodarstva v občim je pristopiti h gradnji turističnega oojeKta na Pečarju, tako da je prednodno dobiti koristnika, ki bo pripravil glavni načrt in nastopal kot mvestitor; . — z urbamstičnim načrtom J® predvideti prostore za vikend hišice povsod tam, kjer obstajajo pogoji za to; — povečati je število gostišč tako, da znova začno delovati vsa gostišča, ki so že obratovala in imajo največ Pogojev, da se s primemo ureditvijo najhitreje vključijo kot aktivni obrati. OBRT Obrtna dejavnost v okviru gospodarske dejavnosti na Področju občine ne predstavlja takega ekonomskega potenciala, ki bi lahko bistveno vPhval na obseg njene ekonomske rasti in moči, saj Predstavlja njena udeležba v narodnem donodku občine komaj 3,7%. i Obrtne dejavnosti v zadnjih mtih sicer kažejo rahel porast, Kar pa se nanaša predvsem na obrtne dejavnosti, ki ne služijo neposrednemu kritju obrt-mn uslug in storitev, temveč a . “razilo proizvodnega zna-To se v«asebnem sek-ohrH 0paza v velikem porastu so v P^bobnih dejavnosti, ki miru 2e , namenjene dopol-obrfnori)i?vodn^ blaga. Prave 1o i.?e javnosti pa zaostaja-da pobovo število celo pa-Pacif^^6 obrtnih ka- “ kaže Zlasti pri de-s®rvižnega značaja, in vi ritvah za stanovanjsko osebiS^i^alf^0 in Pri čanv,^^on razvoj In pove-v» obrtnih zmoglji- bobnr> ?vire^a .organizirati so-Kot „ opremljene delavnice. PredvidLnnVtC;ia^ lnvesticlja je 1^lzarstviaiJ:radnja obrata za ralo Viio Moste, ki se bo mo-danijh i”1 noustreznih dose-lotošnif>^r0,Storov Preseliti. V tudi dovaa let,u Je Predvideno J°tJa Prn?fu?Je obrtnega pod-dermzari^tktor'Vulkan ter mo-Podjetij Ja ostalih. obrtnih pSe^Kp razv°J obrtnih ka-iPdi 2 niuinuločoče razvijati ^m razvii-fn(njlm Intenzivnej-i ajalnih Nem servisov pro-JetiJ. rrl.10 trgovskih uod- “oviho industrijo in tr- Jaaena nadmim 1964 je pred' Ja avtomr.u n,!a modernizaci-abaiučnega servisa pri podjetju SAP Ljubljana. Razvoj proizvodnih obrtnih podjetij kaže usmerjati v proizvodnjo takih izdelkov za široko potrošnjo, ki jih industrija zaradi neekonomskih količin ne proizvaja, so pa za razširitev izbire blaga na tržišču slej ko prej potrebni. Razvoj taksne zvrsti obrti naj bi pri potrebnih investicij ah podpirala tudi industrija. Za boljšo izkoriščenost obrtnih zmosliivosti Ho treba v letošnjem letu vskladiti delovanje servisov krajevnih skupnosti, tako da bodo servisne storitve na razpolago le gospodinjstvom; poleg tega naj bi krajevne skupnosti prispevale k razvoju obrti ustrezen delež tudi v obliki sugeriranja dejanskih potreb glede na vrsto in obseg obrtnih dejavnosti na svojem področju in z aktivnim sodelovanjem z organi občinske skupščine za vzpostavitev takih kapacitet. ■ ■*$- 1 •k* • “ ’ * '2 RAZVOJ DRUŽBENIH SLUŽB Hiter razvoj družbenih služb je v®en pogoj tudi za nadaljnji razvoj gospodarstva. V družbenih siuzoah zavzema važno mesto poleg gradnje stanovanj tudi zdravstvena in socialna zaščita ter šolski in otroški varstveni zavodi. SOLSTVO Posebno pereče naloge v letu 1964 so: gradnja novih šolskih prostorov, izboljšanje materialnih pogojev šolstva nasploh, dvig kvalitete šolskega dela prosvetnih delavcev, večje uveljavljanje v neposrednem upravljanju delavcev v vzgojno-izobrazevalnih ustano-van. Posebna skrb velja tudi uveljavljanju naprednih družbenih konceptov pri učnem in vzgojnem "delu, za kar je treba dvigniti kvaliteto kadrov. Zaradi zaposlenosti mater mora osnovna šola prevzeti tudi funkcijo vzgojnega varstva šolskih otrok. Vse to pa postavlja potrebe šolstva na prioritetno mesto tako glede financiranja osnovne dejavnosti kot investicij. Priporočilo občinske skupščine, da je treba v letu 1963 iz sklada za šolstvo predvsem zagotoviti sredstva za gradnjo osnovne šole v Jaršah, je bilo realizirano. Svet za šolstvo, prosveto in kulturo in upravni odbor šolskega sklada predlagata enake smernice tudi za prihodnje leto. Prednost naj bi imela rekonstrukcija gimnazije, ker brez ustreznih učilnic in delavnic ne bomo zadostili zahtevam za verifikacijo gimnazije. Glede na obsežnost ostalega programa investicij v šolstvu in pomanjkanje sredstev za te namene je toliko važnejše določiti prioritetni red teh investicij. Investicije v šolstvu znašajo leta 1964 250 milijonov. Sklad za šolstvo bo razpolagal s 152 milijoni, za razliko pa bo treba najeti posojilo. OTROŠKO VARSTVO Obširna stanovanjska gradnja ima za posledico naraščanje števila zlasti aktivnega prebivalstva. Tako imamo že 66,7 % družinskih skupnosti, kjer sta zaposlena oba starša. Od vseh mater, ki imajo otroke stare do 14 let, je 70,5 % zaposlenih in samo 15% njihovih otrok je deležnih varstva v otroških ustanovah. To pa pomeni, da dosedanji pogoji za varstvo otrok še vedno zaostajajo za potrebami in materialnimi možnostmi. Občinska skupščina je ob razpravi o otroškem varstvu in socialni zaščiti otrok sprejela smernice, po katerih naj bi zdravstveno in socialno zaščito, vzgojo in varstvo otrok obravnavali in reševali kot primerno nalogo vseh organov in služb v komuni. V prihodnjem letu bo treba nujno rešiti nekatere probleme prostorov vzgojno-varstve-nih ustanov, in sicer: preselitev varstvene ustanove v Polju, v kateri je sedaj v oskrbi 60 otrok. V varstveni ustcnovi v Zalogu potrebujejo nivo opremo, ogrevanje garderobe in sanitarij. Pri osnovni šoli v Polju so v letu 1963 odprli novo varstveno ustanovo za varstvo šolarjev in kuhinjo za pripravo opoldanskega obroka. Za te prostore potrebujejo novo opremo. V Jaršah je zaradi velikega povpraševanja po varstvu dojenčkov in šolskih otrok potrebno varstveno ustanovo delno adaptirati in opremiti dodatne prostore. Pri varstveno-vzgojni ustanovi Angelce Ocepek je treba urediti in opremiti igrišče, ki je funkcionalno sestavni del ustanove. Na Kodeljevem bodo uredili tri nova igrišča, dve pa v Jaršah. V bazi za dnevno letovanje Na Gmajni je treba dokončati mali bazen in sankališče, v obmorskih počitniških bazah pa igrišča, popravila zgradb in opreme. Za vse navedeno je potrebnih 47 milijonov dinarjev. Do sedaj je zagotovljenih samo 29 milijonov. S sredstvi soinvestitorjev stanovanjske gradnje na Kodeljevem bo prihodnje leto dograjenih v novih ,blokih 5 stanovanjskih prostorov za potrebe hišnih svetov in klubsko delovanje otrok v skupni vrednosti 20 milijonov dinarjev. V stanovanjski soseski, ki jo dograjujejo med Poljem in Studencem, bodo prihodnje leto pričeli z gradnjo novega objekta, ki bo najprej služil operativnemu vodstvu gradbenega podjetja, kasneje pa bo usposobljen za varstvo otrok. V njem bo imelo zaščito 120 otrok. Investicijska vrednost gradnje z opremo vred bo ok. 34 milijonov dinarjev, končana pa bo v letu 1965. V okviru družbene skrbi za otroka je pomembna tudi njihova prehrana. Zato občinska skupščina denarno pomaga pri financiranju šolskih kuhinj in bodo učenci kljub ukinitvi mednarodne pomoči v nezmanjšanem številu še nadalje prejemali šolsko malico. SOCIALNO VARSTVO V letu 1963 je bilo opravljeno delo na področju skrbi za človeka še vedno v pretežni meri kurativnega značaja. To velja predvsem za dodeljeva- njihovem domačem okolju in le v najnujnejših primerih tudi v sprejem v zavodsko varstvo. V sedemletnem perspektivnem načrtu je treba zagotoviti finančna sredstva za gradnjo lastnega zavoda, ki naj bi služil potrebam ostarelim in kronično obolelim občanom. Skrb za borce NOV, vojne in druge invalide je še nadalje prioritetna naloga vseh družbenih činiteljev v komuni. S tem v zvezi je treba v čimkrajšem času v gospodarskih organizacijah razširiti obseg delovnih mest, primernih za delo invalidov. Posvetiti je treba še večjo skrb invalidom vseh kategorij pri njihovi rehabilitaciji in prekvalifikaciji. Tudi v prihodnjem obdobju moramo še nadalje posvetiti vso skrb čimprejšnji ureditvi stanovanjskih problemov članov Zveze borcev. Občinska skupščina je že sprejela sklep o formiranju občinskega sklada za preživninsko varstvo zasebnim kmečkim proizvajalcem, ki oddajo svoja zemljišča v družbeno last. Zavod za socialno delo kot strokovna socialna služba naj v bodoče svoje delo usmeri v proučevanje vzrokov nastajanja socialnih vprašanj in opozarja o svojih ugotovitvah vse odgovorne činitelje v komuni. S povečano dejavnostjo zavoda (reševanje zadev varstva odraslih), bo potrebno v prihodnjem letu njihovo kadrovsko zasedbo razširiti z novimi strokovnimi delavci. ZDRAVSTVO Investicijski načrt za l. 1964 predvideva, da bodo v zdravstvenem domu v Mostah do- a *i \' G* v nje denarnih podpor in sprejem ljudi v socialne zovode ali rejniške družine. Odgovorni organi socialnega varstva in socialne službe morajo tudi v bodoče delo preusmeriti v načrtnejše reševanje zaščite vseh kategorij prebivalcev. Denarna pomoč, ki jo daje občina socialno prizadetim osebam, je le ena izmed oblik družbene pomoči. Krajevne skkipnosti in druge odgovorne službe morajo razvijati tudi druge oblike. S posebno službo, ki bo organizirana v prihodnjem letu, in s sosedsko pomočjo moramo nuditi čim-večjo pomoč ostarelim in bolnim osebam na domu, torej v končno uredili garaže, kletne prostore z opremo in okolico. V zdravstvenem domu v Polju bodo opremili vse ordinacije, laboratorij in čakalnico. Zato bo pothbno 33,540.000 dinar-. jev, kar bodo financirali iz lastnih skladov. Lekarna, ki jo grade v objektu zdravstvenega doma dr. Miha Kamina v Polju, bo prav tako usposobljena. Opremo v vrednosti 5 milijonov bodo financirali iz lastnih redtev. Predvidene inveticijske potrebe v zdravstvu znašajo za leto 1964 38,540.000 dinarjev. Z dograditvijo in opremo zdravstvenih domov bodo naši zdravstveni službi zagotov- Ob analizi statutov delovnih organizacij STATUTI PREMALO SEŽEJO PREKO MEJE SVOJIH ORGANIZACIJ Analiza osnutkov, ki so jih delovne organizacije predložile statutni komisiji, je pokazala, da statuti še vse premalo odražajo zavestno vključevanje delovnih organizacij v splošno družbenogospodarsko dogajanje v občini. Delovna organizacija je sicer samostojna in samoupravna organizacija, vendar ne more biti vase zaprta celica, ker je le člen, eden od členov, ki so povezani med seboj in vsi skupaj tvorijo občinsko skupnost. Načela komunalnega sistema, ki jih dosledno razvija in konkretizira osnutek občinskega statuta v vseh svojih določilih, še niso našla odgovarjajočega odraza v statutih delovnih organizacij. Pri številnih osnutkih v formulacijah ni opaziti določil, s katerimi bi zavestno iskali statutno vključevanje delovne organizacije v komunalni sistem. Družbenogospodarski odnosi niso obravnavani, v drugih pa so omenjeni le s kratkim, čisto formalnim in deklarativnim določilom, ki ne pove mnogo — n. pr.: »Delovna organizacija tudi ureja odnose z občino...« Osnutek občinskega statuta vsebuje konkretna in izdelana določila o demokratičnem mehanizmu pri pripravljanju, obravnavanju in sprejemanju perspektivnega programa razvoja občine in družbenega načrta, ki omogoča samoupravnim organom delovne organizacije, da ob določanju svojega razvojnega programa in letnega načrta, ki sc vključujeta v občinski program in družbeni načrt, sodelujejo in razvijajo načelo, da se delovna organizacija vključuje v občinsko skupnost pri skupnem programiranju svojega razvoja v skladu s programom razvoja občine in širših družbenopolitičnih skupnosti. V večini statutov delovnih organiazci j tudi ni prisotna najširša problematika občinske skupnosti na področjih, ki zelo neposredno zadevajo de->' . lovno organizacijo. Problemi varstva otrok zaposlenih staršev, gradnje stanovanj in reševanja komunalnih vprašanj kot člniteljev, ki prispevajo k dvigu proizvodnosti in življenjske ravni delovnega človeka, nadalje odnos do kulture in prosvete, telesne kulture in rekreacije, tehnične vzgoje itn. — vsa ta področja nekateri statuti sicer obravnavajo, a zaprta so v okvir delovne organizacije in ne predvidevajo sodelovanja delovne organizacije pri skupnem reševanju teh vprašanj z občinskimi in drugimi samoupravnimi organi, krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Večina stantutov pa je sploh prezrla, da so tudi ta področja predmet stantutnega ure je linja v delovni organizaciji ali pa so tovrstna določila le deklarativna. Ocena dosedanjih osnutkov statutov delovnih organizacij, ki jo je dala statutna komisija, kaže, da moramo oblikovanju stališč in razčiščevanju Idejnih vprašanj o družbenogospodarskih odnosih med delovno organizacijo in občinsko skupnostjo v pripravah za statute delovnih organizacij posvetiti vso pozornost in mobilizirati vse subjektivne sile, da bodo načela novega ustavnega sistema, Iti jih konkretizira osnutek občinskega statuta, našla svoje ustrezno mesto in poudarek tudi v statutih delovnih organizacij. Ijeni osnovni delovni pogoji in zadostne kapacitete za strokovno opravljanje zdravstvenih uslug. Svet za zdravstvo meni, da mora biti zdravstvena služba v občini enotno vo-. dena, zato naj se ne drobi z novimi obratnimi ambulanta- -mi, ki bi opravljale le kurativno zdravljenje in so za taka dela na razpolago zadostne zmogljivosti v zdravstvenih domovih. Osnovna dejavnost obratnih ambulant mora temeljiti na preventivnem delu, v tesnem sodelovanju z industrijsko preventivo in HTZ. Orientacija dela naše zdravstvene službe mora biti usmerjena v preprečevanje obolevanja prebivalstva. Zato mora razvijati svojo dispanzersko in patronažno službo, zlasti v stoj v tej dejavnosti. Svet za telesno kulturo bo usmeril svojo dejavnost predvsem v razvoj šolskih športnih društev in množično vključevanje mladine, ki zapušča šolo, ter pospeševal rekreativne dejavnosti v delovnih kolektivih. Posebne pozornosti bodo deležni tudi strokovni kadri v telesnovzgojnih organizacijah. Ivesticijske potrebe za telesno kulturo znašajo skupno 105,520.000 dinarjev. Od tega je zagotovljenih le 37 milijonov. Za adaptacijo obstoječih objektov in pripravo načrtov novih kulturnih centrov bi v letu 1964 potrebovali vsaj 5 milijonov dinarjev, za investicije v kulturno-prosvetni dejavnosti pa 5 milijonov. oddaljenih predelih naše občine, kjer do sedaj preventivno delo ni teklo sistematično. Zdravstvena služba naj uveljavi princip financiranja po storitvah. Pri tem je nujno treba upoštevati tudi standard zdravstvenih delavcev, predvsem v zvezi z nakupom, oziroma gradnjo stanovanj, ker je le na ta način možno zagotoviti kvaliteten zdravstveni kader. PROSVETA IN TELESNA KULTURA S skladom za pospeševanje telesnokultume in kulturne dejavnosti bomo uspeli dpbiti poleg sredstev za redno vzdrževanje tudi sredstva za investicije. Novoustanovljeni svet Svobod in prosvetnih društev naše občine bo podrobno proučil dejavnost poklicnih kulturnih ustanov in zlasti pro-' bleme kultumo-prosvetnega življenja v občini ter predlagal ustrezne organizacijske oblike. Zvišana finančna sredstva za kultumo-prosvetno dejavnost in sodobnejše oblike bodo dokončno prekinile za- STANOVANja ČLANOM ZVEZE BORCEV Komisija za vprašanje borcev in invalidov se je v preteklem letu najbolj angažirala pri zbiranju finančnih sredstev za nakup stanovanj članom ZB, ki niso zaposleni (upokojenci, gospodinje). Komisija je imela za te namene zbranih 91,900.000 dinarjev, ki so jih prispevali izvršni svet SRS, občinska skupščina, gospodarske organizacije in prosilci stanovanj. S temi sredstvi je bila sklenjena kupna pogodba s stanovanjskim skladom za 22 stanovanj. V letu 1964 bo treba nadaljevati s to nalogo, saj ima omenjena komisija še vedno 43 nerešenih prošenj za nujno dodelitev stanovanj, za kar potrebuje 151,400.000 dinarjev. Iz občinskih sredstev je namenjeno za te potrebe 28 milijonov dinarjev, iz občinskega sklada bo občinska skupščina najela posojila za 50 milijonov dinarjev, republika pa ' bo dala svojo dotacijo v višini 20% na zbrana občinska sredstva. Družbeni standard in družbene službe t V preteklih letih ni bilo mogoče urbanistično obdelati obsežnejše zazidave, ker niso bili znani splošni podatki o generalnem urbanističnem načrtu mesta Ljubljane in ožjega mestnega območja. Zato so bili urbanistično obdelani le posamezni zazidalni kompleksi in v manjšem obsegu s predvideno zazidavo za dobo enega ali dveh let, To so bile parcele, ki so dovoljevale gradnjo manjšega števila stanovanjskih blokov in vrstnih individualnih hiš. Taka urbanistična dokumentacija je le trenutno in ozko reševala gradnjo nujnih objektov industrije, stanovanj in spremljajoče dejavnosti; prav tako je le zasilno reševala komunalno izgradnjo. S sprejetjem resolucije in regulacijskega načrta občine Ljubljana Mostc-Polje in naročilom občinske skupščine storiti vse potrebne ukrepe za realizacijo smernic, je treba uresničiti naslednje naloge: — pripraviti in potrditi nove zazidalne ureditvene načrte celotne industrijske cone za nemoteno nadaljnjo gradnjo industrije; — potrditi zazidalni in ureditveno-izvedbeni načrt soseske 6 Polje — Rjava cesta, da bo moč začeti intenzivnejšo stanovanjsko gradnjo, ki bo v končni fazi dosegla 3500 pre-oivalcev; — potrditi zazidalni in ureditveno-izvedbeni načrt sosekc 12 Nove Jarše, po katerem je predviden začetek gradnje stanovanjskih blokov. V končni fazi bo imela soseska 7.400 prebivalcev; — pripraviti nove zazidalne in ureditvene načrte soseske 1, to je center Most, predvsem pa urejati zazidavo osrednjega dela, kjer je predviden poslovni center. V končni fazi bo to soseka imela 4.700 prebivalcev; — pripraviti nov zazidalni in ureditveno-izvedbni načrt soseske 8 (Polje-Vevče) za nadaljnjo gradnjo stanovanjskih objektov vevškega obrata papirnice Vevče-Mcdvode in drugih interesentov. Načrt predvideva, da bo v končni fazi v tej soseski 6.400 prebivalcev; — zaključiti razpisani natečaj za izdelavo zazidalnega in ureditveno-izvedenega načrta soseske 4 (Fužine L) in soseske 5 (f užine II.). V vsaki soseski je predvideno okoli 6.000 prebivalcev; — pripraviti nove zazidalne in ureditvene načrte soseske 11 Zalog za potrebe prebivalstva, ki bo zaposleno v industriji in gravitira na Zalog. Načrt predvideva, da bo tu v končni fazi 5.400 prebivalcev; — pripraviti nove zazidalne in ureditveno-izvedbene načrte za del soseske 3 — Stepanja vas, ki obsega zamljišča južno od nove Zaloške ceste do Ljubljanice. S tem načrtom je treba predvsem dokončno urediti prestavitev Zaloške ceste iz dosedanje trase proti železnici Ljubljana-Zalog; — izdelati in potrditi program urbanističnega načrta za posamezna naselja izven regulacijskega načrta v smislu novega odloka o vplivnem območju občine Ljubljana Mostc-Polje. To so predvsem naselja ob Savi, kakor tudi vsa naselja izven mestnega območja. STANOVANJSKA GRADNJA Za nadaljnjo gradnjo stanovanj v letu 1963 je bilo vlo-ženin iz stanovanjskega sklada 1,600,000.000 din, kar znaša 58 % prekoračenje družbenega načrta. Usposobljenih je bno 486 stanovanjskih enot v blokih. V zadružni in individualni gradnji je bilo dograjenih 146 stanovanjskih enot. V letu 1964 bo vseljivih še naslednjih 266 stanovanjskih enot. Za izgradnjo vseh predvidenih stanovanjskih enot bo vloženih 2,950.000.000 dinarjev od katerih bo prispeval sklad za zidanje stanovanjskih hiš ObS Moste-Polje 1,004.000.000 dinarjev, medtem ko bodo drugi investitorji in podjetja, ki bodo gradila stanovanja za tržišča, prispevala 1,946.000.000 din. Da bo načrt realiziran, je treba izvršiti naslednje naloge: 1. Nadaljevati stanovanjsko gradnjo v soseski 2 (Kodeljevo), kjer gradijo gradbena podjetja stanovanja za tržišče. Predviden je začetek gradnje novih 45 stanovanj in dokončanje 145 stanovanjskih enot. 2. Nadaljevati gradnje novih stanovanjskih objektov v soseski 1 (center Most), kjer gradi GP Pionir stanovanja za tržišča. Predviden je zaključek del v 40 stanovanjskih enotah in začetek gradnje 285 novih stanovanjskm enot. 3. Otvoritev novega gradbišča stanovanjskih objeKtov v soseski 6 (Polje-Rjava cesta), kjer bo gradbeno podjetje Graditelj gradilo stanovanja za tržišče. Predvideno je, da bo vseljivih 40 stanovanjskih enot in začetih 150 novih stanovanjskih enot. 4. Otvoritev novega gradbišča stanovanjskih objektov v soseski 12 — Nove Jarše — kjer bo GP Gradis pričelo z gradnjo 100 stanovanjskih enot. 5. V novih soseskah 4 in 5, to je Fužine I. in II., predvidevamo začetek gradnje 100 stanovanjskih enot, ki jih bo zgradilo podjetje za tržišče, ko bo izveden natečaj o oddaji zemljišča. 6. Nadaljevanje individualne in vrstne gradnje v soseski 0 (Polje-Rjava cesta), v kateri je še nekaj prostih zemljišč za tovrstno gradnjo. 7. Vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda preko krajevnih skupnosti z najetjem kredita za hišne svete, ki so finančno nesposobni, da bi vračali anuitete. KOMUNALA V letu 1964 predvidevamo, dia bodo v skladu za urejanje mestnega zemljišča na razpolago naslednja sredstva: din Komunalni sklad 255,000.000 Zavod za izgradnjo industrije 158,000.000 Gradbena podjetja seseke 6 in 12 200,000.000 Skupaj 613,000.000 Z realiziranimi dohodki bodo kriti naslednji izdatki ** investicije v komunali: A. Komunalni sklad: 1. Ceste a) Kajuhova cesta s podvozom b) Polje — Zadobrova c) Pokopališka ulica 2. Mostovi a) Dolsko 3. Kanalizacija a) Janška cesta b) Sostro — Zadvor 4. Vodovodi a) Na gmajni b) Veliko Trdbeljevo c) Sadinja vas d) Klopce e) Volavlje 5. Zunanje ureditve in rušenja a) Potrošniški center Moste b) Stanovanjski bloki Jarše c) Stanovanjski ;bdoki Zaloška cesta d) Stanovanjski bloki Povšetova cesta e) Stanovanjski bloki Božičeva ulica Komunalni sklad skupaj din 100,000.000 17.000. 000 22.000. 000 12,000.000 14.000. 000 15.000. 000 2,000.000 1,400.000 600.000 2,000.000 1,000.000 30.000. 000 14.000. 000 8,000.000 11.000. 000 5,000.000 255,000.000 B. Zavod za izgradnjo industrijske cene bo začel z njo osnovne komunalne in prometne mreže za usp0®0®1 zemljišča v gradbene namene na industrijskem področju- C. Gradbena podjetja za izgradnjo soseske 6 in 12 Rjava cesta ter Jarše) bodo izvršila komunalna dela v ^ nosti 200 mili ionov din kot pogodbeno obveznost za nosti 200 milijonov din mestnega zemljišča. letu 2o začela cestna dela na Kodeljevem, Id v pretekJem.^ niso bila dokončana, bodo dovršena iz aredsteV rednega ževanja cest. Zamadi izredno nizkih srodsitcv za vso komunalno dejavnost predlaga svet za komunalne zadeve v smislu sprejete resolucije za realizacijo smernic regulacijskega načrta naslednje ukrepe: 1. Z odobrenimi sredstvi za redno vzdrževanje komunalnih naprav je doseči čimboljše uspehe s poostreno kontrolo nad izvajanjem komunalnih služb; posamezne ceste je postopoma površinsko utrditi zn večje obtežbe. 2. Z razpoložljivimi investicniskvmi sredstvi je predvsem dokončati že začeta dela iz leta 1963 po načrtu in programu. 3. Pričeti je z novimi komunalnimi investicijama, predvsem na tistih objektih, ki so bili v načrtuu za leto 1963, pa jih zaradi raznih zadržkov v preteklem letu nismo začeli gradili. 4. Začeta je nujna in neodložljiva dela na tistih objektih, ki so potrebni za: a) dokončno prometno ureditev že zgrajenih stanovanjskih objektov v soseki Kodeljevo in Jarše; b) ureditev krožnega mestnega avtobusnega prometa z izven nivojskim križanjem z železnico, to je Kajuhovo cesto; c) v novih soseskah, kjer se bo pričela intenzivnejša stanovanjska gradnja je predvsem izvršiti osnovno komunalno mrežo, kanalizacijo, vodovoda, elektrike, ceste itd., kar vse Potrebujejo objekti; d) naselja brez zdrave pitne vodo je treba s pomočjo prebivalcev opremiti s potrebnimi zajetji vodnih izvirov in napeljati cevovode do potrošnikov. 5. Vsa predvidena dela, ki jih v letošnjem letu ne bi zaceli ali končali, je prenesti v načrt za leto 1965. INVESTICIJE Skupni proračunski dohodki se po predlogu za leto 1964 povišujejo za 15%, s tem da upoštevamo realizirane dohodke za leto 1963 v višini 100% proti odobrenemu načrtu za leto 1963. Deljivi dohodki znašajo 78 % celotnih dohodkov ter se proti letu 1963 povečujejo za 17 %. Proračunski prispevek delavcev, zaposlenih v gospodarstvu, se bo predvidoma povečal za 20 %. Povečanje nastaja zaradi povečanja proizvodnje in produktivnosti. ter povečanja števila prebivalcev. Proračunski prispevek izven gospodarstva se povišuje za 17 % zaradi povišanja osebnih dohodkov, novih zavodov ter dosedanjih prebivalcev. Oba porasta proračunskega prispevka sta v skladu z republiškimi ter okrajnimi predvidevanji. Dohodnina od kmetijstva je znižana za 90 % zaradi arondacij nekaterih zemljišč ter odvzema kmetijskih zemljišč za gradnjo stanovanjskih objektov. Sredstva iz naslova pro- metnega davka od alkoholnih pijač se bodo predvidoma povečala za 19%, iz davka na maloprodajni promet pa za 13%. Posebni dohodki, ki izvirajo iz občinskih predpisov, se bodo povečali za 8%. Večji porast predvidevamo predvsem pri dopolnilnem proračunskem prispevku, ki je večji za 20%. Delež deljivih dohodkov za okraj in občino znaša za leto 1964 50 % in je za 2 % nižji kot v letu 1963. Znižanje je nastalo zaradi novih obvez republike pri regresu za premog ter mleko. Občinski delež znaša 38,5% in je nižji za 1,5% nasproti participaciji leta 1963. Proračunski dohodki občine bodo po odbitku deleža za zvezo, republiko in okraj znašali 1,483,000.000 din in so v primerjavi z letom 1963 za 11 % večji. V letu 1964 združujemo sredstva v medobčinski cestni sklad ter sklad za skupno finansiranje strokovnega šolstva v višini 230,000.000 dinarjev. Razvojni program delovnih organi/acij ter negospodarske dejavnosti predvidevajo v letošnjem letu nalednjo strukturo investicij: v 000 din 1964 Struktura 1963 1963 1964 1963 1964 gospodarske invest. negospodarske invest. SKUPAJ invest. 4,661.000 2,930.357 11.580.000 3,824.540 248 130 61 39 75 25 7,591.357 15,404.540 203 100 100 Razdelitev investicij po gospodarskih panogah: v 000 din v 000 din 1963 Sestav % 1964 Sestav % Industrija 1,994.000 42,8 5,424.000 46.8 kmetijstvo 537.000 11,5 668.000 5.8 RTad benistvo 96.000 2,1 99.000 0,9 promet 126.000 2,7 281.000 2.4 trgovina 180.000 3,8 318.000 2.8 gostinstvo 12.000 0.3 200.000 1.7 obrt 20.000 0,4 36.000 0.3 komunala gospodarstvo 1,696.000 36,4 4,554.000 39,3 skupaj 4,661.000 100 11,580.000 100 Povečanje predvsem gospodarskih investicij v letošnjem ictu v odnosu na preteklo leto temelji na gradnji tovarne po-lyanudne svile, mlina in silosa živilskega kombinata 2ito ter toplarne. Nadalje na rekonstrukcijah in modernizacijah v vevškem obratu papirnice Vevče-Med vode, tovarni kleja in v Saturnusu. V kmetijstvu bodo investicije usmerjene za nadaljnje rekonstrukcijo tovarne močnih krmil, agromelioracije ter dograditev vrtnarskega in sadjarskega obrata v kmetijski zadrugi. Predvidene investicije v prometu so namenjene le za nabavo osnovnih sredstvo delovne organizacije SAP in to 15 avtobusov in 15 tovornih avtomobilov. . . modernizacijo in razširitev trgovske mreže bo v le-/^njetn letu vloženih 77 % sredstev več kot v preteklem letu. a sredstva so predvidena predvsem za dograditev in novogradnjo potrošniških centrov v okviru izgradnje stanovanjih sosesk. Osnovni poudarek investicijske politike v gostinstvu je an na gradnjo moderne restavracije družbene prehrane v aredišču Most. *nvcsticiJsUa politika naj sc zaradi hitrejše in učinkovi-stih rr,)sta sredstva občinskega investicijskega sklada, ki ostn-Po odbitku obveznosti iz preteklih let (Toplarna 45 mi- n°.v' Kemična tovarna 50 milijonov in PTT 20 milijonov rtv; *V> v zrl<'sku 45 milijonov dinarjev, naj bi se prven-Kosti ° .Upora*>*ia kot soudeležba k investicijam v kmetijstvu, bin .. ,vu obrti. Poslovno najemnino naj bi namensko ra-" Investicije v trgovini. Proračunski dohodki 1 * j Praračunsklh dohodkov so naslednji: *** dohodki, ki izvirajo na podlagi zveznih predpl- !’®rV IH m -v J".. o nnA nnn n An 2. ^ 'n nva5a>> ”^bni dohodki, ki Izvirajo na 3 občinskih odlokov 4 dohodki "^dokirana posebna rezervna lz 1<,ta 19fi3 dohoIii!iZna'*aJ0 bruto proračunski Ud„.„r? dln 2.390.000. 000 482,000.000 15.000. 000 66.000. 000 2.953.000. 000 . Udeu!£Ldln 2.953,000.000 •nui 1963 °bčine na deljivih dohodkih v primerjavi z le- naslednja: *Veza °bfina ^bpaj (v odstotkih) udeležba 1963 udeležba 1964 Proračunska sredstva za finansiranje občinskih služb znašajo po načrtu 1.106,000.000 din in sc delijo: din delež občinskemu skladu za šolstvo 392,624.000 delež upravi občinske skupščine 191,813.000 proračun občino 630,878.000 skupaj 1.215,315.000 Proračunski izdatki Po odbitku 10% obvezne rezerve znašajo torej prosta sredstva občinskega proračuna za leto 1964 573,040.000 din in so proti letu 1963 večja za 16 %. Pregled Izdatkov proračuna je po posameznih službah naslednji: (v 000 din) Vrsta izdatkov Realizacija Predlog 1963 1964 Indeks stroški predv. vzgoje 2.500 2,500 100 socialno varstvo 39,357 50,300 128 priznavalnine 6,743 10,800 160 zdravstvena zaščita 25,000 21,000 84 osebni izd. predsedstva 2,500 5,278 211 funkc. izdatki predsedstva 14.770 15.000 101 stroški civilne zaščite 300 700 233 odd. za notranje zadeve 700 1.300 186 odd. za gospodarstvo 15,225 15,500 102 oddelek za finance 900 1.009 111 komunalna dejavnost 124,650 112.000 89 dotacija, samost, zavodi 59,608 67,400 113 — družb, organizacije 41,913 47,290 113 — skup. finansiranje 23,617 26,000 110 — fin. progr. kraj. skup. — skladu za preživ. 14,500 17,000 117 varstvo kmetov 2,000 — plačilo anuitet 70,000 127,400 182 proračunska rezerva 48,000 50,572 105 prorač. izdatki skupaj 490,283 573,040 116 Razdelitev sredstev za vzdrževanje komunalne dejavnosti je naslednja: din vzdrževanje občinskih cest 67,500.000 čiščenje cest 13.000.000 vodovodi 7,000.000 parki in nasadi 4,000.000 javna razsvetljava 11,000.000 vzdrževanje pokopališč 2,500.000 razna geodetska dela 7,000.000 skupaj 112,000.000 Pregled dotacij je naslednji; Realizacija Predlog Indeks 1963 1964 krajevne skupnosti 14,500.000 18,100.000 125 družbene organizacije 41,913.000 47,290.000 112 samostojni zavodi 59,608.000 67,400.000 113 dotacije skladom — 2,000.000 — skupno finansiranje 23,617.000 26,000.000 110 skupaj dotacije 139,638.000 160,790.000 115 Med izdatki za leto 1964 ni predvidena obveznost za gradnjo bolnišnice v Ujubljani v višini 125,000.000 din, ker ni btlo. mogočo zagotoviti sredstva iz rednih proračunskih virov. Ker smo obveznost dolžni izpolniti, bo treba najeti posojilo pri pristojnem denarnem zavodu. sklad za Šolstvo Svet za šolstvo, prosveto in kulturo In upravni odbor sklada za šolstvo predlagata naslednjo razdelitev izdatkov šolskega skslada: 1. izdatki za osnovno dejavnost 2. zavod za prosvclno-pedagoško službo 3. osstali izdatki (štipendije in regresi, 12 12 avtobusni prevozi, šolske mlečne kuhinje) 36 38 4. anuitete 12 11,5 5. Investicije 40 38,5 6. rezerva ^ • 100 100 skupaj • 7: din 390.972.000 5,528.000 16.500.000 40.000.000 110,000.000 20.944.000 583.944.000 Pri sestavi finančnega načrta je vodila upravni odbor težnja, zagotoviti šolam in ostalim vzgojno-izobraževalnim ustanovam zadostna sredstva za izvrševanje učnega in vzgojnega programa. Ta sredstva -morajo biti tako visoka, da pokrivajo poleg stroškov za režijo tudi ustrezna sredstva za nabavo sodobnih učil. Sredstva za osnovno dejavnost so zvišana, ob upoštevanju -povečanega števila učencev in oddelkov, za 10%. Izdatki sklada se v primerjavi z letom 1963 zvišajo še za finansiranje avtobusnih prevozov v zvezi z reorganizacijo šolske mreže ter prispevkom sklada šolskim mlečnim kuhinjam. V tem letu je namreč v celoti ukinjena mednarodna pomoč v prehrani za šolske kuhinje. Ustrezno se tudi zvišajo izdatki za štipendije prosvetnih delavcev. Anuitete so porasle za ok. 8 milijonov. Za rekonstrukcijo gimnazije je potrebno 5 milijonov, za dokončno ureditev sanitarnih naprav s kanalizacijo v šoli Dolsko 2,500.000 dinarjev, enak znesek je potreben tudi za nujne adaptacije na osnovni šoli Lipoglav. Ostala investicijska sredstva v višini 100,000.000 dinarjev so predvidena za gradnjo šolskega objekta v Jaršah. Manjkajoča sredstva v znesku nadaljnjih 100,000.000 dinarjev bo sklad kril z najetjem kredita. Obisk v Lescah — Člani ZMS vevškega obrata papirnice Vevče-Med-vode so obiskali tovarno verig v Lescah in se tam seznanili z delom mladinskega aktiva ter s tovarno samo. Obiskali so tudi Bled, Vintgar, Vrbo, Drago in Begunje. ISKRICE ISKRICE, ISKRICE, ISKRICE Prva letošnja številka Iskric, glasila osn. šole Ketteja in Murna, je v svoji prvi tre-Itjini posvečena praznovanju več pomembnih obletnic iz NOB. Z vzpodbudnimi besedami in toplimi mislimi pišejo pionirji o svojih doživetjih ali o dogodkih, ki so jim jih iz narodnoosvobodilnega boja verjetno povedali njihovi sorodniki ali znanci. Potem pa se zvrste prispevki iz življenja in dela učencev v šoli ter pripovedi in izpovedi v nevezani in vezani besedi o doživetjih v prostem času oz. izven šole. Celo fantastične zgodbe in detektivke ne manjka — zanju se je uredniški odbor prav gotovo prepričal, če jima ni in v koliki meri morda botroval kak soroden tekst in že prej sploh o mestu in vlogi g takega teksta v glasilu osnovnošolcev. Posebej velja pozdraviti sodelovanje učencev domala iz vseh razredov (od 2. do 7.), kar daje vedeti, da je uredniški odbor odlično orientiran glede sodelavcev. Prav tako je pohvaliti likovne prispevke, ki so sicer trd oreh še za kake druge šole z boljšimi možnostmi za razmnoževanje, kot jih verjetno ima to, čeprav ciklostirano, a lično glasilo. Končno pa še: jezikovna skrb je v Iskricah na taki višini, da je vredna posebne pohvale, saj je pisanje ponekod že kar- slogovno ubrano. K prvi letošnji številki Iskric torej kar: čestitamo! AM ' Občni zbor vevške godbe Vevče, novembra — Oktobra meseca je imel papirniški pihalni orkester redni letni občni zbor. Pogovorili so se o slabostih in si zastavili nove naloge. Občnega zbora so se udeležili vsi člani. Vabilu so se odzvali tudi direktor Papirnice Vevče Albin Vengust, predsednik JO sindikata inž. Franc Vide, sekretar podjetja Tone Novak in direktor glasbene šole v Polju Zoran Ažman. Pregled dela v preteklem letu kaže vidno napredovanje v kvaliteti in organizacijskem delu. Z osamosvojitvijo je sedaj orkester registriran kot samostojno društvo z imenom »Papirniški pihalni orkester. Namesto enega sta sedaj dva odbora, ki organizacijsko vodita P PO. V upravni odbor so vključeni predvsem mladi godbeniki, ki so pripravljeni aktivno delati. Starejši člani z dolgoletnim aktivnim sodelovanjem pa sestavljajo glavni odbor, ki odloča pri važnejših sklepih za napredek orkestra. Velik napredek smo dosegli v kvaliteti igranja, za kar se moramo zahvaliti predvsem kapelniku tov. Francetu Gre-benšku, ki že tretje leto strokovno vodi naš orkester. Poleg kapelnika pa zaslužijo pohvalo prav vsi člani, ki so v preteklem letu žrtvovali toliko truda, volje in časa, da uspeh ni izostal! V preteklem letu smo imeli nad 50 nastopov. Odigrali smo 8 koncertov pred Figovcem v Ljubljani, katere je organiziralo Turistično društvo Ljubljana. Ob izvajanju koncerta se je vedno zbrala množica ljudi, ki je z aplavzom dajala priznanje za kvalitetno igranje. Imeli smo tudi dva promenadna koncerta ob bazenu na Vevčah; udeležili smo se republiškega tekmovanja pihalnih orkestrov. V drugi skupini, kjer je sodelovalo 20 godb, smo zasedli drugo mesto. To je nagrada za naš trud in spodbuda k še intenzivnejšemu delu. Ustanovili smo , plesni orkester »Amores«, sestavljen iz vrst naših godbenikov. Ansambel je vso letno sezono igral na mladinskih plesih v letnem kopališču in z izvajanjem zadovoljil občinstvo. V letošnjem letu smo na predlog sveta za šolstvo in prosveto občine združili godbi iz Zadvora in Vevč z namenom, da se ta zvrst kulturne dejavnosti še poveča. Ta združitev je bila nujnost, kajti godba iz Zadvora samostojno ni bila sposobna nastopati. Zal nismo uspeli. V naš orkester se je vključilo šest godbenikov, ki pa so vsi razen enega po krajšem času zapustili naš orkester. Ne bi navajali vzrokov za odhod teh članov, vendar je razumljivo, da sta za smotrno delo potrebni disciplina in prizadevnost. UO je na svoji seji razpravljal o združitvi in ugotovil, da nismo dosegli cilja, zaradi katerega je prišlo do združitve in smo zato odstopili od nje. Tudi pri ustanavljanju mešanega pevskega zbora, ki naj bi bil ena izmed sekcij pihalnega orkestra, nismo uspeli. Vsi se še spominjamo, kakšne sekcije so že bile na Vevčah, ko je še obstajalo SKUD Jože Mazovec: pevski zbor, folklorna skupina, dramska skupina — a vse to je propadlo. Ni pohvalno, da tak kraj, kot je Vevče, s tolikimi prebivalci, ne more ustanoviti pevskega zbora ali še katere druge sekcije. Ne samo pihalni orkester, tudi Papirnica Vevče je tu zainteresirana. Pripravljena je nuditi materialno pomoč, da se kulturno življenje v tem kraju poživi. Pogoji so, treba je le ljudi, ki bi bili voljni delati. Vse organizacije v podjetju in izven podjetja nam bi morale pomagati pri angažiranju članov. Sodelujemo tudi z glasbeno šolo Polje. Ta vzgaja mlade godbenike, ki se po končanem drugem letniku vključijo v naš orkester. Trenutno šolamo v glasbeni šoli 20 naših učencev. To število pa je premajhno za naše potrebe. V začetku leta smo pri vključevanju mladine naleteli na objektivne težave. Interesentov za .šolanje je bilo dovolj, primanjkovalo pa nam je instrumentov. Ta problem je sedaj ugodno rešen. Tudi mladinska organizacija v tovarni naj bi svoje člane navdušila za pristop k nam, ker je naša želja, da je v orkestru čim več članov, ki so zaposleni v papirnici Vevče. Na občnem zboru PPO so za predsednika ponovno izvolili tovariša Naceta Zajca in sprejeli naslednje sklepe: 1. čimveč učencev vključiti v glasbeno šolo Polje; 2. ustanoviti veliki zabavni orkester; 3. ustanoviti mešani pevski zbor; 4. nabaviti nove knjižice; 5. nabaviti uniforme za nove člane; . 6. nabaviti čepice za zimske uniforme. Podeli so tudi spominsko značko tov. Srečku Redku za 45 let aktivnega sodelovanja v našem orkestru. Upajmo, da bo takih članov še več. Ze do sedaj jih je šest, ki nad 30 let aktivno sodelujejo v orkestru. Velik delež pri dosegi naših uspehov ima tudi Papirnica Vevče. Nudi nam brezplačno uporabo ogrevanih prostorov in daje materialno pomoč. Brez njihove pomoči bi naše prizadevanje ne rodilo uspeha. V tesni povezavi smo s sindikatom Papirnice Vevče, ki nam vsestransko pomaga. Tudi z mladinsko organizacijo smo navezali tesnejše stike. Vse kaže, da ima mladina smisel za dvig glasbene dejavnosti. Letos se nam je izpolnila velika želja, na kar je orkester čakal 20 let. Dobili smo nove inštrumente. To je bil za nas največji dogodek. Življenjska doba starih inštrumentov je že davno potekla, saj so bili nekateri v uporabi nad 30 let. Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k uresničenju naše želje. Se posebno se zahvaljujemo predsedniku ObLO Ladu Cr-netu in direktorju Papirnice Vevče Albinu Vengustu. Prepričani smo, da denar za inštrumente ni bil izdan zaman. ZDRUŽITEV AGROKOMBINATA LJUBLJANA IN MESNE INDUSTRIJE ZALOG Iz Agrokombinata smo dobili odgovor na ' pismo tovariša I. Peršina, ki ga v celoti objavljamo: V razvoju gospodarstva nasploh moramo zadnje čase zaslediti vedno večje povezovanje osnovne proizvodnje z industrijsko predelavo in trgovino. Ta pojav ni značilen samo za naše gospodarstvo, . temveč tudi za gospodarstvo drugih držav. Združevanje omogoča vsem partnerjem, da proizvajajo in razvijajo proizvodnjo čimbolj in naj ekonomične j e za potrebe trga. Proizvajalci osnovnih surovin skupno s predelavo lahko regulirajo količine in kvaliteto svojih proizvodov po zahtevah, kot jih postavlja trgovina oz. potrošnja. Vse te splošne ugotovitve lahko prenesemo tudi v kmetijstvo oz. v živinorejo ter v predelavo in prodajo teh proizvodov. V zadnjem obdobju smo bili priče občutnemu padcu v živinoreji — deloma zaradi suše v letu 1962, deloma pa zaradi neusklajenih cen med posameznimi vrstami v tej proizvodnji. Znižano je bilo pridobivanje mleka in mesa, na tržišču živine je bila manjša ponudba, to pa je imelo za posledico večje povpraševanje in dviganje cen. Obrati mesno-predelovalnih industrij zato niso več delali s polno kapaciteto in so, zato, pa tudi zaradi odrejenih najvišjih odkupnih cen pričeli poslovati z izgubo. Proizvajalne kmetijske organizacije in privatni proizvajalci so za preostalo (zmanjšano) proizvodnjo pričeli iskati boljše kupce, kot so bile posamezne klavnice (izvoz). Kritično stanje se je za industrijske klavnice še povečalo. Rezultat takega procesa so bile povišane cene mesa v maloprodaji in preusmerjanje živinoreje v tiste proizvode, ki jih tržišče trenutno najbolje plača. To pa ni bila mesna industrija. S tem se je osnovna proizvodnja pričela oddaljevati od predelave. Vsi opisani pojavi so bili komaj opazni ali pa se sploh niso opazili tam, kjer so se že pred leti združili kmetijstvo in predelovalna industrija v eno podjetje in gospodarili kot celota (primer. IPK Osijek). Mesna industrija si je že pred tem iskala tudi drugačne izhode: pričela je graditi lastne obrate za pitanje svinj in goveda (npr. Sljeme Zagreb). Na kratko opisani pojavi so narekovali delavskima svetoma Agrokombinat Ljubljana in mesni industriji Emona Zalog, da sta se sporazumela za združitev oz. priključitev in nadalnje gospodarjenje pod skupnim imenom Agrokombinat Emona.. Združitev bo omogočila in narekovala takšno gospodarjenje, ki bo skušalo zadostiti potrebam predelovalne industrije. Iskati in uvajati bo treba nove možnosti za povečanje in organizacijo proizvodnje, in to ne samo v lastnih dosedanjih in novih obratih, temveč tudi v sodelovanju s privatnimi proizvajalci. Bolj kot bodo kapacitete klavnične industrije izkoriščene, manjši bodo stroški predelave. Z zagotovitvijo plasmaja v klavnici pa bodo tudi dosedanji rejci živine lažje razvijali in širili osnovno proizvodnjo. Ce vemo, da je mesna industrija Emona v letu 1963 zaklala 30.000 govedi (od tega 11.000 mladih pitanih govedi) ter 43.000 prašičev in da ima dosedanji Agrokombinat Ljubljana v svojem načrtu za leto 1964 z vzrejo 30.000 prašičev in 11.000 mladih spitanih govedi in da so že odobrena sredstva za povečanje prašičerej-ske farme na 60.000 prašičev letno, nam je jasno, da ima mesna industrija s tem že v precejšnji meri zagotovljeno surovino. Z vključevanjem proizvodnje okoliških kmetijskih zadrug in zajetjem njihovih članov v kooperacijsko proizvodnjo pa se bo ta baza v najkrajšem času še povečala. Se bi lahko pisali o skupnih interesih obeh delovnih skupnosti, ki sta se odločili za skupno gospodarjenje, vendar menimo, da je dovolj. Zaključimo lahko le še s tem, da bo ta odločitev vplivala na nadaljnjo utrditev preskrbe Ljubljane z mesom, na nadaljnjo solidno in še solidnej-še gospodarjenje, kar ima za končni cilj čim nižje cene proizvodov — v mejah realnih možnosti seveda — za potrošnike. Agrokombinat Ljubljana MOŠČANSKA SKUPNOST Kronika GIBANJE PREBIVALSTVA: V januarju 1964 so se na novo prijavili v prijavnem uradu Ljubljana Moste 204 prebivalci — 98 moških in 106 žensk — izselilo pa se je 92 prebivalcev (44 moških in 48 žensk). Živorojenih je bilo 37 otrok, od tega 22 moških in 15 žensk. V začetku januarja 1964 je bilo na območju prijavnega urada Ljubljana Moste 21.075 prebivalcev, od tega 9.871 moških in 11.204 žensk, konec januarja pa 21.224 prebivalcev, od tega 9.947 moških in 11.277 žensk. V decembru 1964 se je v prijavnem ujadu Polje prijavil 101 prebivalec — od tega 49 moških in 52 žensk — izselil pa se je tudi 101 prebivalec (49 moških in 52 žensk). Živorojenih je bilo 14 otrok, od tega 7 moških in 7 žensk, umrlo pa je 12 prebivalcev (5 moških in 7 žensk). V začetku decembra 1963 je bilo na področju prijavnega urada Polje 13.222 prebivalcev, o dtega 6.652 moških in 7.270 žensk. število stalnega prebivalstva dne 1. januarja 1964 je 13.924 (6.654 moških in 7.270 žensk). PRIJAVNI URAD DOLSKO: število prebivalstva 1. januarja 1964 skupaj 1.416, od tega moških 685, žensk pa 731. V januarju je bilo na področju občine Ljubljana Moste-Polje 36.564 prebivalcev, od tega 17.24 moških in 19.280 žensk. V tem poročilu niso všteti začasni prebivalci, katerih je okrog 5.000. Nove knjige v LK Moste od 15. 12. 1963 do 15. 1. 1984 Angleške pravljice Bevk F.: Iz iskre požar Bunsch K.: Olimpija Colleoni A.: Krošnja nad reke Dabrowska M.: Noči in dnevi (2. del) Disney W.: V svetu narave Ferlež L: Medvedek Ferlež L: Siva druščina Grimm J. & W.: Trnuljčica Habe H.: Tamovska Laclos Ch. de: Nevama razmerja Manzi A.: Najdenec Menart J.: Semafori mladosti Nekrasov V.: V rodnem mestu Planina F.: Slovenija in njeni kraji Prokofjev S.: Peter in volk Rozman S.: Rozalija in Vrtačnik Sagan F.: Cez mesec, leto dni Sfakianakis J. G.: Ognjišče Smerdu F.: Naš zdravnik . Steinbcck J.: Potovanje s Charleyem Tavčar L: V Zali Tisoč in ena noč Vilhar S.: Senco p°d Matajur jem Vojinovič A.: Brezno in višaVe Vošnjak M.: Onkraj ceste S® spet pričenja življenje Werfei F.: Verdi Zadravec F.: Miško Kranjec ^ Zgodovina slovenskega slov* v Zeromiski S.: Brezdomci ◄ še en posnetek z us4a,,-Pri Španu-« v Malenškovi ulici. Tam so sc do nekaj let nazaj drenjali klubi Invalid, Saturnus, SAP, Klej, Izolirka in še drugi, lovili termine in tekmovali — vsi na eni sami asfaltni stezi. Pa se je nekaterih vnetim meščanskim kegljačem porodila misel, da bi v nekdanji dvorani pod cerkvijo, poleg bivšega nogometnega igrišča NK Slovan, zgradili novo štdristez-no kegljišče. Od zamisli do uresničitve ni bilo daleč in že je začel rasti nov športni objekt, kar najprimernejši za športno rekreacijo. Kegljišče so dogradili leta 1960 in ga meseca novembra tudi odprli. S tem se je seveda začel kegljaški šport v Mostah močno širiti. Nastajali so novi klubi in krožki, ki so sodelovali sprva na prijateljskih, l^f^sneje pa vse bolj in bolj tudi na rednih prvenstvenih tekmovanjih v okviru Ijubljan-skega kegljaškega centra in tudi okraja Ljubljana. Največ so si prizadevali pri gradnji tega kegljišča člani Saturnusa in nekaterih drugih. Predvsem pa gradbeni odbor, ki so ga sestavljali tovariši: Rakušček, Jankovič in Deisinger (Saturnus) ter Anželjc in Strekelj. že nekoliko pred dograditvijo je bil ustanovljen v Mostah nov klub Slovan, ki so ga tvorili nekdanji igralci Kleja m nekateri bivši člani KK Obrtnik. S tem se je začelo v Mostah novo obdobje, pomemb-uo za nadaljnji razvoj kegljaškega športa. Na novem kegljišču so se začele vrstiti Prvenstvene in propagandne ;°kme, na njem so odigravali t®kme hrvatsko-slovenske moške lige, tekmovali so posamezniki in ekipe v okrajnem me-,u> torej razgibanost po vseh Plateh. šest klubov pod eno STREHO rJva kegljišču Slovana sedaj eclno vadi šest klubov: Slo-‘n, Saturnus. Izolirka, Inter-mans-Globus, Slavija in Indos, .. Usedajo ves termine — ra-/m ob sobotah in nedeljah, ki Jtamcnje zh razne tekme, vo i v1;' ie to zelo razvesel ii-v vvT Tla tem kegljišču času niso poskrbeli za mo^ ? ogrevanje, ki zelo mi ;,,r<' keia^as?!rasD Sloga na md-ščanski gimnaziji. Sindikalna športna društva Ne, tukaj pa res ne moremo skoraj nič svetovati. Pač pa je potrebno, da apeliramo na sindikalne funkcionarje in člane delavskih svetov, naj v svojih podjetjih ustanavljajo taka društva. Doslej delujejo taka društva kolikor toliko zadovoljivo le v Saturnusu, vevškem obratu papirnice Vevče-Medvode, Intertrans-Globus, v kemični tovarni in v podjetju Sloveni j a-ceste. še pojasnilo: tu so člani nekega ŠŠD lahko le delavci in uslužbenci tega podjetja, ustanove ali tovarne. Kar smo do sedaj našteli, so bile športne organizacije glede na strukturo in na starost stopnje prebivalstva. Sedaj pa še organizacije (pravzaprav društva), ki se ločijo glede na športne panoge! Nogomet: NK Slovan — Kodeljevo, NK Slovija — Polje. Rokomet: RK Slovan. Košarka: KK Slovan — Kodeljevo, TVD Partizan Moste, TVD Partizan, Zelena jama. Kegljanje: KK Slovan — za kinom Triglav. Balinanje: BK Polje — Polje. Streljanje: 18 osnovnih organizacij; občinski strelski odbor je v domu TVD Partizan na Pokopališki cesti. Hokej na ledu: HK Slavija — Polje. Perjanica: BK Slavija — Polje. Plavanje: PK Slavija — Polje. Razumljivo — manjkajo še atletika, namizni tenis, odbojka in šah. Kako bo kaj s šahom in namiznim tenisom, ne vemo, pač pa je za atletiko že nekaj časa slišati, da bo ustanovljen klub pri DŠD Slovan, za odbojko pa pri TVD Partizan v Mostah. Verjemimo, da bo to že letos. STATISTIKE, STATISTIKE Skupno je registriranih v naši občini 3710 motornih vozil. Od tega 2124 osebnih avtomobilov 2124, tovornih avtomobilov 481, avtobusbv 159, motornih koles 816, priklopnikov pa 130. V letu 1963 pa je bilo registriranih 429 osebnih avtomobilov, 75 tovornjakov, 26 avtobusov, 122 motornih koles in 17 priklopnikov. Voznikov amaterjev je registriranih pri tukajšnji skupščini 4.005; od tega je 569 žensk in 2.811 moških; poklicnih voznikov pa je 625. V letu 1963 je opravilo izpit 954 voznikov. PRVO MESTO SATURMSKIH ŠPORTNIKOV Satumiški športniki so zasedli 1. mesto in dobili prehodni pokal maršala Tita v konkurenci ekip vojne bolnišnice, Roga, Elme in Saturnusa v počastitev dneva republike. V šahu, namizne mtenisu in odbojki so zasedli 1. mesto, v streljanju pa drugega (nogomet je to pod odpadel). Sa-turniškim športnikom iskreno čestita tudi naše uredništvo! ZAKLJUČNI RAČUN MONTAŽNEGA PODJETJA »IZOLIT«, LJ. MOSTE-POLJ E Bilanca na dan 31. decembra 1962 na AKTIVA NAZIV POSTAVKE I. OSNOVNA SREDSTVA v 000 din Sedanja vred. osn. sred. 7.810 Sedanja .vrednost sred. skupne porabe 131 II. DRUGE OBLIKE SRED. PASIVA NAZIV POSTAVKE I. VIRI STALNIH SRED. v 000 din Banka in blagajna Kupci in dr. terjatve Zaloge Druga aktiva SKUPAJ Vodja računovodstva: R. Boštjančič 5.144 21.009 8.493 24.486 67.073 Poslovni sklad Sklad skupne porabe Rezervni sklad in drugi skladi II. DRUGE OBLIKE VIROV SREDSTEV Krediti pri banki Dobavitelji in dr. obv. Druga pasiva SKUPAJ 7.926 602 266 15.169 13.220 29.890 67.073 Predspdnik UO: Stanc Alckscncev Direktor: A. Nanut OBISK V LJUDSKI KNJIŽNICI MOSTE Zamrznjene zaloge knjig in periodik Leta 1962 je ljudska knjižnica v Mostah (LK) prevzela matično službo za knjižnice na področju naše občine. To pa pomeni predvsem skrb za strokovno izpopolnjevanje knjižničarstva in kadrov ter registracijo knjižničarstva v občini — poleg skrbi za jasno politiko v knjižničarstvu nasploh. V letu dni je že moč videti prve uspehe in težave, na katere je naletela ta ustanova pri svojem delu in naprosili smo upravnico LK tovarišico Mihaelo Moharjev© za kratek razgovor o delu v njihovi ustanovi. — Najprej morda formalno vprašanje: so že registrirane vse knjižnice v naši občini in kakšno je stanje glede tega pri nas? Evidenca knjižnic je že urejena, in sicer je vseh 38 — strokovnih, ljudskih in ostalih. V njih je 69.500 zvezkov, torej že kar zajeten knjižni fond, ki pa seveda še ne izpolnjuje prenekatere želje naših bralcev. — Kaj pa skrb vaše 'knjižnice kot matične ustanove glede strokovnega izpopolnjevanja? V vlogi matične knjižnice smo organizirali tečaj za knjižničarje in volonterje naše občine. Obisk — 25 dokazuje veliko zanimanje za to stroko. — In skrb za teren? Pripravljena sta dva kovčka (v načrtu imamo vsaj še 2) in že čakata odhoda na teren. Vendar ne moremo »na pot« zaradi preprostega razloga: zmanjkalo nam je denarja za operativne izdatke (ok. 25 tisočakov mesečno). Mimogrede: s kovčkoma bi prišli v neko sosesko, jih tam. pustili n. pr. 14 dni, nato pa jih zamenjali z drugima dvema v istem kraju, prva dva pa bi prenesli v drugo sosesko. Tako bi oddaljenim soseskam — predvsem njim in posebej pozimi — dali vsaj nekaj branja, kasneje pa bi tako poživili tudi delovanje različnih sindikalnih in drugih knjižnic. Širšo skrb za knijžni fond v vseh knjižnicah, izmenjavo tega in dopolnjevanje ter organizacijo medknjižničnega izposojanja — to pa imamo v načrtu. Prav tako bomo v prihodnosti težili za ustanavljanjem novih knjižnic — kjer jih ni — predvsem v smeri proti Polju ter krepili knjižnice, kjer bo to nakazovala potreba, za zdaj n. pr. najprej v Jaršah. Vse to pa bo potegnilo za seboj vprašanje knjižničarjev; celo več, za tako široko delovanje matične knjižnice bomo Sčasoma potrebovali posebnega strokovnjaka. — Do zdaj ste govorili samo o širših persepktivah; kakšen pa je položaj v vaši knjižnici sami? Vprašanje pravazprav ni čisto točno. Naša knjižnica ima še 2 podružnici (v Jaršah in Hrušici), kamor hodijo enkrat tedensko naši knjižničarji izposojata knjige. Oibe podružnici eta založeni z vsemi novitetami, ki jih dobimo v našo knjižnico. In še obroben, a važen podatek: vse tri knjižnice so urejene na osnovi prostega pristopa in izbire — glede tega je bila naša knjižnica ena od prvih v Sloveniji. Tako je treba ugotovita velik porast bralcev v zadnjih letih — letno okrog 800 novih rednih bralcev. Pri tem stari skorajda ne odpadejo. Letos pa je opaziti še nekaj: pri sicer ne tolikšnem številu obiskov se je dvignila izposoja knjig, kar dokazuje, da zanimanje za knjigo še vedno raste — letos n. pr. so si naši bralci izposodili 3 % več kot lani. Obisk je sicer padel z 1 % — vendar to pomeni, da si bralci pri enkratnem obisku izposodijo več knjig (lani je prišlo n. pr. v našo knjižnico do oktobra 19.321 bralcev, letos v istem razdobju 19.111). To je razumljivo, če ugotovimo, da pripada bralcu za gibanje v paši knjižnici pri povprečnem letnem obisku le pol m2! Lahko si mislite, kaj to pomeni v zimskem času. Naša knjižnica ima v celoti le 49 m2 površine in tu so izposojevalnica ža odrasle, za mladino in kotiček za bralnico, skladišče, pisarna, akcesija in sanitarije. Za mladino sicer obstaja predlog, da bi dobila svoj oddelek v novem domu Angelce Ocepkove, vendar bi s tem mladina pač dobila primerne prostore za izposojanje in branje, problem naše knjižnice ipa bi ostal še naprej domala prav toliko pereč, kot je. Ker nimamo kam postaviti polic, sd bralci lahko izposojajo le pol našega knjižnega fonda (v knjižnici imamo 17 tisoč zvezkov in približno 20 ča- ' sopisov in revij; letno dobimo ok. 2000 novih zvezkov). Ostala polovica se uničuje ob neprimernih, vlažnih stenah in tako po nepotrebnem naraščajo že n. pr. izdatki za knjigoveze — letos n. pr. 300 tisoč! — Povedali ste nam zanimive, pa tudi ne vse najbolj razveseljive podatke. Se vprašanje o osebju v vaši ustanovi. Prav zaradi pomanjkanja prostora ne moremo nastaviti vsaj še dve prepotrebni strokovni moči. Knjižničar se na- di leg nasveta neko stalnejšo skrb za oblikovanje estetskega okusa. Ta je nasploh premalo oblikovan, kajti naša mladina sicer bere njej primerne knjige, ki so že nekako priznane, ne sega pa dovolj po novih kvalitetnih delih, ker jih ali ne pozna iz šole ali pa ji mi preprosto ne moremo dovolj pojasnjevati — zakaj, sem že omenila. In tu bi bila knjižnica poklicana, da bi vodila mladega bralca. Naša knjižničarka za mladinsko literaturo se je tu že lepo vpeljala in afirmirala. Pri prej opisanih delovnih pogojih pa trpi tudi zdravje naših delavcev. Letos je n. pr. zdravnik priporočil neki naši knjižničarki, naj zamenja delovno mesto, ker je zbolela na hrbtenici in — morda je k temu pripomoglo tudi derjstvo, da našega prostora ni moči primemo ogrevati, da so okna dotracjana, da je treba Aepre-stano prekladati knjige in se vzpenjati ponje do poltretjega metra visoko. Kar sama se'torej vsiljuje misel o novih, primernih prostorih, na katere naša knjižnica ne more več čakati. — No, sedaj ste pa že kar sami napeljali na zadnje vprašanje: kakšne načrte imate? Verjamemo, da bo v prihodnjem letu rešen prostor. Tako bo knjižnica najprej lahko strokovno preurejena po decimalni plasifikaciji. Tam bomo ustanovili pionirski oddelek, oddelek za odrasle in bralnico, kjer bodo lahko bralci prišli ■ ne samo do knjig, temveč tu-do dnevnega časopisja, ted- mreč zdaj lahko posveti bralcu le 3 minute. V tem času mora vpisati vrnjene knjige, svetovati pri izbiri novih in vpisati nove izbrane knjige. Razumljivo je, da prav nasvet, ki bi ga naj dal knjižničar, ni in ne more biti takšen, kakršen bi lahko bil, saj strokovno so naši ljudje usposobljeni. Posebno pereče je to zaradi mladine, saj rabd ona po- nikov, revij in ostalih periodik, ki že 3 leta čakajo, zvezana v skladišču, na bralce. Tudi študijske knjige ne bodo samo zamrznjena zaloga v Skladišču. In končno: matična služba bo zaživela tako, kot mora. Zaradi vsega tega pa bomo morali dobiti prostore na Zaloški cesti, ker ne kaže iti z Izvoz posstajii vedno močnejši faktor v našem gospodarstvu. Tudi tovarna celuloze in papirja Vevče-Medvode daje svoj delež naši mednarodni izmenjavi. Na sliki je blago, s katerim je podjetje zaključilo svoj izvoz v vrednosti milijon din. KADRI... (Nadaljevanje s 1. str.) vili problemi in če je bila o teh pravočasno obveščena ka-drovsko-socialna služba, je leta v okviru možnosti te probleme objektivno reševala. Nekatera vodstva ekonomskih enot pa so kadrovske probleme imela za manj važna in jih zadržala zase, o njih večkrat tudi kadrovsko-socialna služba ni bila seznanjena in jih niso obravnavali niti na sestanku komisije za delovna razmerja ali seji DS EE. Komisija za delovna razmerja pa so vse premalo naredile za novosprejeto delovno silo. Direktor EE oz. ob-ratovodja, vodja izmene itn. je sicer formalno potrdil, da je delavca seznanil z delom in nevarnostmi pri delu. vendar moramo to prakso v bodoče dopolniti toliko, da bo delavec bolje seznanjen z delom, za katerega bo zadolžen, poleg tega pa naj bi trajalo spremljanje delavca na delovnem mestu z inštrukcijami pri praktičnem delu toliko časa, kolikor bo to potrebno. Zaradi tega je nujno, da se poleg direktorja ekonomskih enot stalno povezujejo s kadrov-sko-socialno službo tudi predsedniki komisij za delovna razmerja o sprejemanju delovne sile v smislu potreb kadrov za neko ekonomsko enoto. Pridobivanje visokokvalificiranega kadra mlinske, teste-ninske in pekovske stroke se je boljšalo postopoma vsako leto, tako da je sedaj pridobilo kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca večje število delavcev; od tega pa je bilo nekaj primerov, da so kasneje odšli iz kombinata. Tudi v tem primeru niso nekatere ekonomske enote pokazale pravilnega odnosa do delavcev, ki so se vrnili iz šole, niso z njimi dovolj delali — strokovno in politično. Vzroke za to pri posameznikih je iskati v nje zaradi nekakšne njene osrednje vloge. — Tovarišici Moharjev! lepa hvala za izčrpna in Ijubcz-njiva pojasnila. Problemi knji-žnjičarstva so sestavni del tiste kulturne politike, ki jo zdaj vse bolj Izenačujemo z ostalo problematiko v noši občini kot enakovrednega partnerja v našem socialističnem razvoju. Kot poklicna ustanova je bila zadnje leto, dve, deležna do neke mere večje pozornosti skupaj z delavsko univerzo in šolami. Vendar kažejo dejstva, da Je prav LK z njeno matično vlogo potrebna vse večje pozornosti in dolžnost nas vseh je, da ji to skrb tudi posvetimo. tem, ker niso dovolj pazili na delo komisij za izobraževanje, katerim so delavski sveti EE poverili nalogo, da skrbijo za strokovni dvig kadra svoje EE. Ce bi komisije to nalogo razumele, bi se tudi potem, ko se delavec vrne iz šole in ko začne s praktičnim delom, zanimale za njegovo delo v obliki razgovorov, kolikor iz kakršnihkoli vzrokov vodstva EE niso komisije same vzpodbujale k temu. Po drugi strani pa EE niso zadosti upoštevale mnenj strokovnih služb kombinata oz. za to pristojne komisije po EE niso v celoti opravile svoje naloge. Delo komisij ni opravljeno s formalnim sprejemom delavca, pač pa je njih naloga mnogo zahtevnejša prt nadaljnjem oblikovanju delavčevega profila na samem delovnem mestu. Z novozgrajenimi proizvodnimi objekti se tehnologija industrije bistveno spreminja. V živilskem kombinatu žito, h kateremu je bilo od leta 1953 pripojeno več podjetij, kot npr. Mlinska industrija Domžale, Mlinsko podjetje Lesce. »Klasje« Kranj, tovarna testenin Pekatete, Pekama Ajdovščina, Združene pekarne Moste in Pekama Spodnja šiška, je bil kader (predvsem v tovarni testenin Pekatete) Pri' učon in se je zato v novi tovarni testenin pokazala nujna potreba po visokokvalificira' nem oz. visokostrokovnem kadru. Tudi sindikalne podružnice so dolžne zainteresirati svoje člane za Izobraževanje * strokovnem in družbeno-pob" tičnem pogledu. Ko bodo organizirani družbeno-političm ali strokovni tečaji, ki so predvideni v bližnji prihodnosti. naj sindikati organizirajo udeležbo predvidenih tečajnikov. Pri tečajih za samoupravne organe pa ne smemo mism samo na tiste člane kolektiv^’ ki so člani ODS, DS EE. upravnega odbora itn., temve je zajeti čimvečje število elanov kolektiva. Sele potem oo-mo imeli pri volitvah v salILj! upravne organe možnost izb ro boljših družbeno-politien delavcev, ki bodo izkorist tudi del svojega prostega er za študij in razmišljanje . aktivnejše delo DS oz. kom* sij v DS. Nedvomno pa je nujno, bo vprašanje kadrovske P g tike bistveno spremenjen0 ^ statutom kombinata, ^ d® kadrovsko-socialna služba tralno reševala kadrovs vprašanja in samostojno t čala o potrebah kadrov za EE. Tega ukrepa sev ne gre tolmačiti, da to pora administrativni centi a 1 ^ temveč bo to pomoč ds. u. misijam in nasploh SJ pravnim organom okr0f, .nja tovanja kadrov, rekrut,™,, in pridobivanja kodrov, raževanja kadrov ipd- Slavko