PRIMC . o : .1. n G OB [■I \ DNEVNIK Poštnina piacana v gotovini /'l„„ ,, OP 1* Abb. postale I gruppo " IjCIIU OO lil? Leta XVI. - St. 298 (4761) TRST, sreda 14. decembra 1960 De Gaulle se je včeraj vrnil v Pariz iz Bone kjer so francoski vojaki ubili sedem Alžircev Uradno poročilo govori o 118 mrtvih med neredi v zadnjih dneh, vtem ko alžirska vlada javlja, da je padlo nad tisoč Alžircev - Tudi v Oranu in Alžiru so bile včeraj nove demonstracije Alžircev in ultrasov - Protest muslimanskih senatorjev PARIZ, 13. — General de Gaulle se je nocoj vrnil iz Alžirije v Pariz. Z letalom je odpotoval iz Bone. Ob Prihodu na pariško letališče je izrekel samo nekaj be-in sicer: «Je ena sama politika. Potrebno je nada-‘Jevati jo, ker je pravilna politika.« General de Gaulle bo govoril po radiu in televiziji j decembra. Domnevajo pred tem dnem ne misli govoriti po radiu. Pred generalovim odhodom iz Bone so bile v popoldanskih urah v tem mestu nove demonstracije Alžir-®ev, ki so vzklikali neodvisnosti in Ferhatu Abasu ter nosili zastave alžirske o-“fobodilne fronte. Tudi dalije francoska vojska stresala na demonstrante. Po ntadnih zatrjevanjih je bi-‘0 Ubitih sedem Alžircev in nva Francoza. Okoli 50 demonstrantov pa je bilo ramenih. Na več krajih so se popol-Re zbrale skupine demon-tantov: na eni strani Alžir-v starih predelih mesta, a nrugi strani pa Francozi središču mesta. V obeh pri-,anh so pripadniki varnostjo sil streljali na demon- sfrante. Demonstracije so bile tudi v .'anu in manjše tudi v Al-iru. v Oranu so voditelji ■ a,r-coskih ultrasov odredili za ul+i jt°nec stavke. Francoski ri, . so danes skušali znova ,aPasti arabski del Orana. Pri etn so se spopadli z varnost-,-tmi silami. Policisti so meta-demonstrante solzilne kimbe. Tudi v arabskem delu jJe_sta so pripadniki republi- i! na hombj j^esta _ _________________ anske garde napadli alžirske demonstrante. Popoldne so Jancoski ultrasi spet demontirali po ulicah mesta. Nad ,*estom je stalno krožil helikopter. , ^ alžirskem mestnem prede-E1 Ketter se je danes o-j,re.Ptna množica Alžircev ude. «la pogreba žrtev včerajš-a P°kol°v. Med pogrebom »VAlžirci vzklikali svobodni -ztriii in Ferhatu Ahasm Po- - cisti in žandarji so jih začeli -Uganjati in slišali so se tu-J. streli. V Blidi je demontirala večja skupina Alžir-,?vi ki so nosili zastavo alžir-osvobodilne fronte ter ^klikali svobodni Alžiriji, .“di to skupino so varnostne Slj* napadle. je evropskem delu Alžira Promet danes normalen, nogo trgovin pa je bilo še •Prtih. Po vsem mestu so j:*?®eSčeni močni oddelki po-v«*tov, vojakov in padalcev, t izhodi iz arabskega dela estu so obdani z bodečo ži- pjh.V francoski del je mogoče ki samo skozi ozek prehod, ga stražijo vojaki. V no-s)an)osti arabskega dela me-f]'t krožijo po vseh ulicah od-žii, y°iakov, padalci pa stranjo sinagogo, kjer so včeraj v rirci dvignili alžirsko zasta-p.- ”se stene sinagoge so po-kn’an? z gesli, kakor «smrt v, ®nializmu», »živela alžirska v,lija*, »živela alžirska osvo-c'dllna fronta.. Ravnatelj za informacije v Rre*raln.i delegacij Coupe de ko f 0 ie zvečer na tiskovni wnferenci izjavil, da je med M* v zadnjih dneh v Alži-li» ?.gubilo življenje do sedaj Hilt iudt- V Alžiru je bilo 96 c,... med katerimi 6 Fran- Z9V, 370 ranjenih, med kate-A.jh; 53 Francozov in 317 Al-? «v. Oplenjenih je bilo 500 l0fvin. Aretirali so 216 ljudi, (Osebe pa so internirali, u, Oranu je bilo 18 mrtvih, . so vsi Alžirci, ter 100 ra-^-enih. Aretirali so samo se-Francozov, medtem ko med Alžirci 300 aretiranih. Oplenjenih je bilo deset trgovin, dvanajst avtomobilov pa zažganih. To so seveda uradni podatki. Kakor pa je v OZN izjavil predstavnik alžirske vlade Jszid, je bilo ubitih nad tisoč Alžircev. Včeraj so prispela ;z Alžirije v Pariz prva letala polna ranjencev. Istočasno pa so odhajali z letali v Alžir novi vojaki. Tudi z drugih letališč odhajajo novi oddelki padalcev in vojakov v Alžir. V Parizu so danes ponovno zaplenili progresivni dnevnik «Liberation» in ga obtožili napada na notranjo in zunanjo varnost države. »Humanite« objavlja poziv demokratičnim delavcem im zagovornikom miru v Alžiriji, naj začnejo j mi muslimanskimi senatorji, kampanjo proti načrtom gene. * Nocoj so objavili izjavo, -rala de Gaulla v zvezi z Al- ‘ žirijo. Zveza francoskega tiska pa je danes odločno protestirala pri notranjem ministrstvu zaradi zaplembe številnih časopisov. Današnji «Le Monde« piše, da ni mogoče na podlagi obsega alžirskih demonstracij v odnosu do celotnega prebivalstva zatrjevati, da jih je »nahujskala peščica agitatorjev«. «To, nadaljuje list, pomeni ignorirati moč manjšin, ki nastopajo ob skupnih idejah z ljudstvom, ter ponavljati argumente, glede katerih sta tunizijski in maroški primer do. kazala, da imajo zelo majhno vrednost.« Trditve generala Crepina, da je demonstracije v Alžiru in Oranu povzročila «peščica agitatorjev«, so izzvale živahno reakcijo med devetnajsti- katero ponovno ugotavljajo, da se nič ni spremenilo in da «še vedno, kakor v preteklosti, obstajata dve meri in dve uteži: strogost in zatiranje za ene, popuščanje ali sodelovanje z drugimi«. Senatorji sporočajo, da so sklenili «kot znak prvega simboličnega protesta«, da se ne bodo udeležili razprave o Alžiriji, ki je določena za 15. decembra v senatu. Maroški kralj Mohamed je poslal predsedniku alžirske vlade Ferhatu Abasu brzojavko, s katero mu izreka sožalje zaradi dogodkov v Alžiriji. Mohamed izreka nato upanje, da bodo ti dogodki uvod v novo dobo za alžirsko ljudstvo, t. j. v dobo svobode in neodvisnosti. Predstavništvo alžirske vlade v Amanu pa je danes izbralo 300 jordanskih prosto- voljcev, ki jih bodo začeli ameriški vladi noto, s katero .. j -‘obtožuje ZDA, da se vmešava v suverene pravice laoške vlade. Nota pravi, da ZDA podpirajo uporniško skupino generala Nosavana, s tem da mu pošiljajo orožje, strelivo in denar To .je očitna kršitev izjave o Indokitajslki na ženevsKi konferenci leta 1954. Razen tega skuša ameriška vlada prisiliti laoško ljudstvo, da zapusti pot, na katero je stopilo, t.j. politiko miru, nevtralnosti in narodne enotnosti, ter skuša doseči, da bi Laos še vedno služil politiki vojaških blokov in napadalnih načrtov vežbali v jordanskih taboriščih ter jih bodo nato poslali v Alžirijo. Konec oktobra je predstavnik alžirske vlade izjavil, da bodo kmalu poslali v Alžiriji skupno 2500 jordanskih prostovoljcev. Danes so sindikati, zveza trgovinskih zbornic in Rdeči polmesec ter druge jordanske organizacije poslale gospodarskemu svetu Arabske lige v Kairu brzojavko, s katero zahtevajo, naj se začne gospodarski bojkot proti Franciji. Brzojavka obsoja nato francoska grozodejstva v Alžiriji. Sovjetski protest ZDA zaradi Laosa LONDON, 13. — Moskovski radio je nocoj sporočil, da je sovjetska vlada poslala danes n iinm n im m m im iiiiiiiii iniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii*,,,iiiiiiiiiiiiii,i|*iiiiiiii|,iii*l,ii|,iii,,,i1i,iii,,,l,nwiiiii,i*iiiii,*ii*iiiiiiiii*iii.iii|i*iiiiiiii*,iiiiiiiii,iii*nin,»iii,,,iii,lllii»I1 Predsednik republike poklical na razgovor Mora in Malagodija Gronchi skuša vplivati na desnico da pristane na sodelovanje s PSI Mrzlična dejavnost vodilnih političnih osebnosti - «Giustizia» izključuje možnost bližnje vladne krize - Senat odobril šestmesečno podaljšanje veljavnosti zakona o filmski cenzuri (Od našega dopisnika) RIM, 13. — V senatu so danes zaključili razpravo o vladnem zakonskem predlogu, s katerim se veljavnost obstoječih določb o filmski cenzuri podaljša do 30. junija 1961 ker veljavni zaken zapade konec leta m ker baje ni bilo časa pripraviti novega modernega zakona o filmski cenzuri. Obstoječi zakonski predpisi glede filmske cenzure datirajo še izza fašizma. Minister za turizem in prireditve Folchi je v svojem govoru dejal med drusim, da filmske cenzure ni uvedel fašizem, ampak da izhaja že iznred prve svetovne vojne: zakon Giolittija iz leti- 1913 in pravilnik Salan-dre iz leta 1914 vsebuieta določila o nadzorstvu nad filmsko proizvodnjo. Nekatere spremembe je uvedel u-kren Nitti-Mortara leta 1920 Fašizem v začetku ni uvedel bistvenih sprememb, šele leta 1927, in kasneje leta 1940, je uvedel ostrejše ukrepe, k: pa so bili ukinjeni leta 1P4R Ustavodajna skupščina se vrnila k zakonu iz leta 1923 in sprejela določila, ki so v veljavi še sedaj. Leta 1956 so predložili parlamentu nov zakonski osnutek o cenzuri filmske proizvodnje; dve leti kae-neje so ga, z nekaterimi spre membami poslanske zbornice same, ponovno predložili ” diskusijo, a do danes še ni bil odobren. Vprašanie filmske cenzure se je zaostrilo zlasti po neka terih posegih sodnih oblasti n« škodo filmov, ki jih je bila u strežna vladna komisija že o-dobrila. kar je izzvalo energič ne proteste vseh, ki imaio kakršno koli zvezo s filmsko proizvodnjo. Minister FolchJ je dejal, da je vlada proučila tudi vprašanje pristojnosti, o* ganov in postopkov in b» predložila pristojni senatni komisiji ustrezne spreminjevaln • predloge, o katerih bo pari« raent izrekel svoje mnenje >l,ltiiiiiiiii„ii . Ustanovitev - ,pARiz 13. — V sporočilu, k}.*? ga objavili danes ob zajčku prvega dneva konfe-(i\Ce ° reorganizaciji OEEC s-U’°Pske organizacije za go-i„darsko sodelovanje), javlja->5’. Ra sta se Kanada in ZDA 'družin osemnajstim evrop-lm državam članicam OEEC sklepu, da se jutri, 14. de-»mbra, podpiše ustanovna j °RVencija OECD (Organizaci-j Za gospodarsko sodelovame 8 fazvoj). slia°Ya organizacija ima na-. uh je cilje: uresničiti čim večji ekspanzijo gospodarstva, za-rpsiitve in zvišanje življenjske n'"u dežel članic, ob ohranitvi ,Rančne stabilnosti; prispevati stpravemu razvoju gospodaril8 v deželah članicah in ne-anicah, ki se nahajajo v fazi v *P°darskega razvoja; prispe-k razširitvi svetovne trgo-biCe na multilateralni osnovi, Ji* diskriminacij, skladno z eunarodnimi obveznostmi. vBalanovna konvencija OECD n-j y>deva imenovanje sveta, .rJVišjega organa organizacije, in uiogel sprejemati sklepe i- dajati priporočila po vza-> hinem sporazumu vseh dežel . anic. Na področju trgovinske ‘Jhenjave bo OECD vršila na- s,„dnje naloge: Prim°rjava ■ losnth trgovinskih politik 'n jrt!ovinske prakse na področju izmenjave po dolo- čenih razdobjih ali na zahtevo ene dežele članice; proučitev posebnih vprašanj, ki zanimajo dežele članice proučitev kratkoročnih in dolgoročnih trgovinskih vprašanj. Konvencijo bodo morali ratificirati parlamenti dežel članic. Upajo, da bo nova organizacija začela s svojo dejavnostjo s 30 .septembrom prihodnjega leta. Sedež organizacije Do v Parizu. Poleg sveta bo OECD imela še tri važne odbore in sicer: odbor za gospodarsko politiko, ki bo proučeval splošne gospodarske in davčne politike v luči vedno večje odvisnosti med raznimi državami; oidbor zagotovil, da vlada ne bo za htevala novega podaljšanj* ampak da bo poskrbela, da s» odobri čimprej nov zakon c filmski cenzuri. Po njegovem govoru Je s« nat odobril vladni zakonsb« predlog; proti so glasovali l-socialistični in komunistični senatorji. Nato so začeli dts kusijo o pooblastilu vladi, da more izdajati ukrepe o zniža r.ju carinskih postavk, da D' mogli pospešiti vzpostavitev e notne skupne carinske tarit* v okviru evropskega skupnega tržišča. Po krajši diskusiji je senat odobril zahtevano pooblastilo. Delegacija komunističnih senatorjev se je danes popoldne zglasila pri predsedniku senata Merzagori in zahtevala, ca Segni odgovori, pred odhodom na konferenco NATO, na nekatere interpelacije glede naslednjih vprašanj; resolucija ZN o Južni Afriki; Kongo; Alžirija; konferenc« NATO. Na te interpelacije bo vlada odgovorila prihodnji petek. V poslanski zbornici so bila na dnevnem redu razna vprašanja, nato pa so nadaljevali diskusijo o zakonskem predlogu Macrelli, ki predvideva priznanj« pokojnine vsem tistim bivšim železničarjem, k! jih je lašistični režim odpustil iz službe zaradi njihovega protifašizma. Glede tega vprašanja obstaja tudi predlog liberalca Bozzija, ki predvideva priznanje pokojnine le tistim, ki so ob odpustitvi i-meli že lo let službe. Bo kratkem odmoru so oba predloga združili, obdržali pa so glavno omejitev predloga Bozzi, proti čemur so ostro protestirali tako nekateri socialistični in komunistični poslanci, pa tudi Macrelli sam, in poudarili, da ^ odklonitev predloga Macrelli pod pretvezo pomanjkanja ustreznih sredstev skriva dejansko diskriminacijo na škodo antifašistov, medtem ko se. je za epurirane fašiste poskrbelo, da so mogli obnoviti svojo kariero. Zatem je predsednik zbornice prečital interpelaciie raznih poslancev, o vorašanjih zunanje politike, o stališču italijanske vlade glede alžirskega vprašanja itd. v /vezi z debato o tem vprašanju v generalpi skupščini OZN. Zunanji minister Segni odpotuje jutri v Pariz na zasedanje zunanjih ministrov dežel atlantskega pakta. Ob tei priliki se bo sestal z avstrii-skim zunanjim ministrom Kreiskim, s katerim bo skušal določiti predhodno vprašanje postopka, datum in kraj, kjer se bodo vršila pogajanja o vprašanju Južne. Tirolsk« V teku današnjega dne so sv vršili številni razgovori vodilnih političnih osebnosti. Vs* ta mrzlična dejavnost je nedvomno posreden dokaz o tež kočah, na kateri naleti Kl> pil poskusu reševanja občinskih in pokrajinskih odborov imenovan za ameriškega poiti o vplivu, ki ga ima ta oko »lanika v OZN, je danes na hšfina na trdnost FanfaDiie | tiskovni konferenci izjavil, da ve vlade, (Tu gre za zunanjo bo njegova naloga skrbeti, da nevarnost; pa tudi znotrai ministrskega sveta ne gre vse glfdko: na poslednji seji je prišlo do ostrih spopadov med ministri Sullom, Bojem in Pa-sterejem na eni strani. >n Scelbo Pello in Gonello na di ugi strani, ki so Sullu očitali »enostranski« ppseg v sin-dikalni spor elektromehamc-nih delavcev, pa tudi do spora med Fanfanijem in Segni-jem glede stališča italijanske vlade do alžirskega vprašanja, pri čemer je Segni zagovarjal Francijo, Fanfani in ostali »levičarski« ministri pa ugovarjali, da se Italija ne sme zameriti arabskim deželam.) Govoriti o krizi vlade bi bilo sicer preuranjeno, vendar imajo današnji razgovori dejansko obeležje krize. Naštei-mo jih po vrstnem in časovnem zaporedju: Dopoldne je predsednik republike sprejel v avdicijenco političnega tajnika KD Mora. Na Monteci-toriu se je Malagodi dolgo razgovarjal s Piccionijem, ki se je pred tem razgovarjal z državnim podtajnikom predsedstva vlade Delle Favejem, Scelba je govoril z Moroin. Sullo se je razgovarjal z Re«-lejem, ki je imel pozneje razgovor z La Malfo in Pierac-eir.ijem. Pieraccini je imel razgovor s Pretijem. Predsednik vlade Fanfani se je razgovarjal zvečer z La Malfo dopoldne z Gavo, zvečer t Guijem. Po sedmi zvčeer je Gronchi imel razgovor z Ma-lagodijem. kasneje pa ponovno z Morom, Predmet teh razgovorom >» kaj lahko uganiti: sestava upravnih odborov levega cen. tra, ki jim nasprotuje predvsem Malagodi in desno krilo KD. Kakšen je bil uspeh t razgovorov? Ali je, Gronchiju uspelo prepričati Malagodija. da pač ne gre drugače in da mora pristati na sestavo takih oaborov v Firencah, Milanu. Benetkah, Genovi itd.? Če nai verjamemo temu, kar piše jutrišnja številka socialdemokratskega glasila »Giustizia« bi morali odgovoriti pritrdi) no. »Kakor vsako leto pred božičem, imamo tudi letos »stratege krize«, ki razširjajo svoje črne napovedi glede u-sede vlade v januarju. Med temi se to pot odlikujejo tam bronijevci, fašisti, komunisti in »carristi«. Zdi se da se za> našajo na Malagodija, ki pa je v razgovoru z novinarji na Mcntecitoriu izrazil svoj optimizem glede »božičnega« razvoja notranje politike, hkrati pa izrazil svojo zaskrbljenost nad stanjem v Alžiriji. Alžirija, to je res »težaven« u-pravni odbor — je dejal novi. rfarjem. Skratka: besedičenje strategov krize (ki že napove-dujejo vlado Gonelle, s podpo. ro liberalcev in monarhistov) je mlatev prazne slame«. A. P. Novo imenovanje v Kcnnedyjcvi vladi WASHINGTON, 13. — Novoizvoljeni predsednik ZDA Kennedy se je danes vrnil v Washingt.on, kjer je sporočil, da bo Robert McNamara postal tajnik za obrajnbo v njegovi vladi. McNamara ima_44 l“t in je predsednik družbe »Fr.rd Motor Co.». Adlat Stevenson. ki je bil se vzdrži položaj ZDA v sedanjih okoliščinah, ko Zahod ne nadzoruje več Združenih narodov. Glavno vprašanje ZDA v tujini je »identificirati se z državami, k,i nastajajo«. Dcdal je, da mora Amerika ohraniti zahodno zavezništvo ter podpirati neodvisnost in gospodarski razvoj novih držav. Včeraj je osem velikih volivcev iz države Mississippi in pet iz države Alabama sklenilo, da ne bodo glasovali za Kennedyja. Prav tako pa ne bodo glasovali za Nixona. V ponedeljek bodo namreč veliki volivci uradno izvolili novega predsednika. Omenjenih trinajst bo glasovalo za senatorja Byrda. Osem velikih volivcev iz Mississippija in pet iz Alabame pa so edini, ki odklanjajo podpiranje Kennedyja in Ni-xona. Toda njihov sklep ne bo praktično imel nobenega učinka, ker razpolaga Kenne-dv z zadostno večino, in sicer s 300 glasovi, dočim je za izvolitev dovolj 269 glasov. Poziv OZN, naj ne ostane pasivna do francoskih pokolov v Alžiriji Alriško azijska skupina v 5ZH paziva Hammarskjoelda, naj odločno nastopi pri trmoski vladi in naj zavzame jasno stališče glede alžirskega vprašanja - Zorin je podprl predlog za referendum pod nadzorstvom OZN NEW YORK, 13. — Vlada ZAR je pozvala OZN, naj rie ostane pasivna spričo prelivanja krvi, ki ga povzročajo imperialisti v Alžiriji. Državni minister Abdel Ka-aer Hatem je odločno protestiral proti divjaškemu pokolu, ki ga vršijo francoske čete nad Alžirci. «OZN, je pripomnil, ne more ostati pasivna spričo teh zločinov proti pravicam človeka, ki so postali pravi genocid nad :* lžirskim ljudstvom, ki ga vršijo francoske imperialistične sile.« V političnem odboru OZN se je včeraj in danes nadaljevala razprava o Alžiriji. Včeraj popoldne je predsed nk afriško-azijske skupine burmanski predstavnik U Tant izjavil, da je skupina dobila poročilo o dogodkih v Alžiriji in da znaša število mrtvih zaradi dogodkov Na Loncu pravi nota, da bo1 v. zadnjih dneh okoli tisoč krivda za posledice padla celoti na ameriško vlado. V Parizu je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva sporočil, da se bodo proti koncu tedna sestali v Parizu zunanji ministri Velike Britanije, Francije in ZDA in bodo razpravljali o Laosu, Kakor poroča ha-nojski radio, je vrhovno poveljstvo Patet Laosa ukazalo vsem svojim vojaškim formacijam, naj začnejo v vsem Laosu gverilske akcije v podporo vladi Suvane Fume ter naj pomagajo pri ■ • brambi prestolnice Vientiane. Vojska upornega generala Nosavana je začela danes obstreljevati s topništvom Vientiane. Vojaki kapetana Kong Leja so zavzeli položaje ob reki Me-kong. Uporniški radio v Savanake-tu je sporočil, da so se poslanci, ki podpirajo Nosavana, sestali v Savaaaketu; za predsednika viade je bii imenovan princ Boun Oum. Radio je dodal, da j? bil general NoSavan imenovan za ministrskega podpredsednika in za obrambnega ministra. 201 oseba mrtva med snežnim viharjem U Tant je poudaril, da je afriško-azijska skupina bila zelo vznemirjena, ko je zvedela za te množične pokole, in zato zahteva, naj politič ni odbor pospeši debato in naj naglo izglasuje resolucijo, ki zahteva referendum pod nadzorstvom OZN. Iraški delegat je izjavil, da morajo dogodki v Alžiru sedaj prepričati OZN, da intervenira tudi zaradj jasnega poizkusa Francozov, da bi vsilili Svojo rešitev. Obtožil je ZDA, aa pomagajo Franciji in ji dovoljujejo, da uporablja o -ožje NATO v Alžiriji, ter je napovedal, da bo v kratkem prišla iz Kitajske materialna pomoč. Na koncu je iraški delegat izjavil, da de Gaulle sedaj ne obvladuje več položaja. Nigerijski delegat je pozval OZN, naj intervenira, ZDA pa naj prenehajo podpirati Francijo v Alžiriji. Jordanski delegat je izjavil, da ni samo Francija odgovorna za nadaljevanje vojne v Alžiriji, temveč tudi tisti, ki vojaško, finančno in politično podpirajo Francijo. Razprava se je nadaljevala danes popoldne. Prvi je govoril sovjetski predstavnik Zorin. ki je obtožil zahodne države, da so krive nadaljevanja vojne v Alžiriji. Izrekel je zaskrbljenost zaradi možnosti razširitve vojne na Tunizijo in Maroko. Ti dve državi bi lahko postali žrtev «pravice do zasledovanja«, na katero se sklicujejo francoski vojaki. Zorin je pripomnil, da vsi narodi sveta pričakujejo1 od OZN, da bo storila vse mogoče, da vzpostavi v Alžiriji mir in pravičnost. Obtožil je zatem ZDA in NATO, da podpirajo Francijo v vojni proti Alžircem, in je dodal, da kolonialisti strašijo s komunizmom v Afriki in skušajo preprečiti, da bi alžirska vlada dobivala pomoč od držav, ki so zavzele stališče proti kolonializmu. Zatem je Zorin izjavil, da se dkušajo ZDA polastiti alžirskega bogastva, zlasti njenega naravnega plina in petroleja ter si na ta način zagotoviti prodor z Afriko. Pripomnil je, da je alžirska vlada na splošno priznana kot predstavnica alžirskega ljudstva, in je dodal, da bi bili morali francoski voditelji ze zdavnaj začeti pogajanja z al- milimi n milil um iiiiiiiiiiiim m im n milili miznimi m iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK um n Novice iz Jugoslavije NEW YORK, 13. Zaradi velikega snežnega viharja, ki je zajel včeraj New York, je zgubila življenje 201 oseba. Vihar, ki je bil najbolj silovit od leta 1947 do danes, je ponehal včeraj popoldne, toda vse ulice so zametene. Včeraj je bilo v New Yorku 12 stopinj pod ničlo. Danes je na tisoče delavcev na ulicah, da jih očistijo snega. Na tisoče avtomobilov je še vedno pod snegom. Na nekaterih letališčih so že vzpostavili promet. Medtem ko se položaj počasi boljša v vzhodnih državah, je področje velikih jezer zajel rov snežni vihar. Snežni viharji so zajeli štirinajst držav. «j>------------------- KAIRO, 13. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je včeraj v spremstvu ministra za kmetijstvo in kolonizacijo ZAR Sa-jeda Maroja obiskal pokrajino El Tahrir. Zoran Polič o devizni Uveden bo en sam tečaj na podlagi en ameriški dolar za 750 dinarjev - «Borba» o kitajskih žalitvah in nedopustnem obnašanju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Clan zveznega izvršnega sveta Zoran Polič je izjavil danes v proračunskem odboru zvezne skupščine, da se bodo z devizno reformo finančni pogoji na jugoslovanskem tržišču prilagodili pogojem na svetovnem tržišču. V okviru devizne reforme bo opuščen sistem koeficientov in zamenjan s sistemom carin. Namesto dosedanjega sistema , več tečajev bo v zunanji trgovini vpeljan e- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiitmiimmiiiiiiiiiimiiiimiiiiiHiiiiiiiiHiiiiliilHiiiiiiiimuiiiiiiiiiuuitiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiimiiiiiii Gizenga sporočil Varnostnemu svetu da predstavlja zakonito vlado Konga Prestolnica bo odslej Stanleyville - Poziv sto indijskih poslancev OZN in parlamentom sveta - Koča Popovič poziva OZN, naj končno omogoči delovanje zakonite vlade in ustavnih organov - Čestitke skupščine pokrajine Kasaj Titu NEW YORK. 13. — Ministrski podpredsednik v Lumum-bovi vladi Antoine Gizenga je danes razglasil v Stanley-villu, da predstavlja zakonito vlado Konga. Predsedniku Varnostnega sveta Valerij anu Zorinu je Gizenga brzojavil, da je sedaj prestolnica Konga Stanleyville. Okoli sto indijskih poslancev je poslalo poziv Združenim narodom in parlamentom sveta, naj vplivajo, da dosežejo izpustitev Lumumbe na -vobodo, sklicanje kongoške-ea parlamenta in razpustitev Mobutujeve vojske. Med včerajšnjim nadaljevanjem razprave o Kongu v Varnostnem svetu je zadnji govoril jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je zahteval, naj se ne glede na sklep Varnostnega sveta razpravlja o položaju v Kongu v glavni skupščini. Popovič je ugotovil, da se je položaj v Kongu zelo poslabšal zaradi vmešavanja od zunaj, kar onemogoča normalizacijo razmer, ogroža obstoj in prihodnost republike Konga in s vem tudi varnost na svetu. Popovič je poudaril, da vlada v Kongu popoln nered in nezakonitost, in to zaradi delovanja zasebne vojske, ki so jo organizirali in oskrbeli Belgijci in drugi kolonialistični krogi, da bi Kongu ponovno vsilili svojo nadvlado. Napadajo se u-stavne oblasti v Kongu, odstranjeni so bili znani voditelji ljudstva, med njimi Lu-mumfca, voditelj največjega narodnega gibanja,, ki ga odli. kuje borba za neodvisnost Konga. Koča Popovič je ugo- tovil, da položaj v Kongu neizogibno vodi v državljansko vojno, ki bi lahko imela daljnosežne posledice. Jugoslovanska vlada, je ugotovil Popovič, ne soglaša z osnovno politiko in prakso organov Organizacije združenih narodov. Se nadalje se bo zavzemala za konstruktivno rešitev, za neposredno zavzemanje OZN, da se negativni razvoj v Kongu dokončno zaustavi in obrne v pozitivno smer. To pa se lahko doseže samo z odstranitvijo vseh intervencionističnih sil in posledic njihove akcije s ponovno vzpostavitvijo zako. nitosti v državi. Po mnenju jugoslovanske vlade je v interesu normalizacije odnosov potrebno eliminirati iz javnega življenja vse oborožene e-note, da poveljstvo OZN prevzame vso odgovornost za varnost in normalno življenje in da se ponovno ustvarijo pogoji za normalno delovanje ustavnih organov in njenih oboroženih sil. Da bi se zagotovila v Kongu konstruktivna politika, ie po mnenju jugoslovanske vlade potrebno ustanoviti posvetovalni organ, v katerem bi bile zastopane afriške države. Po normalizaciji razmer v Kongu bi bilo potrebno, da OZN pomaga Kongu, da bi premagal gospodarske in druge težave. Ob koncu svojega govora je Koča Popovič ugotovil, da bi zaostritev krize v Kongu pomenila zaostritev krize na vsej afriški celini, kar bi lahko pripelja’o do nedoglednih posledic. Poudarjajoč, da OZN lahko to prepreči, da je v preteklosti v mnogih težkih primerih uspela najti pravilno pot za rešitev, zapletenih vprašanj, je Koča Popovič predlagal, naj se nujno skliče glavna skupščina ne glede na sklepe, ki jih bo sprejgl Varnostni svet. Predsednik republike maršal Tito je prejel od skupščine pokrajine Kasaj iz Lulua-burga brzojavko, v kateri skupščina v imenu dveh milijonov prebivalcev te pokrajine, čestita jugoslovanskemu zastopniku v Varnostnem sve. tu za odločno stališče, ki ga je zavzel v zvezi z dogodki v Kongu. V začetku včerajšnje seje Varnostnega sveta je gvinejski delegat sporočil, da je gvinejska vlada sklenila u-makniti svoje čete iz sestava varnostnih sil OZN v Kongu. Poljski delegat je izjavil, da je glavni pogoj, ki je potreben za vzpostavitev reda m zaupanja v Kongu, osvoboditev Lumumbe in vzpostavitev zakonite oblasti. Razen tega bi bilo potrebno razorožiti Mo. butujeve čete ter onemogočiti tujce, zlasti pa belgijsko vojaško osebje v Kongu. Francoski delegat pa je branil ravnanje Mobutuja. Tunizijski delegat Mongi Slim je zahteval, naj Varnost, ni svet pooblasti Hammarskjoelda, da zahteva, da kon-goške odgovorne osebnosti u-vedejo potrebne ukrepe, da se v deželo povrne zakonitost. Dodal je, da bi moral odbor za dobre usluge čimprej odpotovati v Kongo. Po govoru jugoslovanskega državnega tajnika in po kratkih izjavah Hammarskjoelda je bila seja odložena na sredo ob 3,30 po srednjeevropskem Času, noten tečaj na osnovi en dolar za 750 dinarjev. Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je 29. novembra na sprejemu v albanskem veleposlaništvu grobo napadel Jugoslavijo. «Ta napad, ne glede na hinavski poskus, da se prikaže kot ideološka razprava, piše nocojšnja »Borba«, ni nič drugega kot poskus pritiska na Jugoslavijo, da bi se odpovedala svoji neodvisni politiki. Vlada Kitajske očitno meni, da ni dolžna spoštovati splošno priznana načela obnašanja neodvisnimi drža- vami. Meni, da proti Jugoslaviji lahko uporablja vsa sredstva, in s tem dokazuje, kako so ji tuja pojmovanja o enakopravnih odnosih med državami in na kakšnih sumljivih os-novah temelje njena ideološka načela. To je, ugotavlja »Borba«, pokazalo tudi obnašanje kitajskega odpravnika poslov Jeha v državnem tajništvu in pa pisanje kitajske agencije, ki je noto jugoslovanske vlade ocenila kot »grobo obrekovanje kitajskega premiera«. Kitajske agencije in ostali listi ponavljajo Cuenla-jeve napade na Jugoslavijo in kot kaže menijo, da imajo njihovi diplomatski zastopniki pravico, da uradne obiske državnem tajništvu lahko zlo-labljajo za žalitve države, katere gostoljubnost uživajo Skrajni čas je, zaključuje »Borba«, da Kitajska spregle da, d« jo kljub njeni velikosti ničesar ne osvobaja obveznosti, da se drži elementarnih predpisov abnašanja v mednarodnih, diplomatskih in med državnih odnosih.« B. B. -«»- Jugosl. profesorji in arhitekti v Gvineji BEOGRAD, 13. — S poseb nim letalom Jugoslovanskega aerotransporta je odpotovala danes v Konakri skupina 13 jugoslovanskih profesorjev družinami. Jugoslovanski pro fesorji bodo v Gvineji prouče. vali v gvinejskih srednjih šolah. Kot je znano, je v Gvineji že skupina 25 jugoslovanskih profesorjev. Z istim letalom je v Gvinejo odpotovala tudi skupina jugoslovanskih arhitektov, ki bodo na vabilo gvinejske vlade izdelali urbanistični načrt glavnega mesta Gvineje. Z njimi je odpotovalo v Konakri tudi moštvo beograjskega nogometnega kluba »Beograd«, ki bo igialo z nogometno reprezentanco Gvineje. Nogometaši »Beograda« bodo ob tej prilož- žirsko osvobodilno fronto na podlagi enakopravnoisiti. Dodal je, da je vojna v Alžiriji oši. bila položaj Francije v Evro pi in zahodnonemška vlada je to izkoristila za okrepitev svojega položaja v škodo pravih interesov miru. Zorin Je zatem izjavil, da * pravnega stališča politika generala de Gaulla lahko pripelje samo do ponovnega zmanjšanja francoskega ugleda, n je dodal, da skuša general va. rati javno mnenje, da bi s« izognil rešitvi alžirskega vprašanja i-n da bi ohranil francosko nadvlado v Alžiriji. Zorin je dalje izjavil, da še de Gaullov govor od 16. septembra 1959, ki je obljubljal samoodločbo alžirskemu ljudstvu, bil samo zavlačevalna spletka francoskih vodilnih krogov, ker ni vseboval nobenega praktičnega ukrepa za izvajanje te pravice. Kar se tiče referenduma, pa predstavlja veliko nevarnost, ker temelji na upanju francoske vojaške zmage v Alžiriji, neskončno od-laga samoodločbo in predvideva razdelitev Alžirije na podlagi zatrjevanih etničnih delitev. Zorin se je odločno uprl slehernemu načrtu razdelitve Alžirije. S tem v zvezi je izjavil, da so belgijski kolonialisti povzročili ljubosumnost med svojimi francoskimi zavezniki. Dalje je Zorin izjavil, da so zahteve alžirske vlade v celoti upravičene, in zato ima OZN dolžnost pomagati Alžircem, da izvajajo svo. jo pravico do samoodločbe ob upoštevanju interesov Alžircev in Francozov. Na koncu je Zorin podprl resolucijo afriško-azijskih držav, ki zahteva referendum v Alžiriji, katerega naj organizira in nadzoruje OZN. Pripomnil je, da v trenutku, ko išče OZN rešitev alžirskega vprašanja, je Francija zakrivila nove žločine in je napojila s krvjo alžirsko zemljo, ko je odredila streljanje na tisoče razoroženih Alžircev. Etiopski delegat je pozval Francijo, naj sprejme nadzorstvo OZN. Kubanski delegat je izjavil, da so spremembe, ki jih je Francija vnesla v svojo alžirsko politiko, bolj taktične kakor pa realne, in da hoče dati Francija nekaj zadoščenja svetovnemu javnemu mnenju, toda hoče predvsem obdržati saharski petrolej, ki pripada alžirskemu ljudstvu. Libanonski delegat je pozval zahodne države, naj si izprašajo svojo vest ter naj se vprašajo, ali je njihova podpora za vojno v Alžiriji služila interesom njihove zaveznice Francije in interesom miru. Dodal je, da bi plebiscit pod nadzorstvom OZN po njegovem mnenju preprečil vsakršne ugovore. Poudaril je nevarnost, da se vojna razširi, ter je zahteval naglo intervencijo OZN. Razprava se je nadaljevala ob 21. uri po srednjeevropskem času in tedaj je govoril senegalski delegat. Proti koncu včerajšnje seje Varnostnega sveta v zvezi s Kongom je tunizijski delegat Mongi Slim omenil možnost, da se alžirsko vprašanje postavi pred Varnostni svet. Odbor za Alžirijo v afriško, azijski skupini je pripravil danes pismo, ki bo morda še danes izročeno Hammarskjoel-du v imenu te afriško-azijske skupine. Pismo bo zahtevalo od Ham. marskjoelda: 1. Naj zahteva od francoske vlade konec napadov na alžirsko civilno pre. bivalstvo. 2. Naj sprejme primerne ukrepe, ki jih sedanji položaj narekuje. Hkrati bosta predsednik skupine, predstavnik Kameru. na, ter predstavnik Burme U Tant' posredovala pri Ham-marskjoeldu in zahtevala, naj Hammarskjoeld javno zavzame stališče do zadnjih dogodkov v Alžiriji. Neki član skupine je poudaril, če Hammarskjoeld pogostoma zavzema stališče o velikih svetovnih dogodkih, je sedaj prišel zanj trenutek, da zavzame stališče o alžirskem vprašanju. Predstavnik alžirske vlade Jazid je včeraj izjavil, da so dogodki v Alžiriji bili poizkus uničenja vsega alžirskega ljudstva. Dodal je, da znaša število žrtev več tisoč, ki so povečini mrtvi. Izrekel je mnenje, da je v nedeljo umrlo v Alžiriji več ljudi, kakor v Kongu od začetka kongoške krize. Jazid je pozval vse afriške in azijske delegacije, pred. vsem pa delegacije afriških držav, ki so naklonjene Franciji, naj podprejo resolucijo, ki zahteva intervencijo OZN za organiziranje refer.enduma. Zatem je Jazid izjavil, da so Alžirci začeli demonstrirati po dveh dneh demonstra. cij francoskih ultrasov, kd so napadali politiko generala de Gaulla glede Alžirije in tudi francosko vojsko. Dodal je, da fiancoska vojska ni reagirala. Toda ko so Alžirci demonstrirali s svojimi zastavami za neodvisnost, je francoska vojska nanje streljala. Na koncu je izjavil, da so dogod-, zadnjih dni predstavljali plebiscit ter pravi referendum s katerim je alžirsko ljudstvo zavzelo stališče za r.osti izročili moštvu Gvineje darilo nogometne zveze Jugoslavije: komplektno opremo neodvisnost in za sedimTo ml Iza nogometno moštvo. i lirsko vlado, nj0 ** Vreme včeraj: najvišja temperatura 6.8, najnižja 4.2, ob 19. uri 6.5, zračni tlak 1001.1 pada, veter 30 km severovzhodnik sunki 50 km, vlage 55 odst., nebo po-oblačeno, morje močno razgibano, padavine 0.3 mm, temperatura morja' 13.2 stopinje. Tržaški dnevni Danes, SREDA, 14. decembra Vojmir Sonce vzide ob 7.38 in zatone 16.21. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 2.31 in zatone ob 13.5& Jutri, ČETRTEK, 15. decembra Kristina Zaostritev sindikalnega položaja ■v Se ta teden enotna stavka 10.000 uslužbencev trgovin Jutri se prične stavka uslužbencev čistilnic mineralnih olj - Napet položaj v podjetju AFA ■ Pogajanja za 1LVA - Skupščina gradbenih delavcev Včeraj je bil na uradu za delo sestanek med predstavniki obeh sindikalnih organi-zacilj trgovinskih uslužbencev in vseh prizadetih združenj delodajalcev. Do sestanka je prišlo na pobudo urada za delo, da bi se obnovila pogajanja, ki so se že razbila 7. decembra. Kljub temu posredovanju urada za delo ni bilo mogoče pogajanja obnoviti in so se dokončno razbila. To zato, ker so delodajalci vztrajali na svojem stališču, da izplačajo samo enkratno nagrado pred prazniki, nikakor pa se niso hoteli pogajati o povišanju plač, ki bi bile vključene v delovno pogodbo in ki bi imele stalen značaj. Poleg tega so tudi odbili razgovore o izenačenju plač med moškimi in ženskami. Vse to pa pomeni, da bo že ta teden prišlo do enotne in odločne stavke uslužbencev trgovin, kot so že predhodno sklenili uslužbenci na skupščinah, ki sta jih sklicali Delavska zbornica in Nova delavska zbornica. Obe skupščini sta bili v ponedeljek in na obeh so sprejeli sklep, da bodo v sodelovanju s sorodno sindikalno organizacijo proglasili stavko trgovinskih uslužbencev, v kolikor bi bil zadnji poskus pogajanj na uradu za delo brezuspešen. Točen datum morata sedaj na osnovi sklepov skupščin do. ločiti obe sindikalni organizaciji, vendar pa je skoro gotovo, da bo stavka v soboto, za kar govore tudi objektivni pogoji, saj so takrat trgovine najbolj polne. Gre za zelo pomembno kategorijo, saj je v trgovinskih obratih raznih vrst zaposlenih okoli 10.000 uslužbencev. * * * Kot smo že poročali, bo 15. in 16. decembra enotna stavka uslužbencev čistilnic mineralnih olj, ki se bo začela danes ob 2-2. uri in končala v pelek ob 22. uri Iz stavke so izključeni samo uslužbenci Schell, ki imajo že svojo delovno pogodbo, ter Raison, Esso in Mobil Oil, kjer se sedaj že pogajajo. Sindikalna organizacija SI liP-CGIL bo med stavko v četrtek priredila skupščino ob 10.30 na sedežu v Ul. Ponda-res, na kateri bo govoril vsedržavni tajnik Aldo Trespidi. * * * Položaj v podjetju AFA še vedno ni urejen, pa čeprav je podjetje po uradu za delo spo. ročilo, da bodo izplačali manjkajočih 13.000 lir. Kot smo že poročali, je namreč ravnateljstvo podjetja samovoljno iz-premenilo način računanja a-kordnega dela, češ da je stopila v pogon nova peč in da so zato delovni pogoji drugač. ni. Na tak način so delavci ob mesečnem obračunu akord, nega dela prejeli povprečno kar po 13.000 lir manj, kot jim je to pripadalo. Delavci so takoj stavkali v ponedeljek in tudi včeraj pod. jetje ni obratovalo. Včeraj so se delavci sestali na enotni skupščini, na kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi ravnanja podjetja in tudi nezaupanje do ravnateljstva. Delavci zahtevajo jamstva, da se bo položaj izpremenil in da bo prišlo še ta teden do pogajanj, kjer naj zadevo ure-de. V kolikor pa bi ravnateljstvo skušalo zavlačevati, so na skupščini sklenili, da se v ponedeljek ponovno prične s stavko. Ravnateljstvo je zagotovilo uradu za delo, da bodo danes izplačali manjkajočih 13.000 lir, vendar pa ni dalo nobene obljube glede načelne rešitve vprašanja. # * * Danes se obnovijo pogajanja med sindikalnimi predstavniki in predstavniki podjetja ILVA, ki so se prekinila 13. oktobra, tako da je bilo dovolj časa, da se prouči nov zapleten način izplačevanja dohodkov ter druga vprašanja, ki so povezana z obnovitvijo delovne pogodbe. V bistvu gre za praktično uveljavitev novega sporazuma, ki je bil v vsedržavnem okviru podpisan pretekli petek med generalnim ravnateljstvom in tremi federacijami kovinarjev. Ta sporazum v bistvu predvideva: 1- Dohodki bodo upoštevali odnos do delovnega učinka in se bodo sedaj dejansko povišali za 4.5 odst. 2. Ponovno se zniža delovni urnik za dve tedenski uri. 3. Dogovorili se bodo za nov ustrezen način razdelitev dela in kvalifikacij. * * * V petek bo na uradu za delo sestanek med tržaškimi in tržiškimi kovinarji CRDA z ravnateljstvom, da bodo ponovno razpravljali o vrsti perečih vprašanj zvezanih s plačilnim sistemom. #** V ponedeljek je bila pomembna' skupščina' delavcev gradbene in lesne stroke; na kateri je bil prisoten vsedržavni tajnik Carlo Carri in na katerem so razpravljali pr. venstveno o organizacijskih vprašanjih. Med drugim je bila zelo zanimiva razprava o ustanovitvi blagajne za gradbene delavce, ki jo že predvideva delovne pogodba. V to blagajno naj bi načeloma plačevali določen prispevek tako delavci kot delodajalci in obstaja že, vpis. v raznih pokrajinah po Italiji. Na ta način zbrana sredstva bi služila za pomoč brezposelnim delavcem, za pomoč v primeru bolezni in nezgod. Možne so seveda tudi druge pobude, kot na primer v Padovi, kjer pošiljajo s temi sredstvi na letovanje otroke gradbenih delavcev, ali kot v Turinu, kjer skrbe za invalide. # # # V petek bo ob 18.30 skupščina pleskarjev v dvorani v Ul. Pondares 8. Govora bo o obnovi delovne pogodbe, ki zapade 1. januarja in bodo že pripravljeni predlogi. iiitiiiiAfiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiii INCA sprejema prošnje za vpis v bolniško blagajno trgovcev Vsedržavno združenje krošnjarjev-ANVA opozarja na zakon o obveznem bolniškem zavarovanju za trgovinsko stroko, za katerega se je edina ta organizacija vneto borila. ANVA tudi opozarja vse prizadete, da se je dogovorila z vsedržavnim podpornim zavodom INCA. da bo ta ustanova opravila potrebne prošnje. Zato ANVA poziva vse krošnjarje, trgovce na drobno, prodajalce časopisov, trgovske zastopnike itd., da naj se obrnejo na urad INCA Ul. Zonta 2 prvo nadstropje med uradnimi urami od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 tako za pojasni- Novi odloki vladnega komisariata Zvišanje odpravnine uslužbencem ZVU ki se prostovoljno Poleg redne odpravnine dobe še po dva meseca plače za vsako leto službe do 12 let • V kratkem bo začel veljati zakon, ki urejuje položaj vseh uslužbencev Vladni generalni komisariat je objavil seznam ukrepov, ki bodo veljali na našem ozemlju, in tri odloke. Odlok št. 35 se tiče pooblastila Tržaški posojilnici za izdajo kreditov obrtniškim podjetjem ter spreminja zadevne ukaze iz let 1950 in 1952. Po novem odloku ne smejo posamezna po- sojila presegati vsote 4 milila kot za sestavo prošenj .-ai jonov lir in se morajo izda- padlostjo do dveh let; z zapadlostjo treh let, če so zajamčena s stroji ali drugimi premičninami; do petih let, če so zajamčena s hipoteko. Z odlokom št. 37 se zviša 13. plača krajevnih policijskih sil v uniformah z namenom, aa se zmanjša razlika s podobnimi kategorijami državnih uslužbencev brez škode ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA, ZVEZA POLITIČNIH PREGANJANCEV TRŽAŠKEGA OZEMLJA, ANPI in ANPPIA priredijo v nedeljo, 18. t. m. ob 15. uri na strelišču NA OPČINAH počastitev spomina PINKA TOMAŽIČA IN NJEGOVIH TOVARIŠEV. iiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmiiiiiiiiimuiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Sinoči v sejni dvorani županstva v Zgoniku Prva seja novoizvoljenega zgoniškega občinskega sveta Za župana je bil spet izvoljen Alojz Pirc, odborniki pa so Vladimir Cibic, Stanko Milič, Karlo Grilanc in Albin Hrvatin V sejni dvorani zgoniškega županstva je bila sinoči prva seja novoizvoljenega občinske, ga sveta. Prvi seji so prisostvovali vsi občinski svetovaL ci, in sicer 12 svetovalcev, ki so bili izvoljeni na Listi demokratične enotnosti ter trije svetovalci opozicije, ki so bili izvoljeni na Slovenski listi. Sejo je otvoril bivši župan Alojz Pirc, in sicer kot najstarejši svetovalec. V imenu vseh svetovalcev se je zahvalil občanom za zaupanje, ki so ga izkazali s tem, da so prisotne izvolili v novi občinski svet. Prav tako se je tudi zahvalil vsem onim svetovalcem in odbornikom, ki so sodelovali v občinski upravi od leta 1956 pa do teh dni ter storili mnogo dobrega v korist občine in občanov. Poudaril je, da bo moral novi občinski svet nadaljevati po tej poti, saj je problemov, ki jih bo treba rešiti v naslednjih štirih letih, na pretek, i Potem so bili' prebrani za-pisnlki..volilne .komisije o izidu volitev, nato pa so svetovalci podali dokaz pismenosti. To je pač bila samo formalnost, ki jo predpisuje zakon in ji je torej bilo treba zadostiti. Sledile so volitve župana. Svetovalci so dobili vsak svojo polo papirja z imeni vseh izvoljenih članov občinskega sveta in vsakdo je prekrižal ime onega, ki naj bi bil župan. Skrutinatorji, ki so po BllllllllllllllllllllllinillllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIft'.!!! Smrtna nesreča v Drevoredu Ippodromo Povozil ga je trolejbus s katerim se je pripeljal Mario Siriani je izgubil življenje pod kolesi trolejbusa v bližini svojega delovnega mesta Sinoči se je ob 20.15 zgodila smrtna nesreča ob postajališču trolejbusne proge štev. 18 v Drevoredu Ippodromo, in sicer blizu dirkališča. Zgubil je živijenje 66-letni Mario Siriani iz Ulice Settefontane 73, ki je bil uslužben na dirkališču. Siriani se je pripeljal s trolejbusom, ki ga je vozil 37-letni Giovanni Leotti iz Dre. voreda Elizejskih poljan štev. 7. Izstopil je na omenjenem postajališču in v rokah je nosil ročaj lopate. Stopil je na pločnik in trolejbus je odpe- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 8-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. ~ Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2509 Ur, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega liska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stri- tarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, te-lun pri Komunalni ban-Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO 'zdaja in tiska ZTT. Trst ljal. Nenadoma pa je šofer ustavil trolejbus, ker je začutil, da so zadnja kolesa nekaj pregazila. Skočil je iz tro. lejbusa in zagledal pod kolesi ubogega Sirianija, ki je bil že mrtev. V trolejbusu je nastal preplah in prizor je napravil grozen vtis, zlasti na ženske. Nihče ne more vedeti, kako je Siriani padel pod kolesa trolejbusa. Morda se mu je na pločniku spodrsnilo, ali pa je z ročajem zadel ob vozilo in padel. Bil je na mestu mrtev, ker so mu kolesa zmečkala prsni koš. Poklicali so sicer rešilni avto, toda ni bilo več nobene pomoči. Na kraj nesreče so kmalu nato prišli agenti prometne policije in zastopniki sodne oblasti, ki so po običajnih formalnostih odredili, da pokojnikovo truplo odpeljejo v mrtvašnico glavne bolnišnice. Tro. lejbus pa ni več vozil in so ga odpeljali v remizo, kjer je na razpolago preiskovalnim organom. Vreli katran delavcu v obraz Z vrelim katranom se je včeraj popoldne opekel po obrazu, vratu jn rokah 50-let-ni Aldo Furlan iz Istrske ulice 98. Črpal je vreli katran v rafineriji ESSO, pa mu je zaradi okvare na cevi brizgnil katran v obraz. Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Zdraviti se bo moral tri tedne na dermatološkem oddelku. Obesila se je Danes ob 1.30 so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 63-letne Pie Brandi vd. Lazarich iz Ul. Canova 2, ki se je sinoči obesila v sobi, ki jo je imela v podnajemu pri Adelini Marizzilli vd. Pizza-relli Obešenko je zapazila gospo- dinja, ki je pogledala v spalnico, ker se ji je zdelo nekaj sumljivo, ker so bila vrata na po odprta in je v kuhinji manjkal stol. Zdi se, da si je ženska vzela življenje v trenutku potrtosti. Nesreča begunca Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti približno 40 dni 40-letni albanski begunec Naue Perpepaj, ki sicer stanuje v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Včeraj dopoldne je Perpepaj iskal v Ul. Fiavio Gioia priložnost, da bi zaslužil kakšno liro. Stal je za nekim tovornikom, pa se je zadnja stranica nenadoma odprla in mu padla na levo rego ter mu poškodovala gleženj. glasovanju pregledali glasovnice, so ugotovili, da je bil za župana ponovno izvoljen Alojz Pirc, ki je prejel 12 glasov, 3 glasovnice pa so bile oddane prazne. Novoizvoljeni župan se je svetovalcem zahvalil za izkazano zaupanje, potem pa je spregovoril svetovalec Just pe. gan, ki je županu čestital ter izrekel nekaj priložnostnih be. sed. Potem so bile še volitve dveh odbornikov in dveh namestnikov. Za odbornika sta bila izvoljena Vladimir Cibic in Stanko Milič, za namestnika pa Karlo Grilanc in Albin Hrvatin. S tem je bil dnevni red prve seje zgoniškega občinskega sveta izčrpan. Zupan je še sporočil, da bo naslednja seja takoj po praznikih, svetovalci pa so se zmenili, da bodo seje ob sobotah zvečer. «»------- Seja obe. odbora Včeraj je bila redna seja tržaškega občinskega odbora, na kateri so obravnavali številna upravna vprašanja in sprejeli razne sklepe o javnih delih, •socialnem skrbstvu, o personalnih zadevah in dražbah za dodelitev del. Tako so odobr li med drugim izdatek 2 milijonov lir za občinska dela pri gradnji železniškega podvoza, izdatek 401.500 lir za namestitev treh hidrantov proti požaru v Ulici Catullo, izdatek 3 milijonov za nakup šestih vozil «Benelli 150» itd. Odbor je nadalje odobril 5.574.000 lir izdatka za plačilo bolniških vzdrževalnih za reveže, 1.624.214 lir za zdravila občinskim revežem v septembru in 1 milijon za nalkup jeklenih polic za mestno knjižnico. Dr. Cumbat je poročal odboru o težaških tarifah na sadni in zelenjadni tržnici na debelo; razpravljali so tudi o imenovanju novega predsednika upravne komisije Acegata, ki je dr. Fazzini, in o komisiji sami ter o premestitvi postajališča na tramvajski progi št. 3 in 9 v Ulici Čampo Mar-zio (ob postaji pri Sv. Andreju). Zupan dr. Franzil je sporočil odbornikom, da bo država odstopila cbčini svoja poslopja v vrednosti 250 milijonov lir s pogojem, da sezida občina za enako vsoto ljudskih stanovanj s posojilom, ki ga bo vračala 35 let in za katero bo država prispevala 1 odstotek obresti. Občinski svet bo moral odobriti zadevni načrt, ki ga bodo potem poslali pristojnemu tehničnemu uradu. Občinska gradbena komisija pa je odobrila načrt za gradnjo konvikta ENAOLI v Ulici Campanelle, v katerem bo prostora za 100 notranjih gojencev, za 80 gojencev s polovič- no oskrbo in za večjo skupino zunanjih učencev Konvikt bo stal na površini 6000 kv. m, za njegovo gradnjo pa bodo potrošili pol milijarde lir. tiitmitiitiiiiiiiiimimiiiiiimiltiitmitiiMiiiimiiiHiMiltliiiilliiiilliiimiiiiiiiliiiiiiiiiHiitiiiiiiii Ujeli so avtomobilsko miš Pet oseb so prijavili sodišču za. radi prikrivanju ukradenega blaga Agenti letečega oddelka kvesture so 1. decembra zjutraj zapazili na Trgu Stare mitnice neznanca, ki je šel v javno stranišče pred trgovino Donela na ženski strani, kmalu nato pa je prišel na cesto z moške strani. Zdelo se jim je sumljivo, ker je prej imel s seboj odejo in dežni plašč, medtem ko je nato prišel ven brez plašča in odeje. Približali so se mu in ga legitimirali; 36-letni Casimiro Simoni, brez stalnega bivališča, je dejal, da ni imel s seboj nobene stvari. Nato so ga odpeljali na sedež letečega oddelka, kjer so ga začeli zasliševati. Medtem pa so drugi agenti napravili preiskavo v stranišču. Tu so dobili poleg omenjene odeje in plašča še nekaj drugega blaga. Zaslišali so tudi upraviteljico stranišča, ki je rekla, da ji je Simonija priporočila prejšnja upraviteljica, češ da je dober klient in da prinese včasih kako blago v shrambo. Simoni je skraja zanikal vsako krivdo in iskal sto o-piavičil, nato pa se mu je odvezal jezik. Agenti so nadaljevali s preiskavo, zlasti med njegovimi znanci. Tako so v neki gostilni v Ul. San Mau-rizio odkrili nekatere njegove prijatelje, ki so kupovali od njega ukradeno blago. Spričo teh dokazov, ni mogel Si-meni več tajiti in je priznal vrsto tatvin. Običajno je kradli ponoči iz avtomobilov raz-n> blago, zlasti odeje in dež-r.e plašče. Iz nekega avtomobila v Ul. Giulia je ukradel 20 kopalnih kostimov in 12 srajc, v Ul. Corridonl perilo za dojenčke in v Ul. Frausin sesalec za prah. Področje njegovega delovanja pa je bilo predvsem v Ul. San Marco in v Ul. San Michele. Zaprli so ga v koronejske zapore in prijavili sodišču zaiadi tatvine. Skupno z njim pi se bo moralo zagovarjati na sodišču še drugih pet oseb zaradi prikrivanja in nakupovanja ukradenega blaga. za njihove prejemke in pravni jati na podlagi menic z za- položaj, ki bodo določeni z zakonom št, 961. Zaradi tega se osnovni plači, draginjski dokladi in dokladi ((Julijska krajina« doda pri določanju 13. plače kot osnova za zaračunavanje tudi nagrada za pri. sotnost v službi («di presen za»). Odlok št. 36 spreminja pred. pise o prostovoljnem izstopu iz službe uslužbencev, ki jih je sprejela v službo bivša ZVU, osebja središča za strokovno usposabljanje delavcev (CAM) in Selada. Uslužbenci, ki predložijo prošnjo za prostovoljno odpoved službi do vključno 31. decembra 1960, dobe poleg odpravnine, določene s predpisi o delovnem razmerju, še po dve mesečni plači za vsako službeno leto, in sicer največ do dvanajst let. To velja za uslužbence ki so bili sprejeti v službo pred 28. oktobrom 1954. Na ta način dobi uslužbenec, ki je na primer zaposlen od leta 1948, in sicer najprej pri bivši ZVU sedaj pa pri vladnem generalnem komisariatu, odpravnino v višini 30 plač. Kdor ima na primer 60 tisoč lir plače, dobi 1.800.000 lir Namen tega odloka je, da se poskrbi za tiste stare uslužbence, ki ne bodo mogli po novem zakonu za ureditev vprašanja uslužbencev bivše ZVU prejemati pokojnine. Ne. posredno prizadeti uslužbenci so že izrazili, da niso ‘s tem zadovoljni, marveč da zahtevajo, da se jim prizna pokojnina. Kot kaže, bo začel omenjeni zakon o uslužbencih biv. še ZVU veljati z 22. decembrom, ko naj bi ga ‘vladni generali komisariat dr. Pala. mara raztegnil na naše področje ■^akon se tiče okrog 4.P90 uslužbencev bivše ZVU, od katerih jih dve tretjini odpade -ta policijo. Na splošno so uslužbenci s tem zagonom zg; dovoljni, so pa tudi izjeme. Zrkoe priznava vsa službena leta pri bivši ZVU in pri vlad. nem komisariatu in bo niego-govo uveljavljenje izbolišalo večini uslužbencev prejemke, za uslužbence policije pa uva. ja somalno zavarovanje. Seveda pa bodo po uveljavitvi zakon? začele delovati razne komisije, ki bodo dodelile vse dosedanje uslužbence na službena mesta, ki jim pripadajo. Vsi civilni uslužbenci bodo ostali v službi v Trstu in jih ne bodo mogli premeščati. Za Vprašanje poslanca o nakazilu železarni ILVA Poslanec KPI Vidali je naslovil na ministra za državne udeležbe vprašanje v zvezi z vestjo o nakazilu 13 milij’ard in 600 milijonov lir za obnovo železarne ILVA v Skednju Vidah vprašuje, ali je teh 13 mi. lijard in 600 milijonov prvi o-brok 30 milijard, ki so potrebne za popolno obnovitev železarne; ali bodo leta 1364 uvedli novi integralni ciklus proizvodnje litega železa in ali so že določili dela, ki bodo omogočila uvedbo tega integralnega cikla, kot je zgmri:tev ‘pomola za ladje oa 25 do 30 tisoč ton, za zgraditev skladišča surovin, okrepitev koksarne in novih naprav za aglomeracijo *»—— Nezgoda dijakinje Ko je včeraj popoldne 14-lotna dijakinja Nada Perso-glir iz Ul. Colombo 9 hotela vstopiti na avtobus št. 29, je sprevodnik prehitro zaprl vrata, ki so dijakinji stisnila desno nogo. Nada si je poškodovala gleženj desne noge in se policijsko osebje predvidevajo, da bo polovica ostala pri jav-bo morala zdraviti dober te- j ni varnosti, ostala polovica pa den. bo Izbirala med uradniškim poklicem ali pa se prostovoljno odrekla službi. Poleg tega pa bodo iahko starejši izkoristili priliko, da pojdejo lahko v pokoj, če jim manjka do minimalne starostne meje samo 5 let. Redni občni zbor Sindikata slovenske šole Dne 18. t. m. bo ob 8.30 v risamicj višje realne gimnazije v Ulici Lazzaretto Vecchšo št. 9/II desno redni letni občni zbor Sindikata slovenske šole z običajnim dnevnim redom. Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno izročijo odboru sindikata do 14. tega meseca. # # # Pedagoški odsek sindikata slovenske šole priredi jutri 15. t. m. ob 18.30 v prostorih osnovne šole pri Sv. Jakobu predavanje: «0 metodični pripravi učne ure». Predavat bo prof. Egidij Košuta. Ker je predavanje prav tako važno za učitelje kakor tudi za profesorje vabimo vse, da se predavanja udeležijo. —o»------ Občni zbor Slovenskega fotokluba v Trstu Danes ob 20.30 bo prvi redni občni zbor Slovenskega fotokluba v Trstu v Ul. Geppa 6-II. s sledečim dnevnim redom ■ 1 Otvoritev in predsednikov pozdrav; 2. poročila; 3. spremembe pravil (dopolnitev ime. na); 4. poročilo nadzornega or.hora; 5. volitve: 6. razno Člani so naprošeni za številno udeležbo in točnost. «»------- Planinsko predavanje SPDT SPDT prireui v petek 16. t.m eh 20.30 v ((Gregorčičevi dvorani« v Ulici Geppa 9 planinsko in turistično predavanje «Iz našib planin in iz tujih krajev«. Predavala bo dr. Sonja Mašera s predvajanjem številnih bdfvhih diapozitivov. Danilo Micbeluzz' pa bo predvajal barvne Ulmske posnetke z letošnjih planinskih izletov. Nepovabljeni gostje ponoči v gostilni V noči med nedeljo in ponedeljkom so neznanci vdrli skozi okno na dvorišču v gostilno «Ex Bassi« v Ul. Val-maura 13. Privoščili so si naj. prej nekaj vina, nato pa odnesli 8.000 lir v gotovini, tri salame in 3 kg klobas v skupni vrednosti 20.000 lir. Tatvino je prijavila lastnica lokala Jo-sšpina Babič vd. Gabello, ki biva na Rotondi št. 3. Slovensko gledališče v Trstu V soboto, 17. t. m. ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera ALEJANDRO CASONA DREVESA UMIRAJO STOJE Drama v treh dejanjih (4 slikah) Prevedel: JARO DOLAR Režiser: BALBINA BARANO-VIC - BATTELINO, kot gost Scenograf: arh. SVETA JOVANOVIČ V vlogi Gospe Evgenie nastopa tržaška rojakinja, članica ljubljanske Drame ELVIRA KRALJEVA Helena - Zlata Rodoškova; Tipkarica Leli Nakrstova; Pastor - Stane Raztresen; Žongler -Edvard Martinuzzi; Lovec Sivij Kobal: Berač - Alojz M-lič; Maurizio - Jožko Lukeš; Isabel Mira Sardočeva; Geno-veva Valerija Silova; Felisa Miranda Caharija (Igr. šola); Gospod Balboa - Modest Sancin; Gospa Evgenija - Elvira Kraljeva, kot g09t; Drugi -Julij Guštin. PROSVETNO DRUŠTVO bA. COK» Z OPČIN priredi v nedeljo 18. t. m. ob 17. uri v PROSVETNEM DOMU na OPČINAH VESEL POPOLDAN ob odelovanju domače f°*‘ klorne skupine pevskega zbora prosvetnega društva «“■ pa« iz Bazovice, veselega solinskega tria in dueta Dan in Darko. Vljudno vabljeni! (»auovi i \ i»hinim:VK») Franc Lipovec daruje 500 l,r za Dijaško Matico. Ponovitev v nedeljo, 18. t. m. ob 16.30 v AVDITORIJU v TRSTU Opozarjamo prebivalce okoliških vasi, ki nimajo primernih dvoran, na nedeljsko predstavo igre «Drevesa umirajo stoje» v Avditoriju. VELJAVNI GLEDALIŠKI KUPONI Prodaja vstopnic od petka 16. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792, ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin Ul. Teatra Romano 2 (nasproti Avditorija). 1,1,11,11................................................................................ ■■■....■iiiliinimiiiiiimiimiiiiiiiimiiii Iz sodnih dvoran Pogojno obsoj kije povzročil smrtno Trije mladoletni tatiči pred sodniki . Obsojen goljuf Včeraj so sodniki kazenskega sodišča, ki mu predseduje d'-. Boschini, obravnavali primer smrtne prometne nesreče, ki se je zgodila 1. oktobra lanskega leta nekaj čez 6. uro zjutraj na križišču ulic Rossetti in Eremo. Pri nesreči je izgubil življenje 16-letni Guido Braiucca iz Ulice del-1’Eremo 195. Policijske oblasti in preiskovalni sodnik so dognali, da je nesrečo zakrivil 29-letni Bruno Rossi iz Ul. Ri-smondo 9, ki je šofiral avtobus, ki je podrl na tla pokojnega Braiucco. Zato se je moral Rossi včeraj zagovarjati zaradi nenamernega umora ter dveh prekrškov glede hi-tiosti motornih vzoil v obljudenih krajih ter prednosti vozilom, ki prihajajo z desne strani. Sodišče je spoznalo Rossija za krivega ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora ter 14.000 lir globe. Poleg tega bo moral Rossi plačati prizadeti stranki odškodnino za materialno in nematerialno škodo v višini 60 odstotkov vsote, ki jo bo določilo pristojno civilno sodišče. Plačati bo moral še 25.000 lir za stroške zastopstva zasebne stranke in 500.000 lir predujma Kot smo že omenili je prišlo do nesreče nekaj čez 6. uro zjutraj. Bruno Rossi, ki je uslužben kot šofer pri podjetju «Astra» je tedaj vozil na progi 29. Ko se je nesreča zgedila je bil namenjen na odhodno postajo. Ko je prišel do križišča z Ulico dell’Ere-mo je pogledal najprej na desno in potem na levo ter nato nadaljeval pot, ker ni opazil nikogar. Trenutek kasneje je začutil močan udarec v sprednji del avtobusa. Vozil je s približno hitrostjo 40 do 50 km na uro. Takoj, ko se je zavedel, da je nekoga po-arl. je zavrl avtobus, ki se je ustavil kakih 28 metrov naprej. Pri tem je opazil nekega mladeniča, ki se je s svojim kolesom zgrudil na tla na levi strani avtobusa. Nesrečna žrtev je bi! prav Braiucca, ki se je pripeljal s svojim kolesom, in sicer z ve- liko naglico, po Ulici dell’Ere-rco navzdol. Na mesto nesreče so prišli takoj prometna policija in zdravnik Rdečega križa. Ta je ugotovil, da je Braiucca umrl takoj zaradi zloma zatilnika. # * * Pred istim sodiščem so se morali zagovarjati 18-letni A. R. s Kontovela, 19-letni M. T. s Proseka in 18-letni B.V. s Kcntovela. Vse tri mladeniče so obtožili cele rajde tatvin, največ rezervnih koles ter drugih delov vesp. B. V. so tudi dolžili, da je imel spravljeno doma puško znamke Mauser, en samokres na boben, eno pištolo Beretta ter vče nabojev. Poleg tega so ga dolžili tudi, da je nosil strelno orožje izven doma. Sodišče je priznalo M.T. za krivega raznih tatvin ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 6 mesecev in 10 dni zapora ter 5.000 lir globe. Ostala dva obtoženca je sodišče oprostilo glede nekaterih prekrškov zaradi njune mladoletnosti, a za nekatere druge pa zaradi pomanjkanja dokazov. M. T. je oprostilo obtožbe nošnje orožja izven doma, ker obtoženec tega dejanja ni zakrivil. Tatvine, ki so pripeljale trojico pred sodišče, so bile storjene začetku letošnjega leta. Policijski organi so odkrili krivce skoraj čisto slučajno. Nekega dne preteklega februarja so policisti opazili v središču mesta parkirano vespo, katere rezervno kolo je imelo določene znake, ki so odgovarjali rezervnemu kolesu, ki je bilo ukradend. Takoj so poiskali lastnika motorja. ki je bil prav oče enega izmed obtožencev. Ta je povedal, da je motor kupil • za sina, ki ga je tudi uporabljal. Policija je takoj zaslišala mladeniča, ki je pokazal pot do ostalih dveh tatičev. # # * Kazensko sodišče je včeraj sodilo tudi 23-letnemu Antoniu de Marcu iz Ul. della Te-sa 5, ki je bil obtožen, da je ogoljufal 70-letno Mario Vivoda vd. Pribaz iz Ul. Vigneti št. 7, Skedenj. V aprilu 1959. let? je De Marco prisilil omenjeno žensko, da je kupila od njega zavoj blaga. Zato so mu naprtili tudi obtožbo, da je prodajal blago, ne da bi imel za to potrebnega dovoljenja. Včeraj so sodniki spremenili obtožbo v zločin zasebnega nasilja ter obsodili De Marca pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora ter^ 2.000 lir denarne kazni. Državni tožilec je zahteval eno leto zapora in 34.000 lir denarne kazni. Sreča v nesreči Po obalni cesti je včeraj zjutraj šofiral tovornik 26-let-ni Gilberto Franceschini, ki se je vračal v Bologno. Kot običajno je v Trst pripeljal v pivih jutranjih urah polto-vornik sadja in zelenjave za pokriti trg. Iz neznanih vzrokov, verjetno pa zaradi utrujenosti, je Franceschini pri Sesljanu zgubil nadzorstvo rad vozilom, zavozil na levo stran ceste in podrl obcestni kamen. Pri vsem pa je imel še precej sreče, ker se je le pobil in ranil po čelu in prsnem košu ter opraskal po desni nogi. Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Avto je povozil švedskega pomorščaka Na obrežju pred Trgom U-nitži je sinoči 49-letni Leonardo Donpieri iz Ulice Teatro Romano povozil z avtom 21-letnega švedskega pomorščaka Gustava Forslinga, ki" je vkrcan na švedski ladji (iZelos«. Forsling je skupno s svojima dvema tovarišema prečkal cesto, pa se je z njima šalil in za hip ustavil, medtem ko je privozil Donpieri, ki ni mogel tako hitro ustaviti vozila. B’orsling se je pobil po levi rami in si verjetno zlomil gleženj leve noge, zaradi česar so ga odpeljali na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 8 do 30 dni. K1N0PR0SEK-K0NT0VEL predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 19.30 film: Gianni in Pinotto proti dr. Jekillu (Gianni e Pinotto contro il dott. Jekill) KINO Fenice 16.00 «Maciste v aoiiol kraljev«, technicolor, Vira S? JICVI1II1W1VI i ■ lenti, Angelo Zanolli, Mark rest, Chelo Alor.so. Excelsior 16.00 «10 BarbableuJ*-vih medenih tednov«. Filodram matico 16.00 «Podvig c<£ mandosov«, technicolor, D Bog a rde. Grattadelo 16.00 «Sla po nju«, Francoise Arnoul, A« Delon, Lino Ventura in Sano' Milo. Arcobaleno 16.00 «Grbec», Gerard Blain, Anna Maria Ferrero, vo Garrani. Supercinema 16.00 ((Pustolovci na«, Gabrielle Ferzetti, Mon Vitti. Alabarda 16.00 «Balada o vojaku«. Nagrajen v Cannesu, lodja Ivaščijov. Aurora 16.30 «Vsi domov«. Capitol 16.00 ((Grešni kozel«, A-lec Guinness, Bette Da'V1S' . Garibaldi 16.00 ((Upornica sta«, technicolor, Mauren O n ra. Cristallo 16.Oo ((Redar«, Albert0 Sordi. Impero 16.30 «Adua in tovariš ce». Italia 16.00 «Moj prijatelj J* ckyll», Abbe Lane, Ugo gnazzi, Raimondo vianello. Massimo 16.00 ((Krvnik vzhajajv čega sonca«, Karijuro Arash- Moderno 16.00 ((Latinski m0"' technicolor, Deborah Re , Rossano Brazzi. Zadnji dan. Astoria 16.00 «Eva», technicolor, Prepovedano mladini. Astra 16.30 «Krvnik». Vittorio Veneto 16.00 «Pod desr timi zastavami«. , Marconi 16.00 «Divji frr’ . technicolor, George Montg ry. Ideale 16.00 «Mačka praska«. Savona 16.00 «Ubežniki terorja«, Richard Egan. q Odeon 16.00 violetera«. »• Mont i el, R. Val Ion e. Skedenj 16.00 ((Prijateljice« Ferzetti. Prepovedano mladim- IZLETI Zimovanje SPDT na Vojskem nad Idrijo SPDT priredi za dobo od vključno 26. t.m. do vključno 2. januarja 1961 planinsko zimovanje na Vojskem nad Idrijo. Na 1060 metrov nadmorske višine, s krasnimi planinskimi in športnimi smučišči, s skakalnico in vlečnico, je tudi nova planinska koča z vsem konfortom ter televizijo. Informacije in vpisovanje do vključno 17. t.m. v Ul. Geppa 9-II. C KAZIVA OBVKNTII.A Slike, ki Jih je posnel Mario Magatna na sprejemu 28. novembra t.l. na jugoslovanskem Konzulatu, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Tržaški filatelistični klub «L. KOŠIR« Danes 14. t.m. ob 20. url običajni sestanek v novih prostorih kluba, Ul. Geppa 9-II. Delile se bodo vse zadnje novitete. # * * Jutri ob 15.30 uri bo v dvorani krožka dlnteroazionale« v Utici Zonta 2 sestanek glavnega sveta Zveze demokratičnih žena. «»--------- NOČNA SLUŽBA LEKARN All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitemburg, Trg sv. Ivana 5; dr. Praxmarer, Trg Unitš 4; Predini, Ul. T. Vecellio 24. Dne 13. t. m. je za vedno 7a" pustila svoje drage Gisella Perme Žalostno vest sporočajo sestr® MARGHERITA in njen ij"* ALBINO MICHELAZZI. ER»£ NIA in njen mož LUIGI Cn STIANI ter EMILIA, vdan FERDINANDO RINCHI, vnuk1 in vsi ostali sorodniki. Pogreb bo danes 14. t. ob 16'. uri jz Ulice Costalu ga 268 v cerkev in na P° pališče v Skednju. OD VČERAJ DO DANtf ROJSTVA. SMRTI IN POROK^ Dne 13. decembra se je, r°?in. v Trstu 13 otrok, umrlo je 0 stb. ... RODILI SO SE: MarinatDuo. ne, Maurizio De Michele, Rober- ti' V Utori, Patrizia Scbiulaz, U do d'Ambrosi, Dario Zupanc Bruno Kilpatrick, Margherita L'. nelon, Fabio Iona, Alessandro bris, Sergio Jerman, mrtva sjn s; rodila Anna Maria Zupm Giorgio Cassio. . UMRLI SO: 93-letna AlolSff Verčon vd. Pregelj, 80-letnl “ seciie Gillerm. 70-letna Ni; Krisciak por. ScagUa, 58-letni , j cola Turi,ho, 87-letni Giovm» Giullvo, 79-letna Marija Sla' vd. Savaiin. mmm. predvaja danes z začetkom ob 18. uri film: «EoIa v neurju (Nuda nelTuragano) V glavnih vlogah ANNE HKYWOOD in HOWARD KELL j V brk pozitivnim zveznim zakonom Žalostna zgodba o črnih deklicah iz New Orleansa Ameriški voditelji za štirimi stenami vse to obsojajo, v javnosti pa se ne upajo niti ziniti - Zato rasisti lahko nemoteno divjajo Američani, lci se tako radi vmešavajo v tuje zadeve kot nekakšni «zaščitni-lR trpinčenih#, bi se morali ravnati po znanem starem izreku, da je treba najprej pomesti pred lastnim pragom. Mislimo na zadevo črnskega problema v nekaterih predvsem južnih državah voditeljice ((svobodnega sveta#. Zadeva, o kateri nameravamo pisati, je novega datuma, pa čeprav le eden izmed odrazov tega Problema, ki se vleče deset-ktja in desetletja in to ne Slede na ameriško pozitivno zakonodajo. Protagonisti plemenske mržnje v ameriški državi “globokega Juga# Louisiani ne izbirajo sredstev v svoji kampanji proti desegregaciji dveh javnih osnovnih šol v New Orleansu. V borbi proti osnovnim pravicam človeka so strnjeni v isti fronti guverner, zakonodajna skupščina dežele ter poulična drhal New Orleansa. Vsi ti se postavljajo proti duhu časa, proti ljudskemu dostojanstvu in -— proti zveznemu zakonu ZDA samih. V Protestnem bojkotu dveh šol v New Orleansu, ki jih je obiskovalo okoli 1000 otrok, sp se rasisti lotili celo nasilja, ustrahovanja in najrazličnejših možnosti izvaja-nia pritiska in — zabeležili uspeh. Sola, v katero so vpisane tri črnske deklice, je ostala brez enega samega belega učenca. V tej šoli je “beli bojkot# popoln. V drugi šoli, v kateri se je v začetku tedna edini črnski deklici pridružilo 23 belih o-irok, je po vrsti groženj, vandalskih napadov, ekonomskega pritiska in preganjanja ujihovih staršev na delovnih mestih, ob edini črnski deklici ostalo le 14 belih sošolk V ofenzivi belopoltih, ki se širi na vsej fronti, je zakonodajna skupščina Louisiane prekinila celo izplačevanje plač 40 učiteljem in 15 drugim nameščencem omenjene šole, v kateri je bila «blokada» porušena. Čeprav so ti ljudje svoje zadnje plače dobili konec oktobra, kljub temu so svoje delo in svoje opravke nadaljevali, kot bi se ničesar ne bilo zgodilo. In sedaj, pred nekaj dnevi, je neki anonimni meščan New Orleansa poslal po pošti šolskemu osebju te šole ček s 16.000 dolarji za zaostanke plače. S to plemenito gesto je bil rasistom zadan hud udarec Tej gesti so sledile še druge podobne geste. V znak simpatije in solidarnosti je neka skupina newyorških črncev začela zbirati prostovoljne prispevke za družino Gabrielle in za druge družine v New Orleansu, ki so se pogumno postavile po robu rasistom. Zadnjo besedo v pravnem aspektu šolske krize v New Orleansu ima, seveda, vrhovno sodišče ZDA, kateremu se je pravni zastopnik Louisiane obrnil z zahtevo, v kateri opozarja na kršitev doktrine o popolni zakonodajni avtonomiji posamezne države v federaciji. Toda vrhovno sodišče ZDA je že leta 1954 izdalo zakon ki Jugu ne dopušča, da bi na lastno pest vršil ali izvajal segregacijo ali integracijo v javnih šolah, Iz tega izhaja, da oblasti v Louisiani neizbežni konec, to se pravi dokončno integracijo šole le odlašajo, pa čeprav s sredstvi, ki smo jih omenili. Ameriški Jug pa vendarle Hi ves takšen. Ni tu enotnega stališča do integracije šolstva. V Virginiji na pr. so se izognili nasilju in ne- Ker je policija umaknila . redom, v Severni Karolini pa SQ’ vsaki občini posebej barikade za en blok stran °d šole, da bi otroci in njih spremljevalci ne bili tarče Šalitvarn in konkretnim na-Padom, so rasisti svojo bitko prenesli pred same domo-Ije družin, ki so se upale pojaviti po robu njihovemu “belemu kojkotu#. Na domo-vih teh pogumnih belopoltih staršev so čez noč bila s kamenjem razbita vsa o-kenska stekla, telefon pa je noč in dan brnel in jim posredoval ((opomine# in grož-nJe. In kot bi to ne bilo do-v°lj, je imel tudi poštar nekoliko več dela, ko je tem družinam prinašal vedno več grozilnih pisem. Sicer pa je Policija domove teh pogum-Pejših belcev varovala, kljub 'emu so bili domovi nekale-r'h tudi huje poškodovani. Delavska družina Gabriel-ki je med prvimi poslala Svojo 6-letno hčerko v integrirano šolo, je glavna tar-e® mržnje rasistov. Njihovo Pritlično stanovanje so dobesedno obsuli s kamenjem, "tsmes Gabrielle, ki je bil 2aP0slen kot merilec porabe Plina, pa ni utrpel le to ško- do pač pa je moral zapu- stiti tudi službo, kajti v pod-letju je bil povsem izoliran, kot bi bil garjav. Razmere 80 se zanj tako zaostrile, da se bo čez nekaj dni z vso družino odselil iz New Orleansa, verjetno nekam na se-Ver ZDA. Podobne »izkušnje# doživ-•1 a tudi družina nekega metodističnega pastorja, ki vsak dan spremlja svoja dva otroka v diskriminirano šolo. Tudi njega mika, da bi se “vročega# New Orleansa 'tselil V istem času pa star- 81 “višje# bele rase prepisu-lelo svoje otroke v šole so-Sednjih občin, ali pa celo dstanavljajo nove zasebne S kolektivno akcijo in z Združenimi sredstvi so v sa-petih dneh zapuščeno °varno avtomobilov spremenil' v »čisto# in povsem mo-erPo opremljeno šolo z o-stnimi učilnicami, kar naj *adošča 200 šoloobveznim o-\r°kom. Sedaj popravljajo tu-' staro zapuščeno skladišče V drugi četrti mesta, ki bo ^avtako služilo za šolo. Se-v®da se vse to opravlja na Prostovoljni bazi. Rasisti gre-sedaj, po prvem uspehu ?e'° tako daleč, da zahteva-l0- v kolikor bi pozneje bit- ko 'zgubili, v Louisiani javne '°'e povsem ukinili in naj “' delovale le zasebne, kjer 0 "jih pravilniku odločajo 8 arši, Siromašnejše družine, j to neodvisno od razpolovi a do segregacije, zasebnih šol, seveda, ne zmorejo Plačevati in se skušajo prilagoditi spremembam, toda z .r"ge strani ti ljudje žive ,?di v strahu pred bogatej-"hi krogi in držijo svoje ,..r°ke raje doma, ker se bo-^)0. da bi jim kot »izdajal-1 Jn belega plemena# deloda-®i ne odvzeli kruha. pustili, naj v svoji kompetenci rešuje vprašanje integracije javnega šolstva. V žalostni reputaciji plemen- ske jj^štrpposti .sedaj prednjači Louisiana in še posebej New Orleans. Od 14. novembra, ko so se na temelju ukaza zveznega sodnika Wrighta 4 črnske deklice vpisale v prvi razred dveh javnih šol, je New Orleans postal prizorišče žalostne in sramotne socialne drame. Stlrl nedolžna črnska dekletca, ki jih spremljajo v šolo zvezni policaji, in redke pogumne družine belopoltih meščanov prav gotovo dajejo veliki delež borbi proti segregaciji, zagotovo mnogo večji delež kot vsa toliko opevana ((svobodoljubna# in ((humanitarna# združenja, prav gotovo mnogo večji delež kot mnogi politični voditelji po vseh ZDA, ki privatno, za štirimi stenami svojih kabinetov, obsojajo rasiste Juga, v javnosti pa še kar naprej povsem pasivno gledajo na vse, kar se v Louisiani dogaja. L. M. Ker ni bila zadovoljna z mladim režiserjem Jeanom Aurelom, se je Brigitte Bardot zopet zatekla k bivšemu možu Rogeiu Vadimu. Ta je sprejei nalogo, da režira njen prihodnji film (BB je namreč tudi filmska producentka). Po petih letib sta tako ta dva zopet prišla v tesen stik Knjižna zbirka, ki naj izpopolni naše knjižnice Založba «Borec» ob 20-letnici vstaje jugoslovanskih narodov Za dvajsetletnico začetka vstaje jugoslovanskih narodov bo založba ((Borec# v letu 1961 izdala v svojem knjižnem programu vrsto knjig, ki v umetniški, dokumentarni ali memoami obliki govore o uporu jugoslovanskih narodov proti okupatorju in domačim kvizlingom. V naslednjem objavljamo kratke vsebine nekaterih literarnih del iz tega knjižnega programa, in sicer vsebine knjig iz zbirke ((Viharni časi# v prihodnjih dneh pa bomo objavili kratke vsebine nadaljnjih zbirk založbe «Borec», ki so v programu za leto 1961. Odveč bi bilo poudarjati, da je dolžnost našega človeka, da s, svojo domačo knjižnico izpopolni tudi s temi deli. Vojo Terič; SEDEM BORCEV Roman srbskega pisatelja Teriča zajema že legendarno snov bitke za Sutjesko. V tem njegovem najboljšem delu nastopa sedem preživelih borcev neke partizanske čete Ranjeni, na smrt u-tru jeni, lačni, obkoljeni se prebijajo skozi gozdove mimo nemških zasledovalcev. Pretresljivo človeško drug za drugim umirajo, le sedmi, ki mu zagori ljubezen do partizanke, se po srditi borbi s četniki prebije na osvobojeno ozemlje potem, ko je pokopal svojo ljubezen. V-metniška zrelost je odlika tega romana. Radko Polič: SONCE IN CESTE S to knjigo zaključuje avtor trilogijo eCudežna pomladi) — «2ita zorijo» — «Sonce in ceste#. Na zgodovinski dokumentaciji zgrajeni spominski opisi se s tretjo avtorjevo knjigo nanašajo na usodne dogodke za časa okupacije v bivšem kočevskem in ribniškem o-krožju ter na Bazi-20, kjer je utripalo veliko srce slovenskega osvobodilnega boja in revolucije. Svojevrsten, kultuviran avtorjev stil je izredno domiselen in te tri knjige spadajo prav gotovo med najlepše ' knjige naše memoarne književnosti iz NOB. iiiiiiiiiliiiilliiiiiiiiiilillliiiitiiiiiiliiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimmiitiiiiiiiiiiiinminiiiiHniimniuiiinninuiifmnmimHiiDuiiiiinimiimninniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii | Vtisi in razmišljanja na potovanju skozi Avstrijo j Nobene nevarnosti - - za «ekonomski ati Normalni in specifični stiki z velikim sosedom - «Dunajčan ne more biti čistokrven» - Oton Habsburški bi mogel postati kancler, toda le teoretično DUNAJ, v začetku decembra — Po izgovarjavi se je moglo takoj opaziti, da ni Avstrijec. Posamezni naglasi so v njem odkrivali, čistega Bavarca. «To tudi sem,# je potrdil. Toda generalni direktor predilnice v Lienzu je bil glede tega edina izjema na vsem mojem potovanju po Avstriji. Ljudje, s katerimi smo se srečavali v dunajskih uradih in tovarnah, v jeklarni VOEST v Lienzu, v Salzburgu ali v vinskih kleteh Duernsteina in drugod, so bili vsi «čisti Avstrijci# — v kolikor, kot je nekdo o njih rekel, Avstrijec «sploh more biti čistokrven#... «Ko se srečata Dunajčan in Pražan, zabavljajo prebivalci avstrijske metropole «se Avstrijec nujno kliče Novak, Ceh pa Mueller.# »Mnogo ljudstev je šlo skozi Avstrijo, in kri ni voda# pojasnjujejo zgodovinarji. Toda eni in drugi, skratka večina Avstrijcev, ponosno poudarja svojo nacionalnost' in se čutijo užaljene, če jih na pr. njihov sosed z onstran južnih meja imenuje za Nemce. Morda so mnogi teh pred 22 leti drugače mislili, vendar danes soglasno pravijo: ((Hitlerjev napad je svobodo Avstrije pokopal.# Ni bilo malo onih, ki so to tudi okusili na lastni koži, nekateri celo v koncentracijskih taboriščih. Človek, ki je navajen na ustaljeno zahod-nonemško miselnost, se na Dunaju z začudenjem čudi kako Avstrijci s ponosom govore, da so v izgnanstvu »delali proti Hitlerju#, da so se v vojni «borili proti Hitlerju v uniformi ameriške ali britanske vojske#, ali celo kot partizani v Franciji in Jugoslaviji. ((Avstrija je bila, pravijo, zasedena dežela#. To so leta 1945 priznali tudi zaveznici. r.v.-.s «Uspelo nam je, nadoknaditi vse ono, kar smo v času nemške zasedbe izgubili,# poudarjajo ne brez ponosa kane. ler Raab. Odnosi z Nemčijo, točneje z Zahodno Nemčijo, — ki je za Avstrijo edini zakoniti dedič tretjega rajha — so danes normalni in specifični/To je nujno že zaradi mnogih zgodovinskih, gospodarskih, zemljepisnih, političnih, jezikovnih, kulturnih in še vrste drugih činiteljev, ki so v preteklosti in sedanjosti, ne. kateri več, drugi manj, povezovali ali povezujejo oba soseda: Avstrijo in Nemčijo. «Mi nismo kot Nemci#, vztraja uradnik, s katerim sem se srečal na dunajskem Ballhausplatzu. On še posebej poudarja, da je njihovo staro geslo «leben und leben las-sen» za njih še vedno veljavno «Vedno smo želeli z vsemi svojimi sosedi živeti v miru,# mi ponavljajo ljudje v raznih uradih, v raznih usta- 1 = Sreda, 14. decembra 1960 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.45: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Dobro zabavo vam želijo Weber, Black in Scarica; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Mario Kalin: »Rdeči rubin in plavi za-fir»; 18.15: V svetu kulture; 18.30: Lucijan Marija Šker- janc: Simfonija štev. 5; 19.05: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: «Tujci», igra v štirih dejanjih Dina Dardija, nato Južnoameriški ritmi; 22.30: Prokofjev: Aleksander Nevski, kantata op. 78. Trst 12.25: »Tretja stran#; 14.15: Prijatelj cvetic; 14.25: Drugo dejan.'' VVagnerjeve opere «Sonvak bogov#; 15.30: Trio tržaškega Jazzovskega krožka. Koper 7.15- Glasba za dobro Jutro; 7.45: Tečaj Italijanščine; 8,00: Prenos RL; 12.00: Od melodije do melodije; 12.45: Program pesmi; 13.15: Naša žena’ 13.40: Orkestri in ansambli’ v ritmu; 14.00: Narodne pesmi in plesi; 14.30: Kulturni obzornik; 14.40: Parada plošč; 15.10: Zabavna glasba; 15 30’ Zbor «Svobode» iz Ko-pr?.; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Otroški kotiček; 16-30: Simfonični koncert; 17.40: Furlan- ske narod te pesmi; 18.00: Pre nos RL; 19.00. Belgijske pesmi in pevci; 19.30: Prenos RL; 22.15: »The modem Jazz quar-tčt»; 22.35: Pojoč v noč; 23.00: prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vremenske razmere na itai. morjih; 9.00: Dixieland in New Orleans; 9.30: Jutranji konc-rt; 11.00: Radijska šola; 11.30: Bing Crosby, Line Re-naud itd.; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Glasba mladih; 15.55: Vremenske razmere na ital. morjih; 16.00: Program za otroke: «2veplenke»; 16.30-16.45: Osnovni videz prometne medicine; 17.20: Izbrani listi iz komičnih oper; 18.15: Radijski odvetnik; 18.30: Enotni razred; 19.30: Upodabljajoča umetnost; 20.00: Skladbe iz filmov in revij; 21.00: Koncert Italijanskega godalnega tria; 21.40: Sestanek petih; 23.00: Poje Betty Curtis. //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: S pesmijo po svetu; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 13.45: Moda; 15.00: Vaš juke-box; 15.40: Kratek koncert; 16.30: Pregled glasbe in izvajalcev; 17.00: Pojo Frank Julie in Bing; 17.30: Varjetejska oddaja; 18.30: Parada orkestrov; 20.30: Dlno Verde: «La bellis-sima epoque»; 21.45: Koncert Mendelssohnovih skladb. III. program 17.00: Koncert skladb S. Prokofjeva, G. Confalonierija, D. MUhauda, M. Ravela; 18.30: Znanstvena oddaja; 19.00: Honeggerjev «Koncert za violino in orkester#; 19.15: Italijanski periodični tisk; 20.00: Vsakovečerni koncert: Bach, Soštakovič; 21.30: Giuseppe Dessi: «L’uomo al punto#; 23.30: Dvorakove skladbe. Slovenija 8.05: Mladi talenti; 8.30: F. Liszt: Madžarska fantazija za klavir in orkester; 9.00: Jezikovni pogovori; 9.15: Izbrali smo za vas; 10.15: Ansambli in zborovski prizori; 11.00; Z melodijami čez kontinente; 11.30: Za cicibane; 12.00: Pihalni orkester LM; 12.15: Ing. Erik Eiselt: Racionalno krmljenje; 12.25: Operetni zvoki; 12.40: Slovenske narodne; 13.30: Iz solistične glasbe francoskih impresionistov; 14.05: Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35: Orkester Mantovani; 14.40: Heribert Svetel: Vokalno-in- strumentalna suita; 15.45: Uporaba jedrske energije; 16.00: Kon ert po željah; 17.15: Sestanek v sredo; 17.30: Pevec Krsta Petrovič; 17.45: Jazz na koncertnem odru; 18.00: Kulturna kronika; 18.20: Od Gallusa do Hindemitha; 18.45: Plesni orkester Max Greger; 20.00: Manue! de Falla: Kratko življenje; 21.10: Skladbe za k iam, 21.20: Zabavna glasba; 22.15: Mladim plesalcem; 22 50: Literarni nokturno. Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za mladino; 18 30: TV dnevnik; 18.45: TV igra: »Med oblekami, ki Plešejo#; 20.10: Made in Italy; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Xavier Cugat in Abbe Lane v «Controcanale»; 22.20: Oddaja »Viiaggiare#; 22.50: Oddaja o Slonokoščeni obali v Afriki; 23.20: TV dnevnik. Jug. televizija Zagreb : 18.00: Oddaja za otroke. Beograd 18.45: Film Iz serije «Svet v znamkah#; 19.00: »Cas, ljudje in dogodki#; 20.00; TV dnevnik; 20.30: «Sest slavnostnih vabil#. Zagreb 21.30: Srečanje s filmskimi amaterji — reportaža. novah, malone povsod. Kot največjo razliko med njimi in Nemci, Avstrijci sma. traio svoje psihološke razločke, razlike v značaju in temperamentu. Kaj pa v praksi? «Nemec živi zato, da dela, Avstrijec pa dela zato, da bi živel.# To je nekakšna nor. ma in v njeno potrditev navajajo Avstrijci tudi dejstvo, da je življenjska raven v Avstriji nižja kot v Zahodni Nemčiji. »Zato pa so cene pri. nas višje, kot v Nemčiji#, se na lastni račun šalijo vedno hudomušni Dunajčani. Kaj pa jih pravzaprav naj-boj veže, razen jezika, ki je podoben, pa čeprav ne povsem enak s »čisto# nemščino? Geografi pravijo, da veže Avstrijo z Nemčijo Donava, gospodarski strokovnjaki pravijo, da jih veže trgovina, diplomati pa menijo, da veže Avstrijo z Zahodno Nemčijo »dobro sosedstvo#. Le redki o-menjajo Otona Habsburškega, ki z avstrijskim potnim listom živi «v nemškem pregnanstvu#. Vsekakor je treba poudariti, da je slednjih zelo, zelo malo, kot je malo tudi onih «zlobnežev», ki sma. trajo, da Zahodna Nemčija izvaja gospodarski «Anschluss» Avstrije. Ali ni morda v vseh teh trditvah vendarle nekaj resničnega? ((Ofenziva zahodnonemškega kapitala ograža gospodarsko neodvisnost Avstrije#, so pred dvema letoma pisali določeni dopisniki z Dunaja. «Nemški koncerni#, so ti dopisniki trdi. li «so samo v zadnjih dvajsetih mesecih ustanovili 60 svojih podružnic, ki povečini izigravajo avstrijske carinske predpise in uvažajo iz Nemčije polfabrikate in dokončne fabrikate kar na veliko#. Z avstrijsko . nemškim sporazumom iz leta 1957, se je tedaj še pisalo, je bilo sosedom izročenih 299 bivših nemških podjetij in 120 poslovnih dele. žev v skupni vrednosti 3 milijard šilingov#. Govorilo se je tudi o tem, da nemška podjetja osvajajo tudi tržišča delnic v Avstriji. Toda vesti o «tihem Anschlus. su# so bile le ena plat medalje. Na drugi strani obstaja namreč tudi neizpodbitno dej. stvo, da je industrija surovin v Avstriji podržavljena in je zaradi tega praktično nemogoče, da bi prišla pod tujo oblas* ali kontrolo Tega ne bi dovolil niti podkancler Pit-termann, ki v imenu vlade upravlja državno imovino, skupno z bazično industrijo bankami in železnice. «Za svo- bodo smo utrpeli prevelike fi. nančne žrtve#, pravi sam kane. ler Raab. plačali so tudi odškodnino avstrijskim žrtvam nacizma. Pri tem je, pa čeprav proti svoji volji, sodelovala tudi Zahodna Nemčija. V Bpnnu so najprej ponujali, da bodo k 309 milijonom avstrijskih sredstev dodali še 72 milijonov šilingov kot . zahodnonemški delež. Pozneje je Bonn svoj delež; povedal. Razgovoti' med Bonnom in Dunajem tedaj niso bili prav najboljši, toda ua enakopravni osnovi. «To nam je omogočil državni spo-razum#, pravijo avstrijski politiki. Čeprav so zanj morali mnogo ((žrtvovati#, predvsem na. ekonomskem področju, je sporazum Avstrijo «post,avil na njeno mesto v Evropi in v svetu nasploh#. Gospodarske zveze z Nemčijo najbolj utrjuje kooperacija v sistemu hidroenergetske eksploatacije Donave in, seveda, trgovina. Na seznamu najvažnejših trgovinskih partnerjev Avstrije se Zahodna Nemčija nahaja, brez konkurence, na prvem mestu. Obseg njihove celotne izmenjave pa je enak obsegu avstrijske trgovine z vsemi šestimi avstrijskimi najvažnejšimi zahodn-mi partnerji, to je Italijo, V. Britanijo, ZDA, Švico. Francijo in Skandinavskimi državami. »To pa ni vezano za poli-iiko» pravijo Avstrijci. Trgovina je pač trgovina, kot je ljubezen le ljubezen, pač v smislu njih starega reka. V jeklarni VOEST v Lienzu glede tega radi omenjajo »sožitje# sovjetskega in ameriškega premoga v njih plavžih, ki ga uvažajo pbl iz ZDA pol iz SZ. Sicer pa na odne se z velikim sosedom, z Zahodno Nemčijo, kot tudi na odnose z velikimi silami in na mednarodne odnose nasploh Avstrijci gledajo realno, brez vsake primesi romantike, romantike, ki je že zdavnaj odplula po «plavi Donavi#. Opazovalec, ki se spominja Dunaja iz dobe ((tretjega čiv veka». t. j. velikega tihotapstva s penicilinom in politiko, dobe »štirih v jeepu#, itd. zaman išče barvitosti različnih uniform in mešanih patrol, pač pa opaža, da se je tudi najnovejša doba avstrijske po-litične romantike preselila v zgodovinski muzej. Avstrijci za to dobo ne tožijo, pač pa pravijo «uživamo v svobodi tudi brez romantike#. »Pri nas so romantično nastrojeni edino le ljudje nad 60 leti,# mi pravi mlad uradnik in še od teh je le malo onih, ki se spominjajo na «slavno dobo monarhije# in čakajo vrnitve Habsburžanov. Zdi se, da je povsem zaman čakati na vrnitev Habsburžanov. Oton Habsburški se bo morda, ko bo rešeno premoženjsko vprašanje bivše kraljevske hiše, vrnil v domovi> no, toda ne kot vladar, pač pa kot’ navaderi državljan.' se. daj živi n&‘ Bač&rškem fcbt' eden izmed spominov ali spomenikov na dobo »stare romantike#. «Oton bi». je zabeležil neki list, «mogel postati tudi zvezni koncler Avstrije#. Toda večina Avstrijcev pravi, da «je ta možnost, čeprav logična, samo teoretično izvedljiva# in da je list, ki jo je objavil, «tiskan v Zahodni Nemčiji in ne v Avstriji.# Z. B. Janez Vitkovič: BELA KRAJINA Bela Krajina je odigrala v času osvobodilne vojne tako pomembno vlogo, da zasluži knjigo, v kateri bo opisana vsa njena junaška zgodovina. Avtorju se je posrečilo zbrati v lepi obliki lepe zgodovinske kronike vsa uporniška gibanja te ljubljene slovenske deželice od najstarejših časov do osvoboditve. Zlasti je bogato zastopano obdobje NOV. S to knjigo, ki bo imela obilo pokrajinskih, folklornih in dokumentarnih slik, se bomo oddolžili belokrajnske-mu uporniškemu rodu, saj je pomenila Bela Krajina slehernemu partizanu deželo zvestobe, tovarištva, neizmernega gostoljubja, France Filipič: POJOČI KONJI Knjigo sestavljajo novele, ki zvečina obravnavajo mučenje in umiranje v nemških koncentracijskih taboriščih. ((Pojoči konji# so simbol tega trpljenja. V noveli z istim naslovom avtor namreč opisuje jetnike, ki so v taborišču Buchenivald morali po strmi poti vlačiti težak voz naložen s kamenjem in medtem prepevati. Filipičeve novele izpolnjujejo vrzel v našem pripovedništvu, ki doslej še ni temeljito obdelano trpljenje v nemških koncentracijskih taboriščih. VIHARNI ČASI (3. knjiga) Knjiga spominov na partizanska leta. Prva in druga knjiga »Viharnih časov» so bili natisi najlepših radijskih oddaj «Se pomnite tovariši», tretja knjiga pa bo posvečena 10-letnici izhajanja revije »Borec», zato bodo v tretji knjigi ponatisnili izbor najlepših partizanskih spominov iz desetih letnikov »BORCAs. (Naslednje leto pa bodo spet nadaljevali z natisi radijskih od-dajj. eVtharm čast# imajo širok krog bralcep, saj so to spomini, ki so jih napisali borci sami in so zaradi tega verni in sveži. Vladimir Nazor: S PARTIZANI Ropularni stan hrvaški pesnik »i pač mi mislil, da se bo šel na stara leta med vojščake svoje ljubljene domovine. Kar ni storila za domovino cela vrsta mladih, krepkih, zdravih književnikov, to je storil starec z globoko zavestjo, da je treba domovini pomagati tam, kjer jo najbolj boli — na bojišču. Njegovi spomini so napisani z zrelo umetniško besedo, polni ljubezni do partizanov. e.- • : • ; *! Č 2 ',«vj ; fal.r . Kulturne drobtine od tu i RATHAUS NA DUNAJU (foto M. Magajna) IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V poklicnem delu bo prišlo do majhnih sporov, ki pa bodo močno vplivali na materialni uspeh vse vaše dejavnosti. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Možen je večji uspeh, pa čeprav bo tudi veliko težav, ki jih ne bo tako rešiti. Precej nervoze v družini. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Z vašimi načrti ne bo šlo vse tako gladko. Nekaj sprememb bo treba, ki pa ne bodo mnogo spremenile končnega izida. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Cernu spravljati na dan stare zadeve, ki bi vam znale Bli prinesti mnogo hudih ur. Večer bo prijeten in čutili se boste srečne. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Srečno naključje vam bo omogočilo popraviti napako, ki ste jo napravili nehote. Izrazi simpatije z vseh strani. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Odlična priložnost za nadaljnji napredek v službi. Pazite, da vam ga ne odnese kdo izpred nosa. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Posel, ki se vam je zdel tako obetajoč, vam bo prinesel le razočaranje. Tudi sicer boste danes zelo nerazpoloženi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. -11.) V službi ali v družbi vas bodo skušali podcenjevati. Pripravite se na to s primerno argumentacijo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Več poguma je treba, kajti sicer bo uspeh zelo tveganega podviga šel po vodi. V dopoldanskih urah se pripravite na težave. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne vračajte se k starim spominom in glejte na dejansko stanje, ki se popravlja in se bo popravilo, tako da boste zadovoljni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaša podjetnost je upravičena, toda morebitni neuspeh naj vas ne vrže iz ravnotežja. Bodite velikodušni nasproti šibkejšim. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne nasedajte dvomljivim ponudbam in računajte na lastno sposobnost. Izredno razumevanje v okolju, v katerem živite. Drama o varšavskem getu v New Yorku V broadivagskem gledališču, v New Yorku je bila v preteklih dneh krstna predstava drame The tvall (Zid), dramatizirane po romanu Jchna Hersega. Dramatiziral jo je romanopisec Millard Ltmpel, ki je dogajanje ro-miva, ki je pravzaprav kronika človeških usod in neizmerne tragike, strnil v prikazovanje živlenja ene same družine. Ta družina simbolizira vso strahoto življenju t' vsaršavskem getu do maja l'J43. Dramo sta obči tvo in kritika lepo snre-jela. Nekateri očitajo delu si-, ir pomanjkanje napetosti, kar pa odtehta subtilna poetičnost, doživljeno upodobi,e-na tragika in hkrati realizem za vsako ceno. Češka lutkarska skupina v Italiji Znano češkoslovaško lutkovno gledališče iz Prage, ki ga vodi Jirina Skupova, je na daljši turneji po Italiji. Kot poročajo rimski časopisi, so češki lutkarji dosegli pri italijanskem občinstvu lep uspeh. Plače za kitajske pisatelje V novem letu bodo kot vse kaže, na Kitajskem u-vedli redne plače za priznane pesnike in pisatelje. Honorarji, ki bi jih prejemali avtorji za svoja dela, bi bili samo nekake dopolnilne nagrade. V zvezo kitajskih književnikov je trenutno vključenih 3716 književnikov, medtem ko jih je bilo leta 1949 samo 400. Spomini na pisatelja Stefana Zerotnskega V Varšavi je izšla knjiga ((Spomini na Z eromskega». Svoje spomine na tega velikega lirika v prozi, up o-dabljavca poljskega človeka v zadnjih stoletjih ki je živel od 1864 do 1925, so pri-spevali Marija Dabrouiska, Jaroslav livaszkieuiicz, Wa-claw Borou)y in Jan Lechon. Spomini so urejeni kronološko. Smrt estonskega književnika V Oerebru na Švedskem je v starosti 69 let umrl estonski knjiieunilc Avgust Gailit, ki se je v drugi svetovni vojni umaknil na Švedsko. Napisal je več romanov, pred katerimi sta zlasti znana dva: «Dežela naših očetovi) in aTomas Niparnaadi». V Deželi naših očetov je opisal boje za osvoboditev bostonske med prvo svetovno vojno, v drugem pa življenjsko zgodbo potepuha Tomasa Nipernaadija. Njegova dela so prevedena v 17 jezikov. Letos 2s milijonov knjig v Jugoslaviji Pričakujejo, da bo v letu 1965 izšlo v j ugusiao.ji za 50 odstotkov več knjig kot tai.i, ko je v vsej državi bilo izdanih 5000 knjig z naklado okt op 26’ milijonov. Letos bo skupna naklada vseh knj g v Jugoslaviji znašala okru j 25 milijonov, v letu 1965 pa se bo povečala na ok’ o 39 milijonov knjig. Nogometna simfonija Kot poroča madžarski list «Labdat ugas», dokončuje znani sovjetski skladatelj Di-mi*ri Šostakovič novo sim-fon jo. Imenovala se bo »Nogometna simfonija». Vedeti je namreč treba, da je Šostakovič. avtor mnogih simfonij, klavirskih m instrumentalnih skladb ter baletov, navaušen ljubitelj nogometa. Antologija sodobne izraelske poezije Pri založniku Albinu Mi-chilu v Parizu je izšla antologija sodobne izraelske poezij- Pesmi je izbral, prevedel iz heorejskega jezika in antolcgijo uredit N.colas N. Lazar. Isti založnik je tudi postal na knjižni trg razpravo Zidovski elementi v francoski književnosti. V razpravi, ki jo je napisal Lehr-mann, so obdelani viunejši židovski elementi v francoski književnosti od njenih začetkov do francoske reuolu-cije. Znamke z umetniškimi reprodukc.Jami V zadnjem času so poštne uprave po svetu izdale več serij novih znamk z reprodukcijami del znanih domačih likovnih umetnikov. Tako je na primer Nizozemska izdala znamko z Rembrandtovim portretom, Nigerija novo serijo s posnetki starih nigerijskih plastik, na Japonskem pa so med drugim dali v promet tudi znamko, na kateri je upodobljena popularna slika slikarja Marono-guja «Ubrnjena le potica# t2 18. stoletja. Mednarodni klub za borbo proti cenzur! V Londonu so v soboto u-stanovili nov mednarodni klub za borbo proti cenzuri v filmu. Ustanovitelji, od katerih so mnogi tudi italijanski filmski ljudje, režiserji, umetniki in producenti, so iz. brali London za sedež nove organizacije zato, ker se na Angleškem cenzura omejuje dejansko na izključno »preveč drastično prikazano seksualnost)). Odbor te organizacije namerava začeti širšo kampanjo proti cenzuri, tako na Angleškem kot na evropski celini. Glavna bitka bo, kot tu menijo, bitka proti cerkvenemu in državnemu vplivu. Na prvi plenarni seji kluba je govoril italijanski režiser Federico Fellini katerega film «Sladko življenje# j e bil predmet izredno ostrih napadov in je imel belimi s svojim filmom veliko opravka z italijanskimi cenzorji. G o riško-beneški dnevnik Občni zbor PD «Naš prapor» iz Pevme in z Oslavja Eno leto plodnega delovanja v katerem se je izkazala mladina Organizirali so več izletov in prireditev v društvenih prostorih ■ Izvolili so novi odbor ■ Ob zaključku so mladinci iz Štandreža nastopili s tremi prizori V soboto zvečer se je vršil | vom štabe družbe, da ne za-občni zbor prosvetnega dru- ' pade brezbrižnosti, štva «Naš prapor« iz Pevme | Da bomo v tem uspeli, se in Oslavja ob številni udeležbi obračamo na vas, dragi člani, članov in ob prisotnosti tajni- prijatelji jn tisti, ki vam je ka ZSPD Miladina Černeta, uri srcu naš slovenski živelj Kot ob vsaki prireditvi prn-svetarjev tega društva, je tudi v soboto deževalo, kar je negativno vplivalo na ta pomem. ben občni zbor, ki pa je kljub temu uspel. Občni zbor je otvoril predsednik društva Karel Primožič s pozdravo i prisotnim, na. to pa je porolal o delovanju v prejšnjem letu, o pomenu ter o ciljih društva. «V aprilu je minilo leto,« je nadaljeval predsednik, «odkar se je mladina prvič sestala in sklenila, da bomo obnovili društvo «Naš prapor«, ki so ga ustanovili že naši očetje. V društvu sta se vzgajali vsaj dve generaciji; tukaj so gojili petje, si izposojali knjige, nastopali kot igralci. Fašizem je vse to zatrl. Naši ljudje, ki so bili vzgojeni v narodnostnem in svobodoljub. nem duhu, so se uprli; na trgu pred dvorano stoji spomenik, ki je nema, a dovolj zgovorna priča o naših žrtvah za svobodo. Po vojni je mladina poživljala delovanje društva, vse to do 1950. leta, ko je zavladalo mrtvilo in trajalo do lanskega leta. Za nami imamo leto dela, lahko rečemo napornega dela, saj je bilo treba začeti od začetka. Bili smo brez izkušenj, mladi in več ali manj prepuščeni samim sebi. Ce je odbor izpolnil svojo nalogo, sodite vi sami; mislim pa, da smo nekaj napravili. Sami smo organizirali lani dva izleta; in sicer enega v Koper na ogled tovarne Tomos, v Izolo, Piran in Portorož, drugega pa v Kobarid k odkritju spomenika Gregorčiču; letos pa smo peljali okoli 100 ljudi na krasen izlet v Cerkno, bolnišnico Franja in Postojno. Poleg tega smo aktivno sodelovali pri drugih skupnih mladinskih izletih lansko leto v Anhovo, kjer je z uspehom nastopila naša dramska skupina, letos pa smo bili maja meseca v Kopru gostje tamkajšnje mladine; pred kratkim smo bili v Trstu, kjer smo se udeležili turnirja v namiznem tenisu. Poleg tega naj omenim tudi kulturno prireditev lani septembra, ki je doživela naravnost nepričakovan uspeh. Tedaj je nastopila naša dramska skupina in imeli smo v gosteh tudi recitatorko iz Trsta ter ansambel iz Doline. Lansko zimo smo priredili dve predavanji, in sicer o dalmatinski obali (predaval je Miladin Černe) in o narodnih nošah (predavatelj Peter San. cin). Številna udeležba je dokaz, da mora društvo prirejati vedno več takih večerov. To velja tudi za družbene večere, ki jih je bilo res veliko; naj omenim le martinovanje, ki smo ga letos že dru. gič priredili, in miklavževa-nje, saj smo z darovi razveselili okrog 100 otrok. Razveseljivo je dejstvo, da s« naša mladina vsak večer zbira v dvorani pri biljardu, namiznem tenisu in časopisju. Stremimo za tem, da združujemo našo mladino, ji dajemo možnost medsebojnega spoznavanja in sklepanja prijateljstva. Samo na ta način lahko dosežemo, da se izogne vpli- m ki ste zanj odgovorni, s prošnjo, da nas vedno in ob vsaki priliki moralno in materialno podpirate, saj boste tako skrbeli za našo mladino za našo skupnost.« Druga točka dnevnega reda je bilo blagajniško poročilo. Podala ga je t'agajničarka Nadja Sošol. > u. _.zo je v enem letu de . anja kupilo namizni nogomet in biljard, gramofon, vence in cvetje za spomenik padlim partizanom in razne druge potrebščine. Nekateri člani so lansko leto sami prepleskali dvorano. Ker ima 'društvo trenutno primani, kljaj v znesku nekaj tisočakov in ker namerava kupiti mizo za namizni tenis ter obogatiti svojo knjižnico, je blagajničarka apelirala na radodarnost in razumevanje članov in simpatizerjev« Blagajničarki Nadji gre vsekakor vsa pohvala za požrtvo. valno delo v društvenem odboru. Poročilo je imel tudi srednješolec Ivan Figelj o kulturnih prireditvah in izletih društva. Sledila je razrešnica staremu odboru in volitve novih odbornikov. Člani so izvolili sedem predstavnikov v izvršilni odbor, tri v nadzorni odbor ter enega mladinca izpod 15 let, ki bo v odboru zastopal svoje sovrstnike; slednjega so volili tudi mladinci Izpod 15 let, ki so bili prisotni v velikem številu. V izvršilni odbor so bili izvoljeni Nadja Sošol, Karlo Primožič, Mirko Primožič, Darko Bensa, Vojko Valentinčič, Ivan Figelj in Valter Sošol. V nadzorni odbor; Angela Bo-škin, Anton Sošol in Milko Klanjšček, za zastopnika mladincev Pa Valter Sošol. Za zaključek so člani prosvetnega društva iz Štandreža pripravili prijetno presenečenje in nastopili so s tremi hu. morističnimi prizori: «Samo- morilec«, «Pudrnica» in «Dolž_ nost je vendar dolžnost«. I-grali so Breda Peric, Renata Delpin, Aleš Hoban, Ivo Bordon in Devan Briško. Režiral je z uspehom Miladin Černe. Vse prisotne so spravili v dobro voljo in želi veliko ploskanja. Društvo iz Pevme se jim za nastop toplo zahvaljuje. Tako so naši prosvetarji iz Pevme in Oslavja napisali novo poglavje v zgodovini prosvetnega društva «Naš prapor«, ki je že od nekdaj branik slovenske besede v teh krajih. Urnik javnih lokalov Goriška kvestura sporoča, da bodo lahko vsi javni lokali odprti celo r.oč 24., 25., 26. in 31. decembra ter 1., 5. ter 6. januarja 1961. Omenjeno navodilo pa ne velja za tiste lokale v katerih se prodajajo iz ključno alkoholne pijače. «»------- Cepljenje živine na Vrhu V petek 16. decembra bo zivinozdravnik cepil živino na Vrhu. S cepljenjem bo pričel ob 8. uri. Za vsako glavo bodo živinorejci plačali po 220 lir. za Irgovce Na željo konzulata republike Bolivije, trgovinska zbor-nica v Gorici obvešča vse trgovce, ki trgujejo z omenjeno državo, da odslej naslovijo svoje prošnje na konzulat v Milanu, Ul. Baracchini 2, te!. 865556 in ne na generalni konzulat v Genovi kot doslej. Isto velja tudi za vse tiste, ki nameravajo prositi za vttopni vizum v to državo. Razprava o proračunu mestnih podjetij Drevi bo razprava goriškega občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o proračunu občinskih podjetij, ki so ga skupno z obsežnim poročilom razdelili svetovalcem. Proračun plinarne, vodovoda in e-lektrarne ima enake značilnosti kot vsa prejšnja leta: plinarna naj bi imela uravnovešen proračun, vodovod naj bi izkazoval 44 milijonov lir primanjkljaja in naj bi na taksen način porabil ves dobiček elektrarne. Najvažnejše poglavje prou-čuna mestnih podjetij je gradnja lastnega vodovoda pri kraju Mocchetta, kjer je že Zaključek Andrejevega sejma in priprave za božično razsvetljavo Po enotedenskem hrupu se je v nedeljo zvečer zaključil Andrejev sejem. V ponedeljek so delavci pričeli razstavljati zabavišča in jih nalagati na vozove, ki polagoma zapuščajo naše mesto in se odpravljajo drugam, kjer jih spet čaka nekaj podobnega kot v Gorici. Pr nekaterih ocenah naj 01 letcšnji Andrejev sejem obiskalo blizu 50.000 oseb, kar naj bi bilo približno toliko kot v letih, ko so zabeležili najboljši obisk. Temu primerne st-bile tudi kupčije. Lastniki za-bnvišč so bili zadovoljni z obiskom in z dohodki, čeprav Je vreme zelo nagajalo in se kupcem iz Jugoslavije ni izplačalo trošiti denarja, ker? je tečaj dinarja zanje skrajno neugoden. Ker je Andrejev sejem privabil v mesto dosti ljudi, so imeli velik promet tudi v kinematografih in pa v trgovinah, kjer so kot vsako leto zabeležili največ kupčij, kar predstavlja dovolj tehtni razlag za trditev nekega predstavnika trgovinske zbornice, ■Ju predstavlja Andrejev sejem obdobje najplodnejšega trgovskega delovanja v celem letu. Lastniki zabavišč so p:ed odhodom podarili občini 122.000 lir, ki jih je občinska uprava namenila domu onemoglim. Sedaj so v teku priprave za božično razsvetljavo po glavnih mestnih ulicah, kjer de-lavc' že postavljajo barvane žarnice, ki bodo svetile od božiča do treh kraljev. Letošnja novost bo zvezda repa. tiču na Gradu in rdeče razsvetljena okna. Sredstva za Alojzijevišče Goriški urad ustanove državnih loterij sporoča, da je predsednik republike odredil, naj se dobiček loterije v Monzi, ki je bila 29. junija, razdeli potrebnim ustanovam. Med drugimi ustanovami v Trstu in Vidmu je tudi slovensko Alojzijevišče v Gorici, ki bo prejelo 0.44 odstotka dobička. «»------- Neroden padec V bližini lastnega stanovanja in sicer v Ul. Colombini je včeraj padla 72-letna upokojenka Karolina De Blasizio. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v civilno bolnišnico, kjer se bo morala zaradi zloma stegnenice zdraviti 60 dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. -7—«»----- Padec v stanovanju V civilno bolnišnico so včeraj prepeljali z avtom Zele- r.ekaj vrtin, iz katerih črpa- nega križa 87-letno Carolino o vodo za poskušnjo. Ker de. la dobro napredujejo, se mestni vodovod nadeja, da bo s prihodnjim letom omejil nakup vode iz Jugoslavije na 3 milijone kub. m na leto. Donzetti iz Štandreža Ul. Sv. Mihaela št. 27. Žena je včeraj zjutraj okoli 10. ure padla v stanovanju in si zlomila stegnenico. Zdravniki so jo pridržali na opazovanju. Novj člani odbora prosvetnega društva «Naš praporu z nadzorniki in predstavnikom naj- mlajših članov V petek boksarski dvoboj Trst-Ljubljana Na/zanimivejša dvoboj NinoBenvenuti-Bitenc V soboto bi morali Ljubljančani nastopiti v Gorici, šovinisti pa so prireditev preprečili te-z nekaj dni bomo pozdravili v naši sredi ljubljanske boksarje, ki se bodo končno spoprijeli z usnjenimi rokavicami s tržaškimi nasprotniki. To bo prvič po osvoboditvi, da bo Trst sprejel v goste boksarje z onkraj meje in ker bo s tem led prebit, upamo, da bomo imeli priliko prisostvovati še drugim nastopom Jugoslovanov v Trstu in Tržačanov v Jugoslaviji. Zal šovinizem še ni izgini] iz vrst športnikov. Mislimo na Gorko, kjer bi morali ljubljanski boks?rji nastopiti v soboto. Boksarski večer je pripravljalo društvo Olimpia iz Cormonsa, ki je že stopilo v stik tako s kvesturo za dovoljenje kakor tudi s CONI. Vse je bilo že pripravljeno, toda boksarska zveza ni izdala pri-voltenla z bedastim in skrajno neslanim izgovorom uda so osebe in dejstva, ki so proti temu dvoboju«. Radi bi videli kdo so te osebe, da ne sprašujemo po dejstvih, ki govorijo ravno obratno. Sicer so nam nekatere osebe dobro znane po svojem nazadnjaškem političnem mišljenju, ki ga skušajo propagandirati tudi med športne kroge. Nam je samo žal, da bodo Goričani prikrajšani lepega boksarskega večera. Sicer bi bilo zelo umestno, da bi se že vnrprej določili orga- zahtevali Ljubljančani, ni škodila, ker sta se lahko stranki v tem času domenili tudi za nastop olimpijskega prvaka Nina Benvenutija. Brez dvoma bo njegov nastop s slovenskim prvakom Bitencem elou večera, ki ga vsi ze nestrpno pričakujejo. Benvenuti se bo v petek spoprijel z močnim Bi-, teneem, ki mu ne bo dal miru in ga bo skušal spraviti v zagato. Ni izključeno, da bo prav z borbo z Bitencem Benvenuti zaključil svojo amatersko kariero in da bo presedlal v bolj donosno profesionistič-no kategorijo. Sicer bodo tudi ostale borbe ostre in napete, ker se Tržačani kot Ljubljančani zavedajo, da gre za povratni dvoboj. V prvem so zmagali Ljubljančani. kdo pa bo v petek? Ne smemo misliti, da prihajajo Ljubljančani z novinci v Trst. Skoraj vsi boksarji imajo za seboj leta in leta treninga in precejšnje število nastopov. Nekateri pa sploh spadajo med najboljše boksarje Jugoslavije, saj so ji določili za reprezentanco, ki bo v prihodnjem tednu nastopila proti sovjetskim boksarjem. Prireditelji so že sestavili celotni razpored večera. Dvoboj Trst - Ljubljana se bo začel točno ob 21. uri. Se prej pa bo nekaj srečanj med domačimi boksarji. Razpored glavnega dvoboja je naslednji: peteiinja kat.: KOVAČ (L)-DELDEGAN (T) peresna kat.: VUK (L)-DEL-DEGAN II (T) Slovenski prvak Jože Bitenc bo imel v petek težko delo: spoprijel se bo z olimpijskim prvakom Ninom Benvenutijem ni, ki naj bi bili pristojni za organizacijo teli športnih prireditev posebno v takih primerih. ko gre za nastope mednarodnega značaja. Sploh pa bi bilo treba prenehati s politiko •veta« iz nešportnih razlogov. Kar pa Gorica ne bo imela prilike videti, to bo imel Trst in brez dvoma ne bo nihče razočaran. Odložitev, ki so jo iimiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kino v Gorici CORSO. 16.00: «Veter z juga«, R. Salvatori, C. Cardinale. VERDI. 16.30: «Vrag v ogledalu«, O. De Havilland, D. Bo-garde. \ ITTORIA. 17.00: dokumentar «Evropa od zgoraj« v barvah. CENTRALE. 17.00: «Tujec», G. Pech, J. Griffiths, v barvah. MODERNO. 17.00: aCozella«. «»--------- DE/URNA LEK ARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani. Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68. lahka kat.: ZURMAN (L)-GRADOLFI (T) lahka kat.: BABIC (L)-BEN-VENUTI II (T) lahka kat.: VUK I (L)-ROMANO (T) vvelter kat.: SLAVIC (L)- CALLIGARIS (T) weiter kat.: PREŠEREN (L) - BENVEGNU (T) vvelter težka: BITENC (L)-BENVENUTI N. (T) srednja kat.: FABIANI (L)-PIVETTA (T) srednjetežka kat.: DROFENIK (L)-VIT (T) Diletantsko nogometno prvenstvo Terzo in Romana še vedno na vrhu Neodločen izid derbyja med Ponziano in Libertas V B skupini diletantskega nogometnega prvenstva se je vodečemu Terzu in tržaški ekipi Cremcaffe, kljub nedeljskemu počitniškemu turnusu, posrečilo oddaljiti se od Sangior-gme, ki je spodrsnila na igrišču mdljskega Fortituda. To P* ni edino presenečenje nedeljs kega kola. Precej prahu je dvignil poraz moštva Saici na domačem igrišču po zaslugi Cervignana, za katerega ni nihče mislil, da bi bil sploh zmožen ta-kega uspeha. In vendar je zadostoval edini dosežek, da so re gostje vrnili domov v Cervi-gnano z obema točkama v žepu. Medtem ko je Cremcaffč počival, je Terzo sprejel v goste Fiumicello in kot vodeča ekipa je pač morala pokazati svoje uiiiiiiimiiiiiiiiimiHiiiimiiimiiiiiiiiiiluimniluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiti Po zmagi Italije nad ZDA «ChaIIenge -round» Avstralija - Finalno srečanje za Davisov pokal bo v Sydneyu od 26. do 28. t. m. PERTH, 13. — Prvič po 1937. letu, ko je Velika Britanija izgubila v Wimbledonu proti ZDA, bo ime evropske države vpisan v «challeoge - round« Davisovega pokala. Italijani, tako komentirajo Američani zmago nad njihovimi teniškimi igralci, so dosegli neverjeten uspeh. Potem ko so izgubili obe igri med posamezniki, so popolnoma prebrnili rezultat s tem, da so zmagali v doublu in v ostalih dveh igrah. Tako so si Italijani priborili pravico do nastopa v «challenge-round« za Davisov pokal z Avstralci. iiimilllilimiiiiiMiiiilimiiitaiiliiiimmitiiiiiimiiMilMiiiiliinaiiiimMililiiimiimMiHiiMiiiiiii Visoka zmaga Juventine Izenačenje Sovodenjcev Juventina je premagala Kaprivo z rezultatom 8:1, Sovodnje pa so izenačile s Faro Juventina je v nedeljo pokazala, da je res najmočnejša ekipa letošnjega prvenstva. Zmagala je proti Kaprivi z visokim rezultatom 8:1. V prvem polčasu sicer ni kazalo, da se bo Juventina tako lepo odrezala, kajti naredila je samo dva gola in gostje so celo skrajšali razdaljo. Igrali so namreč individualno in še fo na sredini igrišča ter so le redko prodrli pred vrata Ka-prive. V drugem pol času pa se je Juventina vrnila na igrišče čisto prenovljena. Igrali so presenetljivo hitro igro in z vseh strani obstreljevali nasprotnikova vrata. In tako je začela toča golov. Sest so jih naredili, veliko strelov je vratar ubranil, še več pa so jih pogrešili. Gostje so bili čisto zmedeni pred tako igro in so so, kolikor se je dalo, še kar častno branili. Kajti marsikatera druga ekipa bi jih veliko več prejela. Igrali so: Devetak; Mozetič, Paškulin; Puja, Furlan, Ca-stelli, Petejan, Comelli, Pisli. Ivič. Nedeljsko srečanje med Sovodenjci in Faro je bilo zelo napeto in to od začetka oa do konca igre. Napadi so stalno valovili iz enega polja na drugo in vratarja sta imela piecej dela. Oba sla se sicer kar dobro izkazala, ker sta klonila samo pred enajstmetrovko. Prvi so prišli v vodstvo Sovodenjci in to že v prvih minutah igre. Ko je namreč Ferfolja prodrl v kazenski prcstor, ga je branilec zrušil. Sodnik je brez obotavljanja prisodil enajstmetrovko, katero je Oblak točno realizirat. Po prejetem golu gostje niso vrgli puške v koruzo in začeli sistematično napadati. Ven-zadržala vse napade, pri če-dar je Sovodenjska obramba mer se je zlasti odlikoval vratar. Prvi polčas se je tako končal v korist Sovodenjcev. V drugem polčasu se potek igre ni spremenil. Napadi ene ekipe so sledili protinapadi diuge. Seveda so gostje ostro napadali, ker so hoteli za vsako ceno doseči gol, da bi tako izenačili. Uspelo jim je tik prec. koncem igre, ko jim ;e sodnik tudi njim prisodil e-r.ajstmetrovko. Priznati moramo, da si je Farra zaslužila izenačenje, ker je res lepo igrala. Ta ekipa je najmočnejša od vseh, ki so jih do sedaj Sovodenjci srečali, zato so lahko kar zadovoljni z re-zu'tatom. Igrali so: Šuligoj; Kovic, Obiak: Tomšič, Hess, Podgornik; Florenin, Re, Ferfolja, Obiak I., Petejan. Poraz Sirole po zaslugi Buch-holza je potr] Italijane, kj so tako obupali nad zmago. Ta dvom se je povečal po zmagi MacKaya nad Pietrangelijem. V tretjem dnevu sta igralca plavih zmagala v doublu, kar so sicer vsi pričakovali. Nihče pa ni pričakoval zmage Sirole nad bolj kvotiranim MacKa-yem in končne zmage Italije s 3:2. «Challenge-round« bo 26., 27. in 28. tega meseca v Syd-neyu. Nasprotnika Italijanov bosta Neal Fraser in Rod La-ver, tki spadata brez dvoma med najboljše amaterje na svetu. Prognoze seveda govorijo v prid Avstralcev, če ne zaradi drugega pa zato, ker bosta igrala v njuni domovini. V primeru uspeha bj bila ta njihova 16. zmaga. Rekord zmag v ((chalienge - round« pa pripada Ameriki z 18 zmagami, medtem ko se Velika Britanija oponaša z 9, Francija pa s 6. «»------- V PETELINJI KATEGORIJI Piero Rollo ohranil naslov italijanskega prvaka TURIN, 13. — Piero Rollo je v današnjem srečanju za italijanski naslov z uradnim izzi-vačem Ugom Milanom obdržal svojo krono. Sicer so bili sodniki mnenja, da se je borba končala neodločeno, kar pa ne predstavlja resnične slike v ringu. Rollo je bil od tretje runde dalje boljši od nasprotnika, ki je sicer žilavo napadal, vendar se je takoj videlo, aa je -njegova tehnika zelo revna. Sedanji prvak pa se je večkrat poslužil grobosti, za kar ga je sodnik uradno opozoril, medtem ko ga je občinstvo izžvižgalo. Rolla sedaj čakajo številni nastopi, ki bi ga morali pripeljat] do praga svetovnega prvenstva v petelinji kategoriji. V peresni kategoriji je prvič kot profesionist nastopil tudi olimpijec Musso, ki je v borbi ra šest rund premagal po točkah Francoza Bouienti-na »z Pariza. NOGOMET SAN PAULO, 13. — Med izgredi, ki so nastali sredi nogometne tekme v predmestju San Paulo je neki gledalec u-strelil mladega igralca, ki je izdihnil. Njegovi soigralci so iz protesta na kraju razpustili moštvo in takoj zažgali celotno nogometno opremo. sile. Domačini se niso šalili in čeprav Je jim ni bilo treba dosti truditi, so nasuli gostom * mrežo šest žog. O Fortitudu smo že rekli, da je slavil zmago na domačih tleh, medtem ko je druga miljska enajstori-ca Muggesana gostovala n* igrišču Svetoivančanov. Ta der-by se je zaključi) brez vsakr nega gola. Od ostalih moštev naj omenimo poraz CRDA v Trivignanu ter pičli, a za pT ni zmagi moštev INA in « vi gn ano nad Gradese in leio. *## V C skupini je bilo zanimanje osredotočeno v ,trzJsn. derby med Libertasom in F° " ziano. Tekma se je končala K pri derbyju v B skupini, m zmagovalca in poraženca. IB sama je precej razočarala navijače obeh moštev. V tej »sipini se nadaljuje samotno napredovanje vedno odlične n mane, ki je tudi v nedeljo igrišču Amoca odpravila sprotnike z visokim rezin tom. Zla njo sta se znasja * precejšnjo razlilko v toc moštvi iz Ronk in Mosse. r so si šli po zmago na iSr Cormonese, drugi pa so prisiljeni na delitev točk, je precej slabo, ker se )e zgodilo na domačih tleh. Končno naj omenimo še mačo Sv. Ano, ki ee. ne more znajti in najti pr poti za vzpon v lestvici. ^ nutno je na predzadnjem . stu tik pred Amocom in ne bo prišla do kake zrni S« se bo morala enajstorica P' . viti iz te skupine. V ned jo je Torriana, ki je Pr' ,itev gostovanje, prisilila na dei točk, kar ni preveč častno tržaško tkipo . Skupina B IZIDI 0:0, •S. Gi-cvanni-Muggesana ... •Fortitudo Sangiorgina •Trivignano-CRDA 3:1, Ce . gnano-*Saici 1:0, *Terzo-Fi „ cello 6:1, *INA Gradese *■ > *Rivignano-Aquileia 2:1. j^ESTVICA Terzo 10 7, 2 1 Cremcaffe 10 8 0 2 Sangiorgina 10 6 13 Fortitudo Saici INA Muggesana Trivignano Fiumicello CRDA Cervignano Rivignano S. Giova.ini 9 Gradese 10 Aquileia 9 4 3 2 3 5 1 5 1 3 2 5 3 3 3 4 3 2 4 4 0 6 4 0 5 2 3 4 1 4 4 1 4 5 0 3 6 22 » « 18 Sli 81 l 9 l } 14 14 ^ 9 i° 9 l6 8 10 8 I <» 11 10 8 8 ll 1 9 13 7 24 6 17 vijuucia o v v - Prihodnje tekme (18.12-19 CRDA-San caffe-Saiei, Giovanm, - -vi. Sangiorgina- J-r Crem- Rivi- gnano, Gradese-Aquileia, - 0> gnano Fortitudo, INA--1 Fiumicello-Cervignano Skupina C UIU1 RO- •Ponziana-Libertas 0:0, mana-*Amo.o 6:1, Ronchi-monese 3:0, *Pro R°maIlS”,onJ ra 0:0, *Mariano-S. (Janc: 3:2,'Mossa-Pieris 1:1, 'San na-Torriana 2:2. LESTVICA 10 7 3 0 9 5 3 1 Romana Ronchi Mossa Mariano Ponziana Turriaco Pieris Torriana Libertas Edera P. Romans Cormonese 10 S. Canciaar.o 10 Sant’Anna *0 Amoco 9 5 3 1 4 4 1 3 6 1 4 4 2 3 5 1 3 4 2 2 6 3 2 5 3 2 3 4 2 2 6 1 4 5 1 2 7 1 0 8 26 » jj ISiSg !? 's !2 25 Ig Jf 13 k 5 15 > ‘J s Si S *7 29 2 ,19681 Prihodnje tekme (18-12- ^ Ponziana-Pro Ronta-ns, E ® Cormonese. Turriaco-Mari*■ Ronchi - Romana, Amoco-■ ^ Canciano, Torriana-Pieri-s, sa-Libertas. BORIS PAHOR: '2L Onkraj pekla so ljudje Roman Ali je mogoče vcepiti takšen strah ljudem, da ne vidijo šest sto klapavih teles in umazanih cunj? Ali pa je mogoče vcepiti ljudem takšno zaničevanje manjvrednih plemen, da dve deklici s svojim hladom uničita sprevod šest stotih sužnjev in gresta po pločniku, ko da sta na ulici samo tihota in sneg. A vendar so tam majhna mlekarna, urarjeva izložba, brivnica in pekarna tihe in zapuščene v prvih popoldanskih urah kakor povsod drugod na svetu, kjer prebivajo živi ljudje. Da, a pravo zadoščenje je oditi z izmeno, ki ji načeluje Kapo Peter; popoldne je in sonce obliva gruče z vodeno svetlobo. A Peter nič ne priganja ljudi, ki se zbirajo na širokem prostoru ob izhodu; mirno jih šteje kakor mojster, ki pozna svoje delavce. Sicer ima prišit na prsih pod številko zelen trikotnik kakor vsi nemški hudodelci, a v taborišču ni zaradi uboja niti nima banditskega obraza. Menda je olajšal majhno banko ali nekaj podobnega. A to bi mu človek skoraj štel v dobro, ker ne ravna svinjsko z ljud mi in je z njimi dobrodušno resen, kakor da so nesrečni otroci, ki so se zaradi svoje mladoletne pameti neprevidno poigrali s smrtjo. In skoraj da ima tak vtis o njih tudi bolničar, ko se ob izhodu gnetejo okoli njega, zato da bi jih oprostil odhoda na delo. «Jaz, jaz!« ga kličejo. «Glej mene, glej mene!« ponavlja nekdo in odpenja hlače v koraku ter jih spusti, da padejo dol kakor zebrasta koža z odrte živali. Suha, pergamentna stegna polita z redko kavino goščo, tako kolena in upadla luskinasta meča v hlačnikih. Napisal mu je listek za Revier, seveda, ker takšnega ga bodo prav gotovo sprejeli in zvečer ga bo našel v svoji sobi. Potem je napisal listek za tistega, ki ima namesto nog mesnata kopita in ki se je preril skozi gnečo, medtem ko tisti s spuščenimi hlačami racajo in lovijo ravnotežje v črtasti in razburjeni množi ci. Potem je nekomu vtaknil termometer pod pazduho in ta čas spet napisal listek nekomu z drisko. A to je bilo nevzdržno razburkano morje, ki je butalo vanj /. vseh strani in klicalo: «G!ej mene, glej mene!« Hitel je pisati listke in hkrati lovil z roko termometer, ki ga je nekdo držal visoko v zraku nad glavami, vse dokler se niso tam spredaj že postavljene vrste začele premikati skozi izhod in je bilo slišati glas Kapa Petra, ki je uravnaval vrstam korake: Links — zWo — drei — vier! Links — links — links! Pred stražnico jih je častnik štel. Po petelinje je bil zravnan in ko je šel s svojo leseno lekarno mimo njega, je imel občutek zmagoslavja. Mislil si je: le stoj, a tisti, ki ima osemintrideset stopinj vročine, se nocoj ne bo vozil v železni škatli in mogoče je, da ga danes ne bo vzela pljučnica Menda ima takšen občutek vladar, ko podpiše odlok o pomilostitvi. A najbrž vladar večkrat niti natanko ne ve, kaj je podpisal, ne ve, koga je rešil pogina, medtem ko je on v naglici, skoraj mrzlično oddal petnajst listkov in to je bil hoten, zavesten poskus, da bi prevaral smrt. Seve bi kdo lahko oporekal, da je bil poskus zelo šibek, ker so reveži zaradi njegovih listov poginili samo nekaj dni kasneje. Ze. A vendar ni izključeno, da se je eden od tistih rešil; in že ta možnost je vredna celo človeško življenje. Prav gotovo bi ga poročnik Nalecki sicer vljudno, a nekako prizanesljivo gledal, če bi mu povedal o tem; a ne bi mu o tem pripovedoval za noben denar, ne njemu, ne nikomur. A morda prav, da so takšni bojeviti ljudje na svetu, ki zasledujejo sovražnika in zakričijo #Hura!», ko ga naskočijo. Morebiti je v ekonomiji človeštva pravilno, da so takšni ljudje, kajti vanje je človek spravil ostanke svojega ponosa; a zanj ne more biti odrešilno, če bivši partizanski komandant s samozavestnim glasom pripoveduje: «Ko sem tistega dne ukazal napad na nemško kolono...« In tako dalje. Njemu zadostuje, da je zmagoslavno stiskal usnjeni ročaj lesene lekarne, ko je šel mimo stražnice, pa čeprav so straže nabijale puške in vihtele brzostrelke na rame ter se sproti postavljale ob stran vrstam kakor pogrebci, ki so komaj čakali na začetek pogrebnega sprevoda Vendar je bil zaradi sončne svetlobe tisti odhod bolj prijeten kakor sicer. Sneg je bil mehek in kljub temu, da je v ozračju pridih smrti, se zdi, da se skuša narava izmuzni- ti, skrivoma in tipaje, izpod tančice pogina. Dve hišici sta na samem ob cesti in žive duše ni nikjer, samo v nadstropju majhna deklica menda stoji na stolici, ko pritiska obrazek k šipi. Nedolžno se smehlja, kakor da je priča zabavnim cirkuškim prikaznim, a tisti hip ni njen nasmešek nič hudoben, samo anahronističen. Kakor tisto sonce tam zgoraj. In sonce je vznemirilo tudi gneče v vozovih z obitimi okni, da jim je bil vlak privid dobrega vlaka čez domačo pokrajino s pravim soncem na strmih zasneženih strehah. Nekdo je prižgal centimeter dolg, rjavkast čik in ga vabi: «Bomo povlekli?« Govorijo pa vse evropske jezike in zaradi sonca se ruska stepa tam zunaj združuje s francosko ravnino in s holandsko planjavo v beli nemir; tako da sneg tam zunaj ni več sneg, ampak razsvetljena slika odrešenja, skok v neverjetno deželo svetlobe. Se toliko bolj, ko potem korakajo skozi Niedersachswerfen in ukrajinske družine pred lesenimi barakami napregajo konje pred velike sani in se otroci sankajo po drčah. Vse je skoraj Brueghelova zimska slika, da ni njihove procesije cokel in črtastih cunj. Ko pa se vzpenjajo v visoke Kruppove posode, da bingljajoče noge iščejo podstavka, jih z okna nasprotne hišice opazuje dekle. Nič si ne otre oči kakor alzaške žene v Sainte Marie aux Mineš. A njen pogled je vendar presenečen in telesno zbegan. Sloni na oknu s prsmi na prekrižanih laktih in je nepremično zbrana, njene oči pa se odsotno svetijo, ko da se ne morejo prepričati o tako velikem številu uničenih samcev. Da, nekaj lahkoživega je na njenem licu, a njene oči so kakor zarotnice, ker je v njihovem motnem lesketu obžalovanje za izgubljeno strastjo. Toliko je bila torej tista pot drugačna ko po navadi, in ker sonce ni bilo še zašlo in je bil mraz znosen, je nekaj straž posedlo po lesenem vozičku, ki je uvrščen med železne zaboje. Ni vodoraven, na sredi ima po dolgem sedež v obliki trapeza, tako da držijo esesovci, ki na obeh straneh sedijo na njem, stopala na ozki zasneženi polici. Tiščijo puško med nogami in drgnejo sneg s čevlji, nato pa buljijo predse kakor poraženi lovci b 0 domišljije. Tako sta sedela tudi tista dva v baraki, odšli deportiranci v predore; gledala sta njega, ki je