BELOKRANJEC /y------------------------------^ ' Izhaja 1. in 15. vsakega mesca. — Naročnina za , celo leto znaša K 1*50. Glasilo belokranjskih kmetoV. Geslo: Na delo za staro pravdo. Vse požlljatve prosimo \ na naslov „Belokranjec" Gradac, Bela Krajina. J ^ ________sv I. letnik. Ljubljana, dne 15. vel. travna 1908. Štev. 5. Uredništva vseh slovenskih in hrvaških listov prosimo, naj nam jih pošiljajo v zameno, ker jih bomo porabili za otvoritev javne čital- nice v Gradacu. Ur>ednistvo. Belokranjcem v pomislek in spodbudo. l'iäe J. M. II. BeiokraTijci*TmaTTio tth vsein Kranjskfcm za Vipavo najmilejše pod nob je, kraji so dobro zavarovani proti Severn po Gorjancih, proti jugu ozir. jugovzhodu so nakopičeni res hribi, toda nižji, Je proti rnorjn nam zapira Visoka Kapola na Hrvaškem gorki veter od morja. Podnebje je zdravju ugodno. Veliko- krat sem že opazil, da se ljudje, ki pridejo iz ostale Kranjske in bližnje Štajerske, pri nas dobro počutijo, zlasti oni. ki imajo bolj občutljiva pljuča, ki nagibajo laliko k pre- hlajenju in pljucnim katarorn. Naša zemlja, naš zrak, naše podnebje so zdravi, a zdrava niso vedno naša biva- lišča, naše hiše in njih okolica. Skrbirno vendar, da si napraviinu svoja bivališča zdrava, ne kužimo si brez potrebe. malo- marno zraka, ko nam je vendar mogoce tega ogibati se. Mesti in vasi, v katerih Belo- kranjei bivajo, so tako majlme, da imajo dovolj zdravega, čistoga zraka, ako se tega le ne bi mnogokmt čnrinvTtTT rahkomisetno kvarilo. Poglejmo nasa stanovanja, naše hiše. Večinoma so naše hiše lesene in krite s slamo. Lesen materijal radi nevarnosti ognja in ker se v razpokab labko skriva različni mrčes ni posebno priporočljiv za liiše. V zadnjem času se največ novih hiš rcs tndi zida, nekaj ker je les drag in se lahko dobro prodaja, nekaj, ker se opeka lazje dobiva kakor nekdaj. Zidaj pa že hišo iz lesa, ka- mena ali opeke, postavljaj jo tako, da bo za Ijudi bivanje v nji kolikor toliko zdravo. Predvsem gledi, da nimaš v liisi prevec mokrote, glej pa, da je v nji dovolj čistega zraka. Ne stavite his na mokra tla, ako se pa to mora zgoditi, glojte, da niso tla sob nikakor ne nižja od zunanjega sveta, ampak višja; ako je mogoče, dobro je posebno pri zidanih stenah vzidati tako imenovane izo- lirne plošče nekaj na zunanjo površino zemlje, nek») pa nižje od sobnih titi. Plošce tndi obstoje iz cementa ali pa strešne Jepenke in se dan- danos sploh rabijo pri zidovjili. Zabrani ne s tern, da bi voda po stenab kvisku lezla posebno ob času deževja. Take stene se jako počasi suše in provzročajo vsled izhlapevanja mnogo bolezni, zlasti skrolulozo pri otrocih in včasih tudi pri odraščenih; vrhu tega se v takih stanovanjili vsled vlage jako lahko Medvedova pojedina v Črnomlju. (KOIH'C). Kakor bi se bila domenila naša družba prejšnjega večera, — prav do zadnjega vsi so šli na vse zgodaj zjutraj na izpro3iod proti Lokvam. Seveda niso sli vsi skupaj, ampak vsak sam za sebe ne vede za dru- gega. Toda toliko rasa so se srecavali in dohajali, da so bili v mestni lozi vsi skupaj. Odšli so na Lokve na zajutrek. Seveda bela kava ni bila ravno taka, kakršno je vsak navajen piti doma, toda dišala je po krasnem izprehodu vsem jako dobro. Vračujoči so se pogovarjali o tern in onem. Večkrat so obstali, da so poskšali, kako je popeval slavcek, se oglašala kukavica, ali zagrulila divja grlica, ki se ji je oglašal kobilar s svojim mehkim melodijoznim glasom. Tako so prišli v živem pomenku v Ornomelj, kjer jim pride nasproti nek lovec iz Vrha in jim pove, da so zasledili tudi že medvedko. V lovcih je zavrela zelena lovska kri in hiteli so se pripravljati na lov. Kar je bilo javnih funkcijonarjev ozir. uradnikov, ti se seveda niso mogli udeležiti lova, ker so morali iti izvrševat svoj poklic. Vest o medvedki je podrla vse prejšnje namene. Medvcdovo pojedino so pri &praj- carju odpovedali in vzeli meso s seboj na lov. Kmaln je sedelo na vozu dvanajst „jogrov", ki so so peljali na Tančogoro. Pri gostilni- carju Piihku so izprcgli konje, sami pa so se podali v hrib proti kapelici, kjer jih je čakalo nekaj lovcev in gonjačev iz občine Vib. Razdelili so se na dva oddelka in skle- nili kreniti po vrhu hriba in po desnem pobočju proti Vrhn. Jnreta Štruklja, ki je bil pri vojakih tri leta kuhar in ki je bil na glasn, da zna kuhalnico tako dobro sukati kakor najboljša kuharica, so določili za ku- harja in mu naročili, naj s]>eče na enem ražnju goveje, na drugem pa medvedje meso. Pojedina je bila določena za zvečer ob štirih pri kapelici nad košenicami. Nato so odšli lovci v dveh „kompanijab" po vrhu hriba, Jure Strukelj pa je začel pripravljati terön (zemljo) za ognjišče. Tri barilce vina je nesel v bližnji studenček. da ostane vino hladno, narezal potem brezovih šibic, na- pravil metlo in lepo pometel velik del travnate ravnice. Nato je odrezal štiri inočne rogovile, in jih ošpičil na spodnjem koncu ter trdno zasadil v zemljo po dve in dve vstric. Potem je odrezal dva ravna ne pre- debela, toda močna drenova ražnja, ki ju je lepo olupil in obelil, potem pa na obeh koncih prišpičil. Ko je tako vse lepo pripravil, in ker- so imeli prili lovci šele čez dobrih šest ur, se je zleknil v senco pod košato bukev in kmalu prav sladko zaspal. Solnce je bilo že tako visoko, da ga je pošegetalo od druge strani izpod drevesa v oči. Pogledal je, ]>omel si oči, potem planil po konci in pogledal na uro. Bilo je ob dveh popoldne. Urno je narezal meso v prilicno majhne kosce, nasadil ga na oba ražnja in skočil h kosari v grmovje, hoteč dobiti soli in prekajene slanine, da nasoli in namaže s slanino razrezane koščeke. Toda Jure išče in išče, pa ne najde ne soli ne slanine. Jure vzame iz košare vsako stvar posebej. Najprej zavoj salam, potem šunko, sir in beli ter rženi kruh, toda soli in slanine ni. Edino nekoliko luka in malo česnove vode je v neki stekleničici. Jureta se je loteval obup. Kaj naj počne? Neslane pečenke jim vendar ne more dati. Ko stoji tako neodločen s košarico v roki, v katero je zložil zopet Strnn 18. BELOKRANJEC Letnik I. AH ste že poslali naročnino ZEZ jLSO za celo leto na naslov Belokranjec, Gradac . Bela Krajina? Pošljite taknj. č.e še niste. To malenkost lahko utrpi vsak. Priporočajte naš list tudi svojiivi znancera. r.-izne bolezni provzročujoče kali ali klice rede in razširjajo. Žalibog imnrao pri nas večinoma za cele družine samo po eno sobo in še te iraajo namesto oken okenca, skozi katera včasih koniaj otrok glavo vtakne in velikokrat se še celo zapazi, da so okna, mesto da bi bila bolj proti stropu v sredi sten. S takimi okenci, zlasti če so prenizka, ne mores nikdar sobe prezračiti, ker okuženi slabi zrak pri stropu ostaja. Neznosno je to bi- vanje za človeka, ki ni na to navajen, škodljivo pa vsak emu. Najhujše je to še za časa, ko je v hiši kak bolnik in se iz strahu pred prehlajenjem stanovanja malo ali nic ne zračijo. Delajte torej pri hišah dovolj velika in visoka okna in odpirajte jih, kakor hitro čutite, da je zrak slab, da zrak v sobi smrdi, ako pridete iz čistega zunanjega zraka. Okna niso pa samo radi zraka, ampak še bolj potrebna so zaradi solnčne svetlobe. Delajte okna zato tako, da lahko pustite v sobo solnce. Solnčni žarki imajo to lastnost, da pomore mnogo klic bolezni — seveda, ako pridejo naravnost do njih tako, da se v sobah okna odpro in solnce kolikor mogoče obsije vse dele sob. Zračite ravno tako po zimi, kakor po leti, ako se več drv porabi, zato ste pa bolj zdravi in tudi raraz lažje prenašate. Pri nas se vidi spomladi mnogo otrok in mlajših ljudi na očeh bolnih, pri nas pravijo tej bo- lezni, ako se do dobra razvije, „paganice". Ta bolezen je nasledek bolne krvi in veli- kokrat povzroči. ako jo zanemarite, slepost. Vi čez /Amo premalo zračite, morda imate celo vlažno (mokro) stanovanje in je čisto naravno, da po večmesečnem bivanju v takem zraku zlasti mlajši oslabe in zbole, Slaba navada je tudi zlasti v sobah po tleh pljuvati. Posebno pri nalezljivih pljučnih in ustnih boleznih je to nevarno, recimo pri jetiki, gntah, tudi pljučnici, legarju itd. V vsaki hiši se lahko postavi skledica z vodo in se vanjo pljuva, zlasti pa velja to za bolne na pljucih in gutah. Ako se na tla pljuje, razpraše se klice bolezni, katerih je pri jetičnih v pljunkih največ in se zopet vzdignejo v zrak in pridejo nazaj v pljuča bolnikova in tudi zdravih, ki so pa vsled tega v nevarnosti, da zbole za baš to bo- leznijo kot jo ima bolnik (jetiko itd.) Taka skledica se mora vsaki dan ali tudi večkrat izprazniti najbolje v stranišče. Voda mora biti v skledici, ker se s tern zabrani raz- pršenje pljunkovih delov, boljši je seveda lizolova voda, ki se dobi v lekarnah. Ako hišo zida.š, zidaj po leti, da se zid presuši. Z ometom počakaj po leti vsaj šest tednov in omeči raje prej notranje stene, da se na zunaj zid osuši. Ako zidaš v jeseni ali po zimi, sme se iti vanje stanovat šele drugo jesen, ako zidaš po leti, greš lahko v hišo spomladi. Cakati se mora/ da se zid osu.ši, predno se v hišah stanuje, ker pozneje se zidovi prepočasi suše in vsled vlage po- vzročajo gori navedeno bolezen skroiulozo in večkrat tudi jetiko. Predgrajci, ki se po zadnjem velikem požaru niso po tem ravnali, vidijo, da imajo stanovanja lepa, pa vlažna in bilo je zacetkom mnogo otrok bolnih na očeh in pljucih. Vsaka hiša imej stranišče in pokrito cementirano jamo (greznico), ki se večkrat izprazni. V stranisče pridejo različne gnijoče in razkrajajoče se tvarine, ki zunaj na prostem okužujejo in zasmradijo zrak. Ne postavljaj pa stranišč proti cesti, ker ti pro- stori navadno niso olepšava hiše. Ne puščaj, da se razliva gnojnica okrog his, ker ti ta kuži zrak in imas" izgubo na gnoju. Imej tudi zanjo cementirano jamo in porabljaj jo za polivanje gnoja in razred- čeno za polivanje travnikov, imaš s tem dvojno korist: zdrav čist zrak in boljšo krrno. — Pitna voda je za pijačo, ne pa za pranje umazanega peri la. Res, da voda precej stvari seboj odnese vendar ne vseh. Ne pe- rite tedaj v studencih in krajih, kjer zajemate pitno vodo, kakor se to žalibog mnogokrat opaža. Belokranjec! Tvoja zomlja je zdrava. Glej, da si jo tudi zdravo ohraniš! Kmetje, zdnižiino se! Vsak stan ima svoje težnje, katere se v marsičem razlikujejo od teženj druzih stanov. Vsled tega teži vsak stan po zbolj- šanju svojih razmer ter se trudi svoje živ- ljenske pogoje kolikor mogoče zboljšati. Ker pa bi bilo prizadevanje posameznika zaman, zato so se združili vsi člani dotičnega stanu v tesno vez ter se bojujejo složno za svoje pravice. Tako je nastal boj med stanovi. ,.Sloga jači, nesloga tlaci", pravi pregovor. Kolikor bolj je kateri stan složen, toliko bolj so upošteva njegov glas. Smo li složni mi kmetje? Žalibog, da moram sain kot kmet priznati, da ni stanu, kateri bi bil tako nesložen, kakor smo mi kmetje. Zatekamo se zdaj k ternu, zdaj k onemu misleč: ta nam pomore. — Voliko se namobeta, a nicesar ne da. Drugim stanovom delamo tlako, svoje delo pa za- nemarjamo. Drugi stanovi nas pozivljajo, naj jim pomagamo v njih borbi za njih pravice. Zato nam obetajo zlatih gradov. Ali pregovor vse jestvine, mu tako nenadoma pride na raisel, da je najbolje, če kar čez košenice steče na Tančogoro h Puhku po sol in sla- nino, pa je pozabil djati košarico iz rok. Šele par sto korakov nižje se spomni, da je pravzaprav povsem odveč, če nosi košaro na Tančogoro in potem zopet nazaj. Urno pristopi k bližnjemu leskovemu grmu in skrije košaro v njem, potem pa zdirja navzdol proti Tančigori. Kmalu je dospel k Puhku, vulgo Žganjarju, kjer so mu dali soli in slanine, pa tudi pol litra vina si je privoščil, ker ga je pot užejala in je daleč na okoli znano, da iraa Žganjar tako dobro vino, da bi ga angeljci pili. Nato jo mahne urno črez košenice proti kapelici, toda navzgor ni mogel tako hitro, kakor bi bil rad. Znoj mu je curkoma tekel s čela in sapa mu je zastajala. Večkrat je moral postati in si oddahniti. Končno jo primaha do leskovega grma, kamor bil skril košaro. Seže v grm, vzame kosaro in gre prav počasi proti vrhu, da se nekoliko ohladi. Ko pride tik pred visoko mejo pod potjo, ki pelje mimo kapelice, tako da ravno spregleda na pot, obstane kakor okamenel. Zagledal je čuden prizor. Velika in močna medvedka obira in trga z ražnja kose go- vedine. Ko povsem mimo povžije govedino, pristopi počasi k drugemu ražnju, povoha meso, zadovoljno pomomlja in se začne gostiti z ostanki svojega ljubega moža. Zadovoljno momljanje in cmokanje dokazuje, daji obed prav dobro diši. Ko pohrusta zadnji košček, išče okrog, da bi dobila še kak prigrizek. Zdaj šele pride Jure nekoliko k zavesti. Krepkeje stisne košarico k sebi, kakor bi hotel reči: „Vsaj te-le jestvine sern reäil s tem, da sem vzel košarico pozabivši s seboj." Potem se splazi po vseh štirih navzdol in so potuhne za nek grm. Juretu na cast pa moramo povedati, da puske ni imel s seboj, marvec je ležala na tleh pri kapelici in je medvedka stala z jedno nogo na njej. Pol ure je čepel Jure za grmom, pa se mu je zdela cela večnost. Končno zasliši od leve strani na poti več ljudij govoriti. Oso- koli se in se previdno približa do poti. Med- vedke ni bilo več, kajti pobegnila je v goščo, ko je začula približevati se lovce. Le-ti so bili jako izmučeni, lačni in žejni ter niso bili malo presenečeni, ko na lieu mesta niso našli niti ognja, niti Jureta. Še bolj pa so se začu- dili, ko je skočil Jure na cesto, kakor bi ga bilo vrglo močno pero. V par besedah je po- vedal ves dogodek, potem pa postavil pred lovce košaro s kruhom, salamo, šunko, sirom in lukom, ter skočil k studencu po barilce. Ko so si privezali lovci dušo, so se jezili na medvedko, češ da je ženska vselej bolj zvita in preraetena nego moški. Dočim so namreč po vsem gorovju zaman iskali med- vedke, je prišla le-ta in jim pojedla obed. Jeden izmed najboljših lovcev, ki je slišal na lovsko ime „zelena govedina", se je pa tako prisreno smejal, da se mu je tresel okrogli trebušček in je rekel: „Medvedovo pojedino smo hoteli imeti in Co to ni med- vedova pojedina, da poje medved med- veda, potem res ne vem, kaj naj še imenu- jemo medvedovo pojedino." Ker so predlagali nekaterniki, naj se otvori o tem debata, drugi pa, naj se vrši ta debata na Tančigori pri Puhku, so se dvi- gnili vsi ter odšli k Puhku, kjer se je do- bojevala ta in še marsikatera debata. Letnik I. BKLOKRANJEC Stran 19. pravi: „Kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, nam pa lirbet obrača." Resničnost tega pregovora smo doživeli že sto in stokrat. Kmet bo navadno bojevnik za drnge, sam svoj pa «ikdar. Čakal jc in šo čaka, da se mn vrže vsaj drobtinica raz težko obloženo, bogato deželno ali državno mizo. Žalibog, da se belokranjskemu kmetskemu trpinu ne ne privošči niti plesniva drobtinica. Tolažimo se navadno z boljšimi časi, kateri pa gotovo nikdar ne pridejo, ako jib mi sami ne po- zovemo. Bog je rekel baš kraetu: „Pomagaj si sam in jaz ti bom poraagal." ZdruŽimo se v tesno vez, zaupajino v svojo moč in ne poslušajmo vedno povelja druzih. Vsak stan najbolj sara ve, kje ga črevelj žuli. Tudi mi kraetje verao, kje nas jarem tišči. Pred 184 8. letorn smo tlačanili grašča- kom, sedaj tlačanimo pa svoji neslogi. Našo neslogo uporabljajo drngi, da se prav mastno rede od naših krvavib žuljev. Po tein potti ne smemo korakati dalje, ako bo- čerao ostati gospodarji svoje zemlje. Bodimo pravični in dajmo vsakomur svoje, zahtevajmo pa tudi za se to, kar nam pripada. Glasno povejmo našim poslancem, česa potrebujemo. Da zve deželni in državni zbor naše težnje, smo si ustanovili belokranjski kmetje svoj kmetski list „Belokranjec". V njem hocerao svetu odkriti, kako zanemarjen in pozabljen je bil dosihdob belokranjski kmet, Udribalo se bo po našem listu od t.e ali od one strani. Kdor pa bo zavihtel bič po našem listu, tega lahko spoznamo, da ni prijatelj belokranjskib kmetov. Zakaj ne? — Zato, kor ne trobimo v njegov rog, ampak stopamo naprej v boljša».bodočnost. Vsacega belokranjskega kmet a je sveta clolžnost, da so naroči na „Belokranjca". Naše geslo bodi: „Kraet za km eta". Zadružništvo. „Kočevska hranllnica". V če- trtek, dne 23. pr. m. je bila otvorjena „Ko- čevska hranilnica". Kerje „Zadružna zveza" vstanovila tam samonemsko, je bila vsak dan bolj čutiti živa potreba, da se ustanovi za kočevske Slovence denarno središče. Tej potrebi je odpomogla „Zveza slovenskib za- drug'1 v Ljubljani, ki je kupila v Kočevju eno najlepših poslopij, Pečetovo liišo, kjer je nastanjen novi zavod. Poslovanje je otvoril g. Rožman od Zveze slov. zadrug, ki je po- drobno razložil vse posojilniško poslovauje ter razkazal knjigovodstvo. — Dne 26. m. m. so polili Nemci spodnji del napisa in zid s crnilom. Naj si vendar ne domišljajo, da bodo s tem dosegli kaj drugega, kot da Slovenci začnemo izvajati cesko geslo „Svoji k svojim". Nemci naj bi se rajši ravnali po besedah svojega pesnika, ki je popolnoma rorneta, 137 uslužbencev, svojo le- karno ter 6 zdravnikov, ki člane zdravijo na račun društva. — V Meksiki ustanavlja kalifornijska propagandistiska družba za- družno vrtno mesto. Hočejo kupiti 300.000 oralov zemlje. Celo zemljišče razdele na kose po 5 do 20 oralov med svoje Člane. Za stavbo mesta samega si pa prihranijo na sredi ozemlja 6000 oralov velik kos. Zadružna Zveza v Ljubljani je imela leta 1907. 433 zadrug s približno 80.000 člani. Denarnega prometa je bilo 52,657.673 kron 34 vin., čistega dobička 20.209 K 2 v. Ta Zveza obstoji osmo leto. „Domoljub" o zadružništvu. „Domoljub" piše v svoji 17. številki v do- pisu iz Vač o pomenu zadružništva sledeče: „Naše ljudstvo se more gospodarsko povzdi- gniti edino lc z zadružnim delom. Velikega kapitala nimarao, vsaj ne toliko, da bi mogel postati važen faktor našega naroda. A med Ijudstvom je mnogo raajhnih gospodarskih elementov, ki so ležali nirtvi, dokler jih ni zbudil mogočen klic naše zadružne organi- zacije. V prvi vrsti so nastopile posojilnice, ki so postale prava narodna gospodarska sola našemu ljudstvu. Te tako dobro pro- spevajo, da moramo z vso častjo kot naj- vrlejše pospeševatelje našcga gospodarskega napredka pozdraviti požrtvovalne može, ki brezplačno in z veliko natančnostjo vodijo posle naših denarnih zadrug*'. Iz Bele Krajine. Iz Črnomlja. V pokoj pojde z dnem 31. maja naš vrli nadoh'cijal in vodja zeraljiške knjige g. Leopold Bavdek, izvrsten in jako vesten uradnik, dober družabnik, kremenit značaj in nenavadno mehka duša. Želimo, da bi se še mnogo let veselil spoštovanja občanov in da bi imel kot navdušen Nimrod več uspehov zdaj, ko pojde lahko na lov, kadar se mu bo hotelo, nego preje, ko ga je služba vedno ovirala. Na mnogaja leta ljudstvu v proBpeh. — Prejšnjo Jermanovo, po domače Prelovo gostilno in mesnico je prevzel od gospe Ane Jerman v zakup gosp. Sinkovič Jakob, ki kolje sedaj pitane vole in toči izvrstno kapljico. Postrežba je vse- skozi izborna. Iz Metlike. Dne 4. t. m. je umrla občespoštovana gospa Josipa Jutraš, soproga mestnega župana. Krasen pogreb v sredo 6. t. m. je pokazal, da vživa gospod župan obče spoštovanje. Vsa Metlika je prihiteJa, da pokaže sožalje svojemu načelniku. „Belo- kranjski Sokol," ,.Požarna bramba," izobra- braževalno društvo „Danica," „Ženska po- družnica sv. Cirila in Metoda," itd. so se udeležili korporativno pogreba. Naj v miru počiva blaga duša ! — Dne 7. t. m. je treščila strela v hido Martina Govednika na Hrastn. Hitra pomcč je zabranila, da ni zgorela neka ženska, ki je več let ležala bolna na postelji, ter se rešila ostala vas, ker so hiše skoraj vse na kupu. — Dne 9. t. m. je bil nabor v Metliki. Opazili smo, koliko mladih ljudi zahteva od nas Amerika. Udeležilo se je nabora še ne polovica poklicanih in še ti so bili večinoma slabiči. Potrdili so jih 23, Metličane sarao tri. — Kakor je bilo po- ročano, priredi „Belokranjski Sokol" dne 17. t. m. javno telovadbo v Črnomlju. Vabimo vse prijatelje sokolstva, da s svojo udeležbo po- kažejo našim mladim Sokolom svoje simpatije. Toča, debela kot orehi se je dne 7. t. m. okolu ]/8l. ure popoldne vsula nad občino Vrh iz oblaka, ki se je pripodil iz zahoda. Najbolj ste prizadeti vasi Damelj in Kot, kjer stoji sedaj sadno drevje, katero je bilo vse v cvetji in obetalo po dolgih letih zopet obilo sadu, vse okleščeno, a vinogradi v ime- novanih vaseh, ki so jih priöeli obnavljati ravno zadnji čas, so uničeni za mnogo let. Ne pomni se še v tukajšnjem kraju tako zgodnje toče in kmetovalec zre brezupno v bodočnost. V Dragratušu smo imeli nepotrebni misijon. Korist od njega so imeli samo go- stilničarji, kmetje pa škodo, ker so z delom zaostali. Nekteri Amerikanci so vposlali par stotakov za napravo treh kapelic. Ali bi ne bilo pametneje, da bi se ti tako težko v tujini prisluženi novci porabili za napravo prepotrebnega gasilnega orodja? Zadružno življenje je še v povojih, je preveč še staro- kopitnežev. Iz PrelOke. Oblastva, ki bodo delila podporo proti toči, opozarjamo posebno na to, da dobe v prvi vrsti oni posestniki, ka- terim je to6a lansko leto uničila vinski pri- delek v vinogradih, ti so: Jure Krotec, Perudina 42, zelo zadolžen; Ive Pavlakovič, Krotci 15, zelo zadolžen; Jure Starešinič, Preloka 25, zelo zadolžen; Janko Krotec, Preloka 31, manj zadolžen; .lure Ivanušič, Valeti 19, manj zadolžen; Ive Pavlakovič, Preloka 16, nezadolžen; Janko Pavlakovič, Jakovini 11, nezadolžen ; Janko Vidina, Pre- loka 25, nezadolžen; Janko Miketič, Pre- loka 44, nezadolžen. Iz Mlklarjev. Tu se je obesil kakih 200 metrov daleč od Kump-ove gostilne A. Starc iz Št Jerneja. Stare je okoli 62 let star in je skupljeval läse. Dne 6. maja je sei mimo Kumpove gostilne, ne da bi se bil kaj oglasil v nji. Dne 8. maja pa so ga našli obešenega. Obesil se je tako nizko, da je sedel na lastnih petah. Če se pomisli, da izgubi človek zavest takoj, ko si zadrgne vrat, ker ne more kri v možgane, potem je umevno, da se je tudi na tako nizki veji mogoče obesiti, ker nezavesten človek niti Stran 16. BELOKRANJEC Letnik T. pokoncu sedeti ne more, arapnk bi padel z vso težo, če bi ne vise], na tla. Zaduši se torej vsled lastne teže, naj že visi, ali stoji ali kleči ozir. sedi. Ker je imel Stare pri pri sebi nekaj denarja, ni niti misliti na kak zločin. Siroraak si je moral vzeti življenje v hipni blaznosti. Vprašanje Domoljubu. Domo- ljub pravi, da je pri Belokranjcu le par li- beralnih zajcev. Zato ga vprašamo, če niisli raorebiti tiste zajce in zajklje, ki so v Ljubljani pri tobačni tovarni. Doma in na tujem. Vellke dopuste ob času žetve je poveljništvo c. in kr. III. voja (pod katerim stoje tudi slovenski polki) določilo od 2-*.ju- nija do 18. julija. Uopusti se bodo podeljevali za dobo treh tednov, in sicer le aktivnira pešcem in lovceni. Pri konjeništvu se tak dopust dovoli le v izvenrednem slučaju. Na dopust se pa ne bodo puščali v take kraje, koder razsaja kaka nalezljiva bolezen. Ozi- ralo se bode predvsem na sinove kmečkih posestnikov. Prošnje je treba vlagati do konca nieseca maja vsakega lota na polke ali bataljone potom kompetentnega okrajnega dopolnilnega poveljništva. Navesti je krdclo, kjer vojfik služi, šaržo in naborno letnico. Nadalje, koliko nieri posestvo, čisti letni dohodek. splošne imovinske razmere (število otrok doma in teh starost), število hlapcev in dekel. — Tedaj zelo ,.kunštno" sestav- Ijc-na prošnja. Povemo odkritosrčno, da ti dopusti v naših raznierah ne bodo mnogo ko- ristili. Ž njimi lioče vojna uprava kmeckemu ljudstvu nasipati peska v oči, da ne godrnja, ako se po drngi strani poveča stevilo do- mobranskib rekrutov in seveda tudi stroški. . Jubilejni sprevod za celo državo hočejo napraviti ob priliki cesarjeve 60 let- nice na Dunaju. Cesar je izrecno dejal, da odklanja vse javne proslave, in naj se do- tični denar porabi rajše za dobrodelne na- raene. Dunajski kiščanski socijalist.i se vendar niso nato ozirali ter določili 200.000 kron za ta sprevod. Vdeleži se ga tudi Kranjska. Cehi so pa dali oklic na češki narod, kjer sporočajo, da se ga ne vdeleže zaradi krivic, ki jib češkemu narodu dela dunajska občina, in izrekajo nado, da bodo tudi drugi slo- vanski narodi tako ponosni, da ne bodo šli neinskim Dunajčanom parade delat. Da imajo (Jebi popolnoma prav, je dokaz to, da živi sarao nav Dunaju po uradnem štetju čez 100.000 (Jehov, katerim dunajska občina ne dä niti ene ljudske sole; v dež. zboru so celo sklenili, da se ne sine snovati na Nižje Avstrijskem drugačib šol, kot nemške. Tudi za Slovence bi bilo torej boljše, če bi se ravnali po cesarjevi želji, porabili denar za dobrodelne namene in ne hodili dunajskim Nemcera v štafažo. MALI OGLASI za tristopno petit-vrsto 15 v, za plačujoče naročnike lista 10 vln. Oglasi. Za vsebino oglasov upedništuo ne prevzema nihahe odgouornosti. MALI OGLASI za tristonno pelit-vrsto 15 v, za plačujočc naročnlkc lista 10 vin. Z Z Pozop Z Z Ker se preselim tekom dveh mescev s svojo trgovino = ter prodajam zaradi prevelike zaloge vse blago = po tovarniških cenah, opozarjam slavno občinstvo kakor tudi trgovce na ta ugodni nakup. Peter Šterk, lfinica. Fee se vom nihdar ne podere če jo kupite v moji zalogi. FR9K PILETIC, Gradac. Izdelovanje in zaloga peči vseii velihosti in slogov (hmečtiE in visohe, secesijon ltd.] Okrajnega zastopnika za Belo Krajino s sedežem ir Gpadacu išče zavarovalnica proti ognju s konkurenčnimi tarifi (ceniki). I'onu llin pod: „Plaöa in provizija" ni a'lministracijo „Belokranjca" . Rudolf mikulič I mizar na Vitiici mizar ¦ izdeluje vsa mizarska dela po nizk! cenl ¦1 In priporoča svojo veliko zaiogo suhe robe. Podpisani se priporočam slavnemu občinstvu za vsa v mojo stroko spadajoča dela, katcra se izvršujejo dobro = in trpežno po pri memo nizki ceni. — mizar JOSIP JUDNIČ mizar • • Stranska was — Semič. • • Mizopshego pomočniho m učenca sprejme Josip Judnič, mlzarskl mojster Stranska vas pri Semiču. = Kmetska hranilnica in posojilnica v Gradcu, Bela Krajina. Hranilne vloge obrestuje po 4-1/'2%. Posojila na poroštvo po 5 V2 %. Hranilne vloge sprejema od vsakogar. Posojila daje le svojim članom; člani morejo biti le prebivalci občin Gradac, Griblje, Podzemelj in Vinji dol. Odgovorni urednik Mihael Rožanec. Lastnik: Konsorcij „Belokranjec" v Gradcu na Dolenjskem. Tisk J. Blasnika nasl.