22 Zaradi njegove redkosti ima le izje- moma kdo srečo, da nemški strojevec (Myricaria germanica) še vidi v naravi. Bolj verjetno je, da ste se srečali s katero od njegovih sorodnic iz družine tamari- ševk (Tamaricaceae), ki so priljubljene okrasne rastline vrtov. Nemški strojevec je kot prizadeta vrsta uvrščen na Rdeči seznam praprotnic in semenk Slovenije. Število njegovih rastišč se je v zadnjih desetletjih zmanjšalo na kritično sto- pnjo. Ogrožen je predvsem zaradi izgi- njanja primernih rastišč, ki so uvrščena tudi na Prilogo I Direktive o habitatih (habitatnih tip: »alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojev- cem (Myricaria germanica) vzdolž nji- hovih bregov«), za katere je bilo treba opredeliti območja Natura 2000. Bregovi rek in prodišča so stalno podvrže- ni silovitemu preoblikovanju. Reka najbolj prestavlja prod v času visokih pretokov. Obstoječa prodišča delno zasuje, delno odnese ali kar v celoti prestavi. Zato lahko tako območje poseljujejo le pionirske vr- ste, ki so prilagojene na nestabilne razme- re. Kljub bližini vode je za visoka prodišča z debelimi nanosi proda značilna pogosta suša. Občasno je območje sicer poplavlje- no, vendar voda hitro odteče, kapilarni dvig vode pa je možen le do višine 1 m. V novo nastalem prodišču je tudi malo hra- nil. Zaradi hladnega toka zraka vzdolž rek je območje prodišč hladnejše kot okolica. Kadar prod zasujejo fini sedimenti in or- ganski material, postane prodišče primer- no za naselitev rastlin. Pionirske rastline ščitijo prodišče pred erozijo in stabilizi- rajo rastišče ter povečajo sposobnost za- drževanja vode. Ob nekajletni odsotnosti ekstremnih pretokov se tako prodišča za- rastejo, s čimer je tudi mobilizacija proda za premikanje težja. Nemški strojevec je listopaden grm, ki zra- ste do 2 m visoko. Njegov habitat so pro- dišča montanskih in subalpinskih rek, a ga najdemo tudi ob potokih. Ustrezajo mu svetle in sončne lege. V Evropi je razširjen ob vznožju Alp, Karpatov, Pirenejev in na Balkanu, širše pa na Bližnjem vzhodu in v osrednji Aziji. Kot vrsta, ki uspeva na pro- Nemški strojevec – nekoč značilna rastlina naših prodišč danes raste le še ob Soči Besedilo in foto: Teja Bizjak Govedič in Marijan Govedič diščih, je dobro prilagojen na ekstremne razmere, kot so suše na eni strani in popla- ve na drugi. Njegove veje so zelo elastične, podobno kot pri vrbah, tako da se lahko po koncu poplav spet postavijo pokonci. Hkrati ima tudi sposobnost hitre regene- racije. Črpanje vode mu omogoča globoko segajoč koreninski sistem, ki obenem pre- prečuje, da bi poplave rastlino odnesle. Z majhnimi listi zmanjšuje prekomerno iz- hlapevanje vode. Razmnožuje se vegetativ- no ali spolno kot žužkocvetka. Glede na to, da rastline pogosto rastejo posamič, ni iz- ključena samooprašitev. Semena so drob- na in dlakava, kratko obstojna, razširjajo pa se z vetrom in vodo, zaradi česar lahko hitro kolonizirajo novo nastala prodišča, če le imajo na voljo primeren substrat. Ve- ter jih lahko zanese tudi na zelo dolge raz- dalje in tako omogoča kolonizacijo gorvo- dnih prodišč. Semena kalijo le na vlažnem mivkastem substratu, ki je pogost na nižjih delih prodišč. V Sloveniji je bil nemški strojevec ne- koč razširjen na prodiščih vzdolž celotne Drave in Soče, na prodiščih Save Dolinke, Save od Ljubljane do Litije, Savinje v sre- dnjem toku in Mure pri Lendavi. Prodišča so večinoma izginila; če so še prisotna, pa nemškega strojevca tam več ni. Prodišča ob Savi pri Ljubljani so izginila že zdav- naj. Prav tako ni novejših podatkov o po- javljanju nemškega strojevca vzdolž Savi- nje. Tam je večina prodišč izginila, ostala so le še pri Rečici pri Savinji. Pri Središču ob Dravi je bil nemški strojevec nazadnje opažen pred 25 leti. Tam sva ga neuspe- šno iskala, saj je nekdanje rastišče v ce- loti prerasel gozd. Pred 15 leti so sestoje nemškega strojevca ponovno našli ob reki Soči. Tako sva se tudi midva namenila tam poiskati ta izjemno redek grm. Čeprav se struga Soče neprestano prestavlja, nama je na enem od prodišč pri Bovcu uspelo najti tako stare kot tudi mlade grme. Trije večji plodeči večletni grmi so se skrivali v sesto- ju skupaj s sivo jelšo, vrbovjem, brinom in borom. Glede na naravno sukcesijo jih bo- do ostale lesne rastline sčasoma zasenčile in bodo propadli. Tri mlade že plodeče gr- mičke pa sva skupaj s šaši, ločjem in ježki našla v depresiji s finim peskom. V zadnjem stoletju zaradi degradacije, izgube ali fragmentacije habitata upada številčnost mnogih vrst, ki so specializi- rane na razmere obrežnega življenjskega okolja. Rekam smo popolnoma odvzeli naravno dinamiko in onemogočili premi- kanje rečnega materiala. Vendar problem niso le večji jezovi. Večino rek smo zožili in skrajšali z izravnanjem meandrov, ob njih zgradili ceste, poplavno ravnico pa namenili kmetijstvu ali pozidavi. Da bi po- zidane in kmetijske površine zaščitili pred poplavami, sočasno utrjujemo brežine rek. Na majhnih strmih pritokih smo zgradili prodne zadrževalnike. Ker smo uspešno zaustavili dotok proda in preprečili bočno erozijo, sedaj gradimo pragove in manjše jezove, da preprečimo talno erozijo oz. 0 10 20 km nemški strojevec ≤ 2000 > 2000 CKFF, 2018 Mladi že plodeči grmiček nemškega strojevca. Razširjenost nemškega strojevca. (zemljevid: CKFF) 23 poglabljanje strug. Jez za hidroelektrarno je na koncu le najbolj očitna in pogosto končna sprememba reke. Tako ob rekah nova prodišča ne nastajajo več, stara pa se zaraščajo z lesnimi vrsta- mi. Ob alpskih rekah pionirske vrste izpo- driva vegetacija, ki je bolj značilna za ni- žinske reke. Bolj kompetitivne združbe vrb začnejo tako izpodrivati nemški strojevec. Pojavljati so se začele vrste, značilne za ruderalna rastišča, dodaten problem pa so tudi invazivne tujerodne vrste. V Sloveniji je tako danes območje nemškega strojevca z vsaj 100 km dolgega obrečnega pasu skr- čeno na kratek odsek reke Soče pri Bovcu. Rastišče nemškega strojevca je del naravne vrednote Čezsoča – prodišča in hkrati del območja Natura 2000 Julijske Alpe, kjer je kvalifikacijski habitatni tip »alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojevcem (Myricaria germanica) vzdolž njihovih bregov«. Članice EU so zavezane k ohranjanju tega habitatnega tipa. Čeprav je območje Soče od Bovca do Tolmina na turističnih razglednicah videti, kot da je povsem prepuščeno naravnim procesom, to še zdaleč ni res. Tudi na tem odseku se namreč reka počasi poglablja in še vedno se dogajajo vodnogospodarski posegi, kot so bočne utrditve in odvzemi proda. Pro- dišča pri Čezsoči so še vedno pod dovolj velikim naravnim vplivom reke Soče, ki preoblikuje površje in ustvarja primeren habitat za nemški strojevec, vendar je le vprašanje časa, kako dolgo se bo takšno stanje ohranilo. Glede na to, da je nemški strojevec pri nas zelo redka in ogrožena vrsta, bi morali poleg obstoječih rastišč varovati tudi čim obsežnejša območja nje- govega potencialnega habitata. Trenutna odsotnost nemškega strojevca na nekem prodišču tako še ne bi smela pomeniti ze- lene luči za posege vanj. Stanje nemškega strojevca ni pri nas nič boljše kot v drugih evropskih državah. Skoraj popolnoma je izginil tudi iz Nemči- je, Avstrije, Albanije, Bolgarije in Hrvaške, medtem ko so najbolj ohranjena rastišča v Italiji in Franciji. V več evropskih drža- vah so se odvijali in se še odvijajo projekti ponovne naselitve. Trenutno se eden takih odvija tudi ob Dravi pri Varaždinu na Hr- vaškem. Če uspe njim, bi bilo vredno po- skusiti tudi pri nas ob Dravi nizvodno od izliva Dravinje in ob Savinji pri Grušovljah, kjer so prodišča še ohranjena. Nikakor pa ne sme biti cilj zgolj ohranjanje vrste, ne da bi varovali njen celoten habitat, saj z varstvom habitata nemškega strojevca va- rujemo tudi habitat drugih rastlinskih (in živalskih) vrst. Ne želimo, da bi se nam v prihodnje zgodilo podobno kot z ogrože- nim rakitovcem (Hippophae rhamnoides), ki je bil nekoč prav tako razširjen na vi- sokih prodiščih vzdolž Drave, danes pa pri Dupleku varujemo le še nekaj rastlin na kupu gramoza. Ohranjanje teh vrst in biotske pestrosti naših prodišč je v naj- večji meri pogojeno z ohranitvijo naravne rečne dinamike. Pred 150 leti je nemški strojevec rasel tudi na prodiščih ob Savi pri Ljubljani, kjer pa danes niti prodišč ni več. Levo izsek iz slike Marka Pernharta (okoli leta 1880–1890), desno fotografija istega odseka danes. Sestoji vrb sčasoma zasenčijo in prerastejo nemški strojevec.