RAZPRAVE  IN   ČLANKI
Mihaela Koletnik UDK 811.163.6'282.2'342.42(Goriško)
Pedagoška fakulteta v Mariboru
Razvoj soglasnikov v slovenskogoriškem narečju
O v okviru slovenskogoriškega narečja panonske narečne skupine razločujemo vzhodno in zahodno slovenskogoriško podnarečje.' Samo-glasniški sistem vzhodnega slovenskogoriškega podnarečja, ki ohranja kolikostno nasprotje, je enak prekmurskemu, v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju pa so mlajša daljšanja akutiranih samoglasnikov povzročila nastanek novih dvoglasnikov in izgubo kolikostnega nasprotja. V so-glasniškem sistemu med njima ni bistvenih razhajanj.^
1 Soglasniški sistem slovenskogoriškega narečja obsega zvočnike /, r, m, n, j, ], v (z variantama/in u) ter nezvočnike p, t, k, s, š, b, d, g z, ž, č, f, c, x.
1.1 Zvočniki
1.1.1 Fonem H/
V slovenskogoriškem narečju praslovanski velami ki se je razvil pred zadnjimi samoglasniki a, o, u, y, Qim (skupina la),^ praslovanski srednji /, ki se je razvil pred sprednjimi samoglasniki e, e, g, (' in 6," in praslovanski /', ki je nastal ali po asimilaciji iz // ali pa naravnost iz / za labiali p, b, v in m,^ sovpadejo v srednji /:
č'lu:ovek, ka'di:ilo, 'liidč, 'mie:gla, že'lo:udec; 'lie:xki, ma'li:na, m'le.iko, m'lLeti, p'le.sali; 'die:tela, k'ra:l, 'ku:qplen, 'zie:mla (V); grab'läje, 'ilofca, k'lo:up, m'la.di, o'lüpcy p'lü:k; g'le:dan, k'leplen, k'ledši, 'lešnik, m'li.n, vo'zily k'lü.r, k'rad, peläly p'lüxa (Ć).
Palatalni Z' <- hj je ohranjen v besedah olje in zelje:^ 'u:plje, 'ziedje (V); 'olje, 'gljove (prid.), 'zelje (C). V srednji / je prešel tudi I pred soglasnikom: gos'tidna, s'tadno, 'vedp, 'ze:hano (V); 'bg:lnica,'fpdgalo, ka'za:lca (rod. ed.), s'padnica (Č). Končni velarni I je skoraj na celotnem slovenskem ozemlju prešel v -u,'' v slovenskogoriškem narečju pa je dal naslednje odraze:^
Raziskava slovenskogoriškega narečja (Koletnik, 1999) je zajela zahodne (Ceršak, Dvorjane, Zgornja in Spodnja Voličina, Kremberk, Zgornja Sčavnica, Zgornja Velka) in vzhodne (Benedikt v Slovenskih goricah, Črešnjevci, Negova, Radenci, Spodnji Ivanjci, Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Trate) slovenskogoriške govore.
^  V   ponazarjalnem   gradivu   bodo   navedeni   primeri   iz   zahodnoslovenskogoriškega   voličinskega   (V)   in vzhodnoslovenskogoriškega črešnjevskega (Č) govora.
^  F. Ramovš (1924). Historična gramatika slovenskega jezika II. Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 2.
Glej op. 3,2.
5   Glej op. 3, 61.
^  V besedah olje in zelje je fonem //// sekundarnega izvora. V večini slovenskih narečij se je razvijal kot prvotni Ij. Ohranila so ga le redka narečja, med njimi tudi slovenskogoriško. Glej op. 3, 69.
131
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 4
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
-ät -> -äu -dg, le v ivanjskem in radenskem govoru verjetno pod vplivom prleških govorov tudi -d <- *-aa <- -dg: 'da:ol'da:u, s'pa:u, ž'ga:o (V); 'ba:u, xasno'va.u, o'ra:u, ž'ga:u (Č); 'da:u/d'ja:u, s'pa:, ž'ga:;
-al -> -au -ag *-a(i -> -a, v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju -o <r- *-og <— -ao:' 'dielo, s'ku:gpo, 've:zo, v'ri:ezo (V); g'le:da, k'lepa, po'veda, 'iaiga (Č);
-il -iu -> *-ig -> *-ia -> -i:}a, v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju -iu <—il: ka'diu, ko'sUu, 'pi:u, sk'ri:u (V); ci'di:ja, lo'viija, si'ši:ja, vi'či.ja (Č);
-il -iu -ig -> *-ia -a, v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju -o <- -io <- -ig: 'gu:gr za'küiro, m'la:to, na're:do, p'ru.gso (V); 'xgda, pok'lekna, s've:ita,'vgza (Č);
-el -> -eu -> -eg —> *-ea -e:ja, v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju -e.o: p3r'je:o, za'če:o,'ze:o (V); na'pe.ja, pri'je.-ja, za'če:ja (Č);
-e/ in -e/ —»-e« —> -eg —> *-ea —> -e/đ, v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju -eo <— -eg: x'te:o, m'le:o, t3/pe:o;p're:o,'že:o (V);x'teja, s'meja, š'teja, v'reja;p're:ja,'že:ja (Č);
-el -eu -> -eg -ea ^ * -^a -> -a, v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju -o <— *-fo <— -eo <— -ep: 'lie:to, 'vi:do, 'vi:edo (V); 'gora, 'veda, 'visa (Č);
-a; -^'šo:u, v ivanjskem in radenskem govoru pod vplivom prleških govorov tudi -ä:'sä;
-M -a, v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju -o: 'na:išo, 'ne:so, 're:ko, s'pe:ko (V); 'na:jša, nap're:ga, 'nesa, 'reka (Č);
-d/ -> -o.M, po naliki z neimenovalniškimi skloni pa se v imenovalniku lahko tudi ohranja: 'po:u, s'tu:gl (V); 'pg.l, s'tgl (Č);
-ill -uu -ü:ja, v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju -ü:u/-ü:o/-L-u: 'ču:u/'ču:o, 'gu:gr o'bi.u, 'dg:j 'zi:u (V); 'cw./a, 'ggro'bü:ja, 'dgj'zü:ja (Ć);
-]^l -fu -> -fja, V zahodnem slovenskogoriškem podnarečju -rg/-3rjo:'dg:jza'pdrjo, po'ddrjo, s'tdrjo (V); 'dfja, 'gor ot'pfja, 'mfja (Ć). V dvoijanskem govoru se je končni -/ izgubil: ddr, za'pdr, 'idr.
V prislovu daleč je prišlo do zgodnje redukcije kratkega e, kar je dalo obliko *dälc, ki je prešla v 'da:uč, v ceršaškem govoru v 'do.č <- doc <— dduč}^ Prislov *doV^ ima obliko: 'du:ol/'do:j (V) in 'dgj (Č).
1.1.2 Fonem Irl
Praslovanščina je imela tako imenovani navadni r s koronalno artikulacijo in mehki r, ki je nastal kot produkt asimilacije med r in naslednjim i.^^ V slovenskogoriških govorih se r izgovarja kot zobnojezični fonem, tj. kot [r]: b're:ik, 'je:tre, k'ri:iš, škro'pi:ti, š'ttri (V); x'ren, k'räva, 'rezaly v'ro:uča (Č).
R' je razpadel v rj, na koncu besede in pred soglasniki pa je otrdel. Skupini čre- in žre- sta povsod ohranjeni: č're:ida, čre'pi:ja, č're:išnalč're:išja, ž'rie:bel žre'be:, prav tako naslednje disimilacije: (1) r-r —> n-r: 'ma:ntra, 'ma:ntrati, 'ma.ntrala, z'ma:ntrani; (2) r-r -> j-r: 'fa:jmošter (V), 'fa.jmaštf (Ć). Narečno metatezo v besedi kopriva poznata ščavniški in voličinski govor: kro'pLva; za knjižno
'  Glej op. 3,10.
*  Predstavljen je razvoj končnega velamega / po posameznih skupinah.
'  V zahodnem (mejnem) slovenskogoriškem ščavniškem govoru je razvoj končnega velarnega / enak kot v vzhodnih slovenskogoriških govorih, v vzhodnem slovenskogoriškem tratenskem govoru pa kot v zahodnih slovenskogoriških govorih.
Glej op. 3, 50.
" Ramovš navaja naslednji razvoj; dole -> *dol -» do+i. Glej op. 3, 50. '2 Glej op. 3, 70.
132
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 4
RAZPRAVE   IN   ČLANKI:
praprot je v Ceršaku narečno p'ra:por. Gre za reduplicirano besedotvorno varianto iz korena *por-, tj. psi. *por-por--h (A. Šivic Dular 1990: 86, 88). Prvotno *phprh je dalo slovensko *p9p3r,'^ v slovenskogoriškem narečju pa: 'pie:pdr (V)'" in 'pffer «- *perper <- *peper^^ (Č). Disimilatorični izpad zvočnika / je v besedi *mlad-let^^ 'pomlad, spomladi'.- zma/le:itka (V), zmad'le:itek (Č). V besedi nagelj <r- stvn. nagallin -» nagdlin    nagllin^'' je po diferenciaciji r}^'na:jgrli (V), 'na:gerli (Ć).
1.1.3 Fonema /m/ in /n/
Praslovanska m in n sta v slovenskogoriškem narečju ohranjena, doživela sta le premene v določenem glasovnem okolju: 'ka.iamo, 'mo:ust, 'muioški, s'mwola; 'de:n, 'nUegda, 'no:uč, zvo'ni:ti (V); me'so:u, 'mi:, 'gsmy za'ma:žen;'kunec, 'lešnik, na'va:dno, 'nesemo (Č).
Končni -m je ohranjen v ceršaškem govoru, v vseh drugih govorih pa prehaja v -n: 'sidnon (or. ed.), 'sidnan (daj. mn.), 'sie.stran (daj. mn.), te'lie:ton (or. ed.), te'lie:tan (daj. mn.);'vi:sken (daj., mest. ed. m., s. sp.), 'vi:skin (or. ed. m., s. sp.), 'vi:skin (daj. mn. m., ž., s. sp.); g'le:dan, p're.den, 'riexen, 'sedkan, ži'vi:n (V);'b'räton (or. ed., daj. mn.),'metlan (daj. mn.), žre'beton (or. ed., daj. mn.);'ti:sten (daj., mest. ed. m., s. sp.),'ti:stin (or. ed. m., s. sp.),'ti:san (daj. mn. m., ž., s. sp.); gu'či:n, nafči:n, 'niican, o'ka:plen, pis'tim (Č). Prvotni prislov *resnh je povsod ohranjen in se glasi 're:isi}l're:isen, le v ceršaškem govoru 'reds. Slovenskogoriška oblika 'se:jen je po Ramovšu" nastala po disimilaciji ii-m —> j-m iz *s^hhm^. Narečno 'žiemim {y),'ženim (Č) 'kdor se ženi' je iz psi *ženim'b 'tisti, ki je ženjen' (Snoj 1997: 760). Diferenciacija m-n -> m-l se pojavlja v oblM'gü:mla/'gümla zagumno;^° m-n —> v-n: 'vie:nda/'vie:na/'venda 'menda'; p-m —> p-n: 'fi:španl'fii:španl'fu:špdj. Analogični n je v besedah b'ri:emen, 'si:emen, v'ri:emen (V), b'remen, 'semen (C). Po sedanjiški osnovi napnem ima -n tudi nedoločnik: 'na:pi}ti (W),'näpi}tj. (Č). V vseh obravnavanih govorih je ohranjen rinezem: 'me:isi}c, 'pa:jank (V),'me:isenc (Č). V negovskem, ivanjskem, črešnjevskem in radenskem govoru v besedi pajek rinezma ni, saj imajo 'pa:vok <— *pa-Qk^.'^^ V položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom se ohranja sekundami nosni soglasnik: ba'ramtala, šton'di:rala. Priponsko obrazilo -enk za knjižno -ek je v ceršaškem in kremberškem govoru: 'pamlenk, pon'dedlenk. Glagoli bosti, krasti in pasti so prešli med glagole II. glagolske vrste: za'bu:gdi}ti za'bu:gdnen, fk'ra:d^tijk'ra:dnen, 'pa:d^ti'pa:dnen (V), za'bgd^tiza'bgdnen, fk'rädpiß'ra:dnen,'padati 'pädnen (Č).
Palatalni n' <— ni-, -nhj-^ je v slovenskogoriških govorih izgubil palatalnost in dal n, na začetku besede in v položaju med dvema samoglasnikoma pa je izgubil nazalnost in se razvil v nosnjeni drsnik ]: 'gu:gma, 'kuigstan, 'lüdkna, p'reddni; 'je:ga (rod., tož. ed.),'J(Vva; gospo'di:ja, gos'tü.vaje, ka'me.je (V); Go're:nci, 'ggmj, 'lü:kna, 'za:dnič;'je:nf-^ (prid.), 'jiva; li'puje, 'roiumaje, s'vuja,'žegnaje (C). V dvorjanskem govoru je n' med dvema samoglasnikoma ohranjen: čre'pimje, ka'memje, s'vimja, na začetku besede pa se premenjuje zj: n'ji:va/'ji:va; č're:išne,'ku:xna,'za:dna.
Glejop. 3, 79.
^"^ Obliko 'peper poznajo tudi v tratenskem, trojiškem in benediškem govoru. 15 Glej op. 3, 79.
1* Glej op. 3, 80, 224. Enako tudi Bezlaj: * z mlad leta -> prisl. zmladleta 'spomladi', v štaj. zmarlet    po dišim, zmadletka -dl- > -rl- zmarletka 'pomlad'. Glej F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika (P—S), Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Inštitut za slovenski jezik, 1995, 84.
" Glej op. 3, 83.
Glej op. 3, 83.
Glej op. 3, 92.
V ceršaškem in radenskem govoru tudi za kamen: na'ka.umli;'kamel.
^1 Glej op. 3, 107. Prim tudi F. Bezlaj (1995). Etimološki slovar slovenskega jezika (P—S), Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Inštitut za slovenski jezik, 3, in M. Snoj (1997). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: MK, 420.
Glej op. 3, 114.
Na začetku besede je nj še lahko ohranjen: n'je:nj, njegova, njiva.
133
JEZIK IN SLOVSTVO, Utnik 47, 2001/02, št. 4
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
1.1.4 Fonem Ivi z variantama If I in IvlI
Zvočnik v je dal v slovenskogoriškem narečju naslednje odraze:
1. v položaju pred in med samoglasniki ter pred zvenečimi soglasniki se izgovarja kot zobnoustnični zveneči pripornik v: s'vi:eč§ca,'ve:zali,'vu:gda; ne'vi:esta, o'ta:va, po'vi:edat;g'la:vna/i:ivje, op'm:vlali; v 'lü:ft, v m'la:ki, v 've:si (V); c've:it,'ve:jati,'vo:usek; pleve, s'po:uvet, ži'veti; polov'Jäk, v'do:uva, v'ro:uče; v 'da.nfar, v 'vodo, v z've.iske (Č);
2. v položaju pred nezvenečimi soglasniki ter na koncu besede se izgovarja kot zobnoustnični nezveneči pripornik/: bez'ga:fke, 'di:elafci, f ča:si, s'ta:fti,'ži:ifČ9; f-cu.oto, f'ku:pš, f'šo:ulo; 'martef, p'ra:f, zd'm:f (V); f čera, fsa:ky 'ilofca, pos'täfti; f 'cekrj, f'ki:ble, fk'le:it^; 'biikef, b'reskef, 'ce:if, p'räf (Č).
IVI ima varianto [u] za samoglasniki v posameznih besedah: 'Austrija, 'a:uto, xid'ra:ulična, po'za:una, 'ra:uno. V vzglasju besede v lahko onemi: 'sa:ki, z'di:ggti, 'zemen, 'ze:ti. Ščavniški, ceršaški in voličinski govor poznajo onemitev končnega -v v prislovu *domovh-}'^ do'mu:. V skupini -p končni v izgubi zven: 'b3rf,'čdrf (V),- o'br:f, pos't^:f{Č). Prvotno *dvhri je dalo d'vemid'veri, kar je iz *dvdri, to pa iz *duri.^^ Vsi obravnavani govori poznajo disimilacijo v-m —> l-m v besedi vamp: 'la:mpl'lamp, metatezo v skupinah umi-, ubi-:'mu:]'ti, 'bu:jti ter protetični v: 'vu.jžgen, 'vü.xa, 'vü:jec, 'vü:jzda, 'vü:ste, 'vü:is (V); vog'lije, vog'lo:uf (rod. mn.), 'vo.usko, 'vwjzgen, 'vü.ra, 'vü:s (C). Disimilacijo v besedi javor poznajo ceršaški, tratenski, ščavniški in voličinski govor: 'ja:bor. Ceršaško 'bi:ebdrca in tratensko 'bebdrca je po asimilaciji iz *veberca, to pa po disimilaciji iz veverca.'^^ Slovenskogoriško 'za:vec je iz *za^c <- *zaj^n, kjer se je zev odpravila z glasom -v-.^'' Prvotna oblika kl'učanica 'ključavnica' je ohranjena in se glasi k'lii.ičanca (V), k'lüxenca (C). Koren kvok- je ohranjen v besedi k'vo:ukla 'koklja'.^** Začetni nenaglašeni etimološki u- pred nezvenečimi soglasniki preide vv ->/, v vzglasju pa lahko tudi onemi: jk'ra:d^ti, fsie:xne, fstre'li:, ftdrgan; 'bo:ugi, m're:iti (V); f čili, fkfrädi}ty fsexne; 'bo:ugati, m're:itl s'ta:ß (Č).
1.1.5 Fonem Ijl
Svetli drsnik j je naslednik praslovanskega nj in praslovanskega d', pojavlja pa se tudi kot novonastali prehodni glas: 'bu:gžji, je'se:n, 'jieizik, tri'je:, 've:jati; b're:ja, 'me.ja, 'že.ja; 'xu:jdo, 'na.jšo, 'u:gjgn, 'u:ojstro, 'vu.jžgen, 'vü.jzda (V); 'jabuke, 'jük 'južna, lid'je:, 'se:jali; b're.ja, 'me.ja, 'že.ja; 'xu.jda, 'mu.jca, š'ta:jnga,'vu:jžgen, 'viljzda, ž'ga:jnki (Č).
V ivanjskem, črešnjevskem in radenskem govoru imajo 'že:den 'žejen', v orodniku ed. ž. sp. pa se končnemu o pritakne deiktični -j^' in nastane navidezna končnica -oj: z 'lipoj, z 'materjoj, z 'mizoj, s 'sestroj, z 'ženoj; enako še: z 'me:noj, s 'te:boj, s 'se:boj; ščavniški in trojiški govor poznata prehod; v n: š'ka:me.
1.2 Nezvočniki
1.2.1 Fonema Ipl in Ibl
Ustničnika p in b, nastala iz praslovanskega p in praslovanskega b, sta v govoru dobro ohranjena, le b pred premorom ali nezvenečim soglasnikom izgubi zven:
Ramovš meni, da je onemitev analogičnega izvora. Glej op. 3, 142.
25 Glej op. 3,150. 2'' Glej op. 3,151.
2' F. Ramovš (1936). Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana: Akademska založba, 185.
^ Primarno *kvočhka je izvedeno iz onomatopeje kvokati. Glej: F. Bezlaj (1982). Etimološki slovar slovenskega jezika K—O. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik, 117.
134
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 4
RAZPRAVE   IN   ČLANKlj
Druge spremembe so naslednje: v skupini *p^t -> pt-^ se je začetni glas izgubil: 'ti:č, 'ti:či (V), v negovskem, ivanjskem, črešnjevskem in radenskem govoru pa se je iz vtič <- pt- <— *p^t- razvila oblika/rič, ftiq; *b^čela pčela,^^ iz česar se je povsod razvilo 'čeda, le v ceršaškem govoru po premetu tudi če'beda. Glasova pinb podajata tudi tuji p in b. Slovenski p nastane za germanski b v začetku besede, geminaciji ter v skupini -mb-: k'rü:mpasti, 'pa.uri, p'la:va, 'pu:ter, 'pümgrat, 'pu:šli (V); 'puter, 'pümgrat, 'pušli (Ć), mlajše prevzete besede pa že imajo b: b'lomt, 'fa:rba, 'ridbati (V); ba'ni:se, xer'btja, kfbüla, p'ro:ba (Č). Iz ide.p —> germ./—> v stari bavarščini v —> slov. b'?^ 'ba.rati, 'ba:sati (V);'ba.rati, 'basati (Č). Stvn. dat. pl. (zi)pfinkustin^^ ]e dal 'fi:nkosti/'fi:nkisti/'ß:nkosti, nem. nar. (zijfinfchustin?* pa 'bednkošti v ceršaškem govoru. Začetni pf- starejše izposojenke substituirajo s/: 'fa:jmošterl'fa:jmašt^, 'fa:rof.
1.2.2 Fonema Iti in Idi
Zobnika t in d, nastala iz praslovanskega t in praslovanskega d, sta v obravnavanih govorih dobro ohranjena, le d na koncu besede in pred nezvenečim nezvočnikom izgubi zven:
Prvotni skupini ti, dl sta se v slovanskih jezikih razvijali različno: v vzhodni in južni slovanščini sta prešli v /, zahodna slovanščina pa ju je ohranila.^^ Obe skupini je na svojem ozemlju v Alpah ohranila tudi vsa severna slovenščina,^'' ponekod pa sta se ohranili do danes. Poznajo ju v ziljskem narečju, pa tudi druga severna slovenska narečja kažejo po nekaterih ostankih na to, da so imela nekdaj še neasimilirani skupini ti, dl (okolica Slovenj Gradca, severnoštajersko narečje, severnopohorsko remšniško narečje).^^ Prehod skupin ti, dl ^l]e, potekal že na slovenskih tleh.^* Kjer koli ima današnja slovenščina skupini ti, dl, tam sta nastali potem, ko se je prvotno slov. ti, dl že asimiliralo v torej sta sekundarnega izvora. Primarna skupina dl v slovenskogoriškem narečju ni ohranjena: 'šida, 'vidce, 'vide (V), 'šilo (Č). Pri glagolih, katerih koren se končuje na zobni zapornik t ali d, se v opisnem deležniku na -/ pojavlja disimilacija ti, dl > t c'vieda, fk'ra:la, 'jedla, 'ji:eli, 'pada, sp'riedi (V); c've§, jk'räli, 'jelo, 'pala, p'rela (Č). Skupina tl-dl se lahko diferencira v kl-^l: g'ledtva, k'la:či;'ku:čen, 'ku:ukla 'tolklja' po prehodu t -> k (V);g'ledtva, k'lačitj; 'kuxen, 'kuMa (C); dn     gn: g'na.r, g'nie:sl'nie:s ^ *dhnhsh (V), g'nes (Č). Za *d-hchorb'^ imamo pravilno t'xgr v
2' Glej op. 3, 170. ^ Glej op. 3,177. ^1 Glej op. 3, 178. ^2 Glej op. 3, 190. 3' Glej op. 3,190. 3" Glej op. 3, 190. 35 Glej op. 3, 191. 3* Glej op. 3,193. " Glej op. 3,196. 3^ Glej op. 3, 198. 3' Glej op. 3, 200. Glej op. 3, 214.
135
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 4
RAZPRAVE   IN   ČLANKI
benediškem, ivanjskem, črešnjevskem in negovskem govoru, drugod pa je vzglasni t onemel: 'xu:or.  \ Začetni tk- se lahko olajša v k: 'ka:uci. V vseh obravnavanih govorih ima prvotni prislov *k'bde —> *gde obliko'ge;;/^ v ščavniškem, voličinskem, ceršaškem in tratenskem govoru tudi 'ki:, ki je nastala po redukciji zapornika d iz *kdi,'^'^ v benediškem, ivanjskem, črešnjevskem in radenskem govoru pa tudi 'gi':. 'Ke:ri/'ke:r ]e po redukciji zapornika t iz *kteri. Za *nje dhnh"*^ imamo 'ki:edi}l'tie:d§ (V)"*^ j in t'jeden (Č). V položaju pred soglasnikom lahko t zaradi lažjega izgovora onemi: 'kdrsni, 'lu:šna,  \ m'la:ci. Izpade lahko tudi d: e'no:uk ^ ednok. Prehod d^rw skupini dl imamo vzmar'le:itka'*^ <-  j *m/flrf-/ef**'pomlad, spomladi'.
1.2.3 Fonemi /k/, /g/ in 1x1
Vsi trije fonemi so v slovenskogoriškem narečju dobro ohranjeni, le g na koncu besede izgubi zven: j
Pripornik x na koncu besede lahko onemi: fča:si; v ceršaškem govoru se pojavlja kot protetični glas: 'xe:jda 'ajda'. Skupina gt xt: 'no:wcet; kt —> xt: 'la:xet;''^ xč <— fcč''^ —> šč: š'če.rka in nato c: 'če:rka,'če:r;xt št: š'te:ila^ š'teli, v ceršaškem in benediškem govoru st: s'ti:eli; gl dl: 'ka.ndla (Č); k ^ g: muzi'gänt (Č). Nikalni zaimek *nik^tože      *nixtše -> -> nišče se glasi
'ni:še/'niše. Za knjižno hruška je g'rü:pka/g'rü:ska.^° Glagol hoteti ima nepoudarjeno sedanjiško obliko 'če:in in nikalno 'ne:čen/'nečen. V skupini si- se lahko pojavi prehodni zapornik k (si- skl-): sk'lp:jze. V 'du:kšp^ <— do\gši,'du:kša,'du:kšo je k iz g. Za lastno ime Marjeta, biblijsko Margarita,^^ slišimo Mar'ge:jta (V).
1.2.4 Fonemi /c/, /č/, /s/, Išl, ki, /ž/
Zlitnika c, č in pripomiki: sičnika s, z in šumevca s, ž v slovenskogoriških govorih niso doživljali večjih sprememb, le z in i v položaju pred nezvenečimi nezvočniki in pred premorom izgubita zven:
Ramovš meni, da je ta oblilca nastala ali v križanju med *%de in *ke. ali pa iz po asimilaciji glasu d na g. Glej op. 3, 216. Glej op. 3, 215.
""^ M. Snoj (1997). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana; Mladinska knjiga, 657.
Po Ramovšu je   <-    <- t'i. Glej op. 3, 225. "'^ To obliko poznajo v ščavniškem, voličinskem, velškem, ceršaškem, trojiškem in benediškem govoru.
Glej op. 3, 80. ''^ V ščavniškem govoru tudi 'm:exto <- *ne-ki>to.
Glej op. 3, 230.
Glej op. 3, 230.
Ramovš meni, da je poleg kmša imela že praslovanščina tudi še gruša. Menjavo med /c in g pojasnjuje z različno substitucijo tujega glasu, saj je beseda psi. izposojenka; dopušča pa tudi možnost, da je prvotno gruša spremenjeno v kmša po deminutivu *krušhka, kjer bi k- nastal po asimilaciji na -k- v notranjosti besede. (Glej op. 3, 231.) Da gre za staro izposojenko iz neznanega jezika, misli tudi Bezlaj. Prim. F. Bezlaj (1976). Etimološki slovar slovenskega jezika (A—J). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Inštitut za slovenski jezik, 205.
5^ To obliko poznajo samo v vzhodnem slovenskogoriškem podnarečju.
52 F. Bezlaj (1982). Etimološki slovar slovenskega jezika (K—O). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Inštitut za slovenski jezik, 168.
136 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 4
RAZPRAVE   IN   ČLANKI
Za sloven, srajca se sliši oblika z analogičnim -k--P s'ra:kca (V), s'räkcals'räkica (Č). Rezultati druge palatalizacije so redki, ohranjeni v splošno slovenski obliki otroci: ot'ru:pci.^* Za staro disimilacijo gre pri razvoju čt —> št: *čhtyre -> sloven, štiri,^^ enako tudi v slovenskogoriškem narečju: š'ti:ije, š'ti:ri. Pripornik s v skupini sk- -> š: šk'ri:ja, š'ku:orja (V); šk'rija, š'korja (C); j -> š: še'la:tal ša'la:ta (V), še'lata Iša'lata (Č); sc ^ Ič: š'či:n 'scati'; saz 2: 'zü:ti, 'zü.jen. Prvotno *v^t'ši *vet'ši je po prehodu t' ^ k dalo vekši:^^ 've:kši, 've:kša, 've:kšoP Pred J <— n' pripornik z po jotaciji preide v ž: z'maržjeno, z 'jim, ž 'jo:u, ž 'jive. Glagoli s korenom na -s/-z tvorijo deležnik na -n po analogiji s IV. glagolsko vrsto: od'nie.šeno, s'ti:šjeno, zg'ri.ženo. V predlogu iz samoglasnik / pogosto upade, pripomikz pa po asimilaciji preide v s: z 'ja:buk, z 'Mu.rske; s 'Ko:rene, s s'la:me (V); zgo'rice, z že'leza; s pa'pura, s'tustega (Č). Skupina šč se je v slovenskogoriških govorih asimilirala v š: 'i:šen, 'lu:šti, 'ni:še, og'ni:še, še'ti:ye (V); k'ledši, 'kiišar, 'pi:šek 'teša, 'ti.šalo (Č).^** Za sloven, -ški je v ivanjskem govoru tudi -čki: ko'väcky 'te.xnicka, vendar člo'vešk^ ne'beški, 'turški; 'čft -> -šti: 'doj'leštj?'^ Vzglasni s lahko onemi: p'reddni, p'reddna, p'reddno; p'ro:uti.
1.2.5 Fonem ///
Praslovanščina nezvenečega zobnoustničnega pripornika/ni poznala. Pojavljal se je le v besedah, ki posnemajo naravne glasove, in v prevzetih besedah.*" V slovenskogoriških govorih ga slišimo kot varianto zvočnika v (glej 1.1.4), pojavlja se kot odraz za začetni pf- v starejših izposojenkah (glej 1.2.1) in v mlajših prevzetih besedah:'/fl.T/7fl, 'fa:šank, 'fe:rtik, 'fomter, 'fo:utrati, fruMklj k'nu:of,'lü:ft, pla'fo.un, s'tümfe, ž'la.jf (V); 'fa:jn, 'fairbaly flisik frisky 'fiilati, g'rifi "'ša:fla, 'ši:fe, š'kaf š'raiufali, t'rpjl 'ža:jfa (Č).
Navedenke
Bezlaj, France (1995). Etimološki slovar slovenskega jezika (P—S). Ljubljana: SAZU.
Koletnik, Mihaela (1999). Slovenskogoriško narečje. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Doktorska disertacija. Računalniški iztis.
Snoj, Marko (1997). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: MK.
Šivic Dular, Alenka (1990). Poimenovanja za 'Füb^ v slovanskih jezikih. Razprave SAZU= Dissertationes XIII.
' Slovensko srajca je izpeljano iz srajčka, to pa se je razvilo iz sračica pst *sorčica, kar je izpeljanka iz pst *sorka 'srajca'. To se ohranja v csl. srahz 'obleka', stcsl. sraky 'tunika' (Snoj 1997: 599; prim, tudi Bezlaj 1995: 302). Deminutiv k sraka se stcsl. pravilno glasi sračica in z analogičnim -k- (kakor v rokica) dobimo obliko srdkica. (Glej op. 3, 288.) Tudi Škrabec si je analogično obliko srdkica prav razlagal (P. Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela 4 /ur. J. Toporišič/, Nova Gorica, Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1998, 252.); nastanek srajca < sračica pa razlaga z disimilacijo č-c : j-c (sračica > *sraica, srajca), kar po Ramovšu (op. 3, 288) ni verjetno. Ramovš sklepa, da je pojav starejši in suponira razvoj sračica > srdičica > srdjca.
''^ Zapisala sem tudi ot'ru:oki (Kremberk), ot'roki (Trate) in 'di:eca'otroci' (Zgornja Sčavnica). 55 Glej op. 3, 292. 5'' Glej op. 3, 296. 5' Glej op. 51.
5* Skupina šč je ohranjena v knjižnih besedah: 'ko:ušček, očite'lišče, p'lošča. 5' Glej op. 51. Glej op. 3,162.
137
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št.'
RAZPRAVE  IN   ČLANKI
Literatura
Bezlaj, France (1976, 1982, 1995). Etimološki slovar slovenskega jezika (A—J; K—O; P—S). Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik.
Ramovš, Fran (1924). HG II, Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.
--(1936). Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana: Akademska založba.
Snoj, Marko (1997). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Šivic Dular, Alenka (1990). Poimenovanja za 'Filix' v slovanskih jezikih. Razprave SAZU= Dissertationes XIII, 73-97.
Škrabec, Stanislav (1998). Jezikoslovna dela 4. Ur. J. Toporišič. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica.
Mihaela Koletnik i
UDK811.163.6'282.2'342.42(Goriško)
SUMMARY
DEVELOPMENT OF CONSONANTS IN THE SLOVENSKE GORICE DULECT
While the development of vowels in the Eastern Sloven- 1 ske gorice subdialect differs from the Western one in i preserving quantitative oppositions, the consonant system shows no significant differences. It contains the son-orants /, r, m, n, j, J, v (with the allophonic variants / and i m) and the non-sonorantsp, t, k, s, š, b, d, g, z, i, č, f, c, x, i thus differing from the standard literary system only in j the development of a few individual sounds. 1
The Proto-Slavonic (, I and /' merged into the central I. L \ before consonants also became I. The final -I is in the J Eastern Slovenske gorice subdialect and the Ščavnica speech pronounced u!-ja in stressed syllables {'da:u, : ko'sLja) and -a: 'nesa in other positions, while in the ^ Western Slovenske gorice subdialect it is pronounced \ 'Ul-o in stressed syllables (vi'čLu, za'če:o\ and -o in unstressed syllables ('duelo). R does not differ from treatment in the standard literary language. R-r      n-r ('mamtra) and r-r -> j-r ('fa.jmošter), the clusters čre- and j žre. The final -m —> -n (:'xodin, m-n —> m-l ('gü:nila); p-m i —> p-n ('ß:spanl'fü:span); m-n —> v-n ('vie:nda/'venda S 'menda'). The analogic n: b'ri:emen, 'semen; rhynism: ,
'me:isi}c, 'paijank. N' lost its palatal quality and became n i ('kwostan), while in the initial position and between two i consonants it lost its nasal quality and became the nasal- ' ized liquid; ('jiva, s'vi:]a). Vis [v], and before voiceless J non-sonorants and pauses it is / V-m l-m: ('ki:mp); \ metathesis in clusters umi-, ubi-('mu:jti, 'bwjti). J appears j also as a newly formed transitional sound. The non-sono- { rant system is the same as in the standard literary language. Voiced non-sonorants become voiceless in word- ¦ final position before a pause and in front of voiceless non-sonorants. P<- ^ / (ftič). The primary cluster dl- I j {'vLlce, 'vile). Ti, dl -> I (c'vie:la, fk'rala). Tl-dl kl-gl \ (g'ledtva, k'lačti); dn ^ gn: g'na.r; g'nes. Xc -> šč/č -(š'če:rkal'če:rka); in the Eastern Slovenjske gorice subdia- , lect xt stišt (s'te.jla/š'tedki 'xotela) and the analogic -k ( -('dwksij. Sk- šk ( šk'rija, s'kwprja), šč š (k'le:iše), z : in front of ] <- n' ^ ž (ž'Jive, ž']o:u). In the Eastern ; Slovenjske gorice subdialect -> k ('veMl). F changes into 1 v; it appears already in older and younger adopted words: i b'ri:tof, 'cwfali, 'fa:jn, 'fairba. \
138
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 47, 2001/02, št. 4