Nar. posl. Franjo Žebot: Tako lahkomiseini Slovenci nismo. Slovenci smo delavni narod. Urojeno nam je, da ljubimo delo, a mrzimo vsakega, ki ne mara delati. A to pravilo ne velja samo za navadna vsakdanja dela, ampak tembolj velja to tudi za javno delo za narod in državo. Priznavajo nam vsi, da bi razmere v naši državi že davno bile lepo urejene, ako bi tudi druge stranke imele toliko veselja do dela, kakor ga ima, naša Slovenska ljudska stranka. Posebno moram tu povedati odkrito besedo o Radičevcih Hrvatih. Ze pri prvih volitvah leta 1920 so Radičevci p6llazali, da jim ni za nobeno resno delo. Ljudstvo jih je izvolilo, da bi delali za gospodarski napredek, a ostali so doma. Radi tega so potem Pribičevičevi ljudje dali s centralistično ustavo tako slab fundament naši državi, da imamo danes toliko nezadovoljstva. PaSič in Pribičevič sta delala, kar sta hotela. Krivi so tega pred vsem Radičevci, ki so lahkomiselno ostali — doma. Ko je bil Radič zadnja leta minister, ni storil niti enega koraka za zboljšanje žalostnega gospodarskega položaja našega kmeta in delavca. Bil je zadovoljen, da je sedel v ministrskem mehkem sedežu, da se je vozil z avtomobili. Niti ene stvari ni Radič na bolje uredil. Še jesenskih šolskih počitnic nam ni hotel dovoliti. Lahkomiselno je bilo delo Radičevcev, ko so bili na vladi. Letos pa je lahkomiselnost Radičevcev in samostojnih demokratov dospela do vrhunca. Nobenega poštenega dcla niso dopustili, rogovilili so neprestano, razbijali klopi, divjali kot bi bili obsedeni, psovali vse, kar ni bilo z njimi. S tem svojim lahkomiselnim delom so povzro čili, da je zavrela kri Črnogorcu Račiču in je potem prišlo do znanega žalostnega dogodka. Vsega je kriva lahkomiselnost Radiča in Pribičeviča, ki sta mislila, da bosta s silo prišla na vlado. Strašanska lahkomiselnost je bila za Hrvate tudi tedaj, ko so se zapisali znanemu voditelju samostojnih demokratov in orjunašev Pribičeviču. Njemu, ki jih je prej preganjal, kakor divje zverine, ki je dal Radiča zapreti, ki je sovražil Hrvate in katoličane do skrajnosti, so se vdinjali Radičevci s Pucljem vred. Iz tega divjega zakona se je rodilo samo zlo, samo sovraštvo se je gojilo na vse strani. In od tod sedaj te žalostne razmere, kakoršnih še ni bilo. Nas Slovence, ki smo bili zvesti tovariši Hrvatov ves čas od konca vojne, je Radič sramotno zapustil in nas izdal ter nam kot svojim zaveznikom niti »Z Bogom!« ni rekel! Strašno lahkomiselna je politika Radičeva, posebno v tem, ko je nas Slovence zapustil, a se je zvezal z najveCjim protivnikom Pribičevičem. Te dni se je pozvalo Radiča, naj stopi skupno z nami v vlado in naj tudi z dejanji pokaže, kako si on misli preuraditev državne uprave in gospodarstva. Ker pa Pribičeviča nihče noče v vlado, radi tega se je dal Radič zapeljati po Pribičeviču, ter zopet odklanja vstop v vlado. To je zopet strašna lahkomiselnost, ki se bo še nad Hrvati bridko maščevala. Sedaj je bila prilika, da bi Hrvati lahko dosegli, kar v glavnem hočejo, ali Radičevci so tako zaslepljeni, da ne vidijo nič, ne slišijo nič, ampak samo drvijo črez drn in strn s strastnim Pribičevičem. Tako lahkomiselni pa mi Slovenci nismo. Mi vemo, da nas, državo in vse narode v naši državi in Evropi sploh more rešiti propada, posebno gospodarskega, samo delo, rair ter zopet mir. Sovraštvo in nemir, ki ga prjdigujeta'in>.iši»ita Jladič in Pribičevič, nas zna samo pripeljati do — nove krvave vojne in do še hujšega gorja. Namesto krščanskega bratoIjubja in mira pa trosijo Radi^evci in samostojni demokrati zgago, svajo, sovraštvo in nemir. To je lahkomiselnost, ki jo mora obsojati vsak razsoden človek. Slovenci, na to pot mi ne gremo!