869 Pesmi Milivoj Slaviček Stanoval sem v svojem telesu in moral sem ga negovati paziti na to kako mu je in mnogo dni sem uporabil da bi ga spravil v dobro voljo spremljajoč kako deluje na to kar sem čeprav sem se trudil da se ne bi nanj oziral Toda kolikokrat sem ga spodbujal naj vzdrži naj me podpre (ker je del moje usode) PESEM PRIJATELJU 870 Milivoj Slaviček Morda se nisva niti najbolje sporazumevala no jaz čutim da je storilo vse kar je moglo (tako zazrto vase in uporno, kakršno je) Vem da je bilo nedolžno in le eno od brezštevilnih in ko se bova poslavljala, ne vem če mu bom lahko karkoli zameril Zapustil ga bom (bolj ali manj krut) da zgori (ali zgnije), in odšel, hvaležen v kraje (in obdobja) ki telo jih ni poznalo MALA BALADA O VRABCU To je ta splošni siromak teh kontinentov Zanj se zmerom najdejo (tiste znane) drobtine Spotoma pospravi črva ki dela škodo Prebiva v dolgi vrsti nekih živih mej in pomalem cvrči Ni nam do primerjave temveč za bistvo On je torej zadovoljen malce celo pozimi Sicer pa nima sreče: ko je treba, se ne more niti najmanj potolažiti s pijačo Leteč kakih sto metrov se spusti na streho katerekoli hiše ki mu jo mimogrede podtaknejo TA IN ONI DRUGI RODOVI (tisočdevetstoštirinpetdesetega) Koliko rodov čaka na svojo vrsto! Toda mi bi radi živeli dolgo in udobno, in trudimo se biti čimdlje tu Nimamo obzira do tistih ki čakajo Nemarno razgrinjamo dneve, planiramo na dolge in počasne roke (traja neko bivanje na pesku polnem vlage, sonca) počasi vdihujemo in radi bi izkoristili marsikatero drobtino igre in navad pomalem, zdi se, pristajajoč na okove A koliko rodov čaka na svojo vrsto! Toda zdaj smo mi gospodarji Sveta in to mislimo izkoristiti do kraja Trudimo se a) nuditi vse svoje sposobnosti b) potrošiti poslednji del možnosti In živimo kot v delavnici v kateri je pravzaprav udobno ker zunaj piha veter in je mrak Kdo tam čaka? Mi jemo ob glasbi in sanjarimo o zadovoljstvu 871 Pesmi čutimo: če je čas za njih In malce nam je ugodno ob tej misli Želimo zapustiti raven, izkoriščen, uteptan teren za sabo (preden ne odidemo na vse strani, nevidni) mi ki smo v areni, pod zvonom svoje dobe Da bi mogli reči: tu so (tam so) bili oni. Vsaj to Toda temna trava bo spet malo pomalo vse prerasla in naše bivše mesto bo nekje daleč, raztepeno po okoliških zvezdah Koliko naraščaja čaka na svojo vrsto! Toda mi živimo (kot razčlenjena obala), zaposleni s prgiščem datumov v tem vidnem, blagem reliefu, polni zadržanih radosti ki zanje še imamo čas (in polni zadržanega strahu). Ne mudi se nam Velika pokopališča ki nas bodo ogradila slutimo dvomeči To izhaja iz neskromnosti in nespoštljivosti, a zanju imamo, rekli bi trdno opravičilo O STARIH Te stare ženske ki živijo od godu do godu ŽENSKAH od rojstnega dne do rojstnega dne, od svatbe do svatbe (malce grobo) ^ bolezni do bolezni, znotraj bolezni od pogreba do pogreba kogarkoli iz širše ali ožje rodbine in prav tako od darila do darila (ki ga dajo ali sprejmejo), od zdravila do zdravila od obiska do obiska (kakršnegakoli, komurkoli) od vnuka do vnuka in prav tako od novice do novice celo od jedi do jedi in še, prav tako, od neumnosti do neumnosti in od spomina do spomina (vse bolj nejasnega, potvorjenega Stare ženske, torej, ki so skoraj povsem izgubljene čeprav se svet ni spremenil čeprav se svet ni spremenil temveč samo njegova skorja in nekaj malih centimetrov Zdaj je tudi moja dobra mati ena od njih Trudim se pač tudi to reči (ker mi je tudi to zapovedano) 872 Milivoj Slaviček POGLEJVA, Poglejva kaj je to najino življenje, Barbara BARBARA ko nisva skupaj, Baska To so reminiscence brez echa, brez mavrice Gnili govor predsednika te ali one vlade Rezultati brezbrižnih športnih nedelj Prgišče prahu z Meseca Poglejva spet kaj je to najino življenje, Barbara ko nisva skupaj, Baska To je lep kup družinskih in prijateljskih čenč Stopnica napredovanja v t.i. službi (ali na kaki drugi lestvici) Kak nov film v kakem kinematografu Nov letni čas s starim listjem ali prazno plažo Barbara, arba-ra, bara, ara, aaa Arabrab, ab, ba, r, b, br-ab (in vsa abeceda ki iz nje — potem — zletajo že kar oglodane besede) O PRAZNIKIH Slavje je končano Okna temna Jutri spet na delo Žalostna slavja: majhni navidezni izhodi spusti z vrvice na vrvico in nazaj Zakaj smo pristali na to vrsto igre na tako igro kdo bi vedel Morda v resnici ni bilo drugega izhoda Lepe melodije so čisti Blažev žegen (Svet, sicer, kot da je zdavnaj že umazal svoje možnosti) Prev. Ciril Zlobec (Iz zbirke Pegasto tisočletje, ki bo te dni izšla pri založbi Lipa)