Bilten Agencije RS za okolje, september2016, letnik XXIII, šfi CVETNI PR*H Sezona pojavljanja cvetnega prahu se je iztekla PODNEBJE September je bil toplejši in bolj suh kot v dolgoletnem povprečju ISSN 1855-3575 VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v septembru 2016.....................................................................................................3 Razvoj vremena v septembru 2016.......................................................................................................24 Podnebne razmere v Evropi in svetu v septembru 2016......................................................................30 AGROMETEOROLOGIJA 31 HIDROLOGIJA 36 Pretoki rek v septembru 2016...............................................................................................................36 Temperature rek in jezer v septembru 2016.........................................................................................40 Dinamika in temperatura morja v septembru 2016...............................................................................43 Stanje podzemne vode v septembru 2016............................................................................................48 ONESNAŽENOST ZRAKA 52 Onesnaženost zraka v septembru 2016................................................................................................52 POTRESI 62 Potresi v Sloveniji v septembru 2016....................................................................................................62 Svetovni potresi v septembru 2016.......................................................................................................65 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 66 Fotografija z naslovne strani: 5. septembra so popoldne in zvečer nastajale plohe, Podlog pri Rašici (foto: Luka Možina). Cover photo: Evening shower in Podlog near Rašica, 5 September 2016 (Photo: Luka Možina). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Inga Turk Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v septembru 2016 Climate in September 2016 Tanja Cegnar s septembrom se začne meteorološka jesen, a je letos vreme bolj spominjalo na poletje kot na jesen. September je bil nadpovprečno topel, odklon nad povprečjem obdobja 1991-2010 je bil med 1 in 3 °C, na približno polovici Slovenije je presegel 2 °C. 6 IB >o š 3 O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 O 9 >o 6 CD 6 3 0 o -3 -6 £ 9 >o 6 CD 6 ci > 2 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 O "O -3 BILJE hI Uiil. illil op 12 2 9 >° 6 CD 6 ci > o 3 a. 3 "O o c 0 JD -3 -6 PORTOROŽ ... h ■ -la lili Li. .. .1 l|| I" 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka septembra 2016 od povprečja obdobja 1981-2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981-2010, September 2016 9 9 6 3 0 0 -3 -3 -6 -6 12 12 0 9 6 3 0 -6 Največ padavin, nad 110 mm, je padlo v večjem delu Posočja. Na več kot polovici površine Slovenije je padlo od 50 do 80 mm, o padavinah med 20 in 50 mm pa so poročali v Ljubljani, na Bizeljskem, v Celju in na severovzhodu Slovenije. Povsod je bilo precej manj padavin kot v dolgoletnem povprečju. Tri petine dolgoletnega povprečja so presegli na Goriškem in v Novem mestu. Manj kot dve petini Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja dolgoletnega povprečja sta padli na severovzhodu Slovenije (v Lendavi so dosegli 36 %, v Murski Soboti pa 31 %), v Celju (35 %), na Krasu (36 %), v osrednji Sloveniji (Ljubljana 32 %, na Brniku 31 %) in v Logu pod Mangartom (39 %). V visokogorju je bilo nekoliko manj sončnega vremena kot običajno, drugod je bil september nadpovprečno sončen. Na Obali in severozahodu Slovenije je bil presežek do desetine dolgoletnega povprečja, za več kot petino je bilo običajno trajanje sončnega vremena preseženo v osrednji Sloveniji in od tam vse do meje z Avstrijo, v Posavju in na Štajerskem. Na Primorskem so bili vsi dnevi do 17. septembra nadpovprečno topli. Drugod po državi je to nadpovprečno toplo obdobje prekinil 6. september. V začetku zadnje tretjine septembra je Slovenijo za nekaj dni preplavil hladen zrak. V visokogorju se je povprečna dnevna temperatura spustila pod dolgoletno povprečje že 17. septembra. o LJUBLJANA o io KREDARICA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1981-2010 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu septembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in September and the corresponding means of the period 1981-2010 15 5 15 0 -5 5 V Ljubljani je bila povprečna septembrska temperatura zraka 18,3 °C, kar je 2,3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Daleč najhladnejši je bil september 1972 z 12,3 °C, s 13,1 °C mu sledijo septembri 1952, 1971 in 1977, desetino °C višja je bila povprečna septembrska temperatura v letu 1996 (13,2 °C), v septembrih 1960 in 2001 pa je temperaturno povprečje znašalo 13,8 °C. Najtoplejši je bil september 2011 (19,4 °C), tako topel kot tokrat je bil september 1987 (18,3 °C), le malo hladnejši so bili septembri 1999 (18,0 °C), 1982 (17,8 °C) ter 1975 in 2006 (17,7 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 13,4 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v septembrih 1971 in 1972 s 7,9 °C, najtoplejša pa septembra 1987 s 14,1 °C. K vtisu, da je bil september topel, so najbolj prispevali večinoma še prav poletno topli popoldnevi. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 24,5 °C, to pa je kar 2,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Septembrski popoldnevi so bili hladnejši leta 1996 (17,6 °C), leta 1972 (18,0 °C), 1960 in 2001 (18,8 °C) ter 1952 (19,0 °C). September z najtoplejšimi popoldnevi je bil leta 2011, takrat je bila povprečna najvišja dnevna temperatura 26,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil september 2016 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 5,2 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. September je bil najtoplejši leta 1961 (7,7 °C), leta 2011 je bila povprečna temperatura 7,1 °C, le malo hladnejši so bili septembri v letih 1987 (6,8 °C), 1982 in 2006 (6,6 °C) ter 1997 (6,2 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši september 1972 (-1,1 °C), sledil mu je september 1996 (-0,8 °C). 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna septembrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Septembra 2016 v nižini takšnih dni niso zabeležili, na Kredarici pa sta bila 2. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Z izjemo Goriške in Obale so vroči dnevi septembra prava redkost in velika večina septembrov mine brez enega samega vročega dneva. Tokrat jih je bilo v Biljah 10, v Godnjah 9, v Portorožu 7, v Murski Soboti 3, v Lendavi 2, v Murski Soboti, Novem mestu, Lj ublj ani in Staršah po en. V Lj ublj ani je bilo takih dni naj več septembra 2011, ko jih je bilo 8. LJUBLJANA II II II 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število vročih dni v septembru in povprečje ob- Slika 4. Število toplih dni v septembru in povprečje obdobja 1981-2010 dobja 1981-2010 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in September and the cor- rature above 25 °C in September and the corresponding mean of the period 1981-2010 responding mean of the period 1981-2010 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C, bilo jih je opazno več kot v dolgoletnem povprečju. Kar 21 toplih dni je bilo v Biljah, dva dneva manj v Godnjah, 17 v Portorožu. Po 16 takih dni je bilo v Črnomlju in Murski Soboti, po 14 v Mariboru, Celju, Novem mestu in na Bizeljskem. V Kočevju in Ljubljani je bilo 12 toplih dni. V prestolnici so tako dolgoletno povprečje presegli za 6 dni. Doslej je bilo v prestolnici septembra največ toplih dni v letih 1987 in 2011, ko so jih našteli po 17. Brez ali le z zgolj enim toplim septembrskim dnevom so bili v prestolnici v letih 1960, 1965, 1971, 1976, 1990, 1995, 1996 in 2001 ter 2010. V Ratečah je bilo septembra 2016 7 toplih dni. Slika 5. Kopalna sezona se je zavlekla skozi ves September. Strunjan, 9. september 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. The bathing season continued throught September. Strunjan, 9 September 2016 (Photo: Iztok Sinjur) 10 8 6 4 2 0 - 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Absolutna najnižja temperatura v septembru 2016 je bila izmerjena med 22. in 28. septembrom. Na Kredarici se je ohladilo na -2,9 °C, v preteklosti je bilo septembra že precej hladneje. Na Krasu, Obali in Goriškem se je ohladilo na 8 do 9 °C, drugod po nižinah je bila najnižja temperatura med 2 in 8 °C. o 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 6 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 34 - O cfl 5 ra N ra 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 ffl ffl 7 ^ 4 (B 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) septembrska temperatura in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in September and the 1981-2010 normals Najvišjo septembrsko temperaturo so v večjem delu Slovenije izmerili od 1. do 4. septembra. Na Obali je bilo najtopleje 9. septembra, v Biljah 13., v Godnjah, na Bizeljskem, v Mariboru in Slovenj Gradcu pa se je najbolj ogrelo 12. septembra. Na Obali, Krasu in Goriškem je bila najvišja temperatura med 32,5 in 32,7 °C. Drugod po nižinah se je večinoma ogrelo na 29 do 31 °C, v Ratečah pa so dosegli 26,2 °C. Na Kredarici je bila najvišja temperatura 12,9 °C. V preteklosti smo septembra že izmerili višjo temperaturo kot tokrat. Povprečna temperatura je septembra povsod vsaj za 1 °C presegla dolgoletno povprečje, približno polovica države je poročala o odklonu med 2 in 3 °C. Najmanjši presežek je bil v visokogorju, na Kredarici so s povprečno mesečno temperaturo 5,2 °C dolgoletno povprečje presegli za 1,6 °C. V -2 -5 -8 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Godnjah so dolgoletno povprečje presegli za 2,9 °C. V preteklosti je bila povprečna septembrska temperatura že višja kot tokrat. Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka septembra 2016 od povprečja 1981-2010 Figure 7. Mean air temperature anomaly, September 2016 ft 4 - M 16 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 O ffi a. E S 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 20 - 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 O S? 14 ffi a. E ffi ~ 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v septembru Figure 8. Mean air temperature in September 8 6 2 0 -2 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan o to Z3 "5 Ci E 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan o o 35 30 25 20 15 10 5 0 35 -, 30 25 20 15 10 5 0 35 -, 30 25 20 15 10 5 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 135 Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), september 2016 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), September 2016 Od sredine minulega stoletja je bil med prikazanimi postajami najhladnejši september 1972, le v Celju je bil nekoliko hladnejši september 1971. V visokogorju je bilo že kar nekaj septembrov, ki so bili 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja toplejši od tokratnega, najtoplejši je bil leta 1961 s povprečno temperaturo 7,7 °C. V Celju je bil najtoplejši september 1987 s 17,7 °C, septembra 2011 pa je bila povprečna temperatura 17,6 °C, od sredine minulega stoletja je bilo sedem septembrov toplejših od tokratnega. V Portorožu je bilo pet septembrov toplejših od tokratnega, najtoplejši je bil leta 2011 s povprečno temperaturo 21,0 °C. V Murski Soboti je bil najtoplejši september 2011 s povprečno temperaturo 18,0 °C, enako topla kot tokratni sta bila septembra 1987 in 1994. Tudi v Novem mestu je bil najtoplejši september 2011 (18,6 °C), štirje septembri so bili toplejši od tokratnega, ki si s septembrom 1994 deli peto mesto. Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin septembra 110 m m 2016 Figure 10. Precipitation amount, September 2016 SO m m 50 m m 20 mm Slika 11. Višina padavin septembra 2016 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981-2010 Figure 11. Precipitation amount in September 2016 compared with 1981-2010 normals Višina septembrskih padavin je prikazana na sliki 10. Največ padavin, nad 110 mm, je padlo v večjem delu Posočja. V Kobaridu so namerili 135 mm, v Kneških Ravnah 127 mm, v Soči 117 mm in na Kredarici 112 mm. 80 mm so presegli v Biljah (108 mm), 91 mm je padlo v Logu pod Mangartom, v Postojni 82 mm in v Kočevju 81 mm. Na več kot polovici Slovenije je padlo od 50 do 80 mm. O padavinah med 20 in 50 mm so poročali v Ljubljani, na Brniku in Bizeljskem, v Celju ter na severovzhodu Slovenije, v Murski Soboti je padlo le 28 mm. Slika 12. Delo na polju, Devina pri Slovenski Bistrici, 23. september 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. Work in the field, Devina near Slovenska Bistrica, 23 September 2016 (Photo: Iztok Sinjur) 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 350 -i to cp to 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 350 300 F b 250 t= 200 m "O to a. 150 to t= 100 > 50 0 CELJE Slika 13. Septembrske padavine in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 13. Precipitation in September and the mean value of the period 1981-2010 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Septembrske padavine nikjer niso presegle dolgoletnega povprečja. Nad tri petine dolgoletnega povprečja dežja je padlo na Goriškem (67 %) in v Novem mestu (61 %). Med 50 in 60 % so dosegli v Kobaridu (50 %), na Kredarici (50 %), v Postojni (52 %), Kočevju (54 %), Črnomlju (59 %) in v Slovenj Gradcu (56 %). Manj kot dve petini dolgoletnega povprečja padavin sta padli na severovzhodu Slovenije (v Lendavi so dosegli 36 %, v Murski Soboti pa 31 %), v Celju (35 %), na Krasu (36 %), v osrednji Sloveniji (Ljubljana 32 %, na Brniku 31 %) in v Logu pod Mangartom (39 %). Slika 14. Število padavinskih dni v septembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in September with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici, in sicer 10. Po 9 takih dni je bilo v Slovenj Gradcu, na Zgornjem Jezerskem in v Soči. Najmanj takih dni, le 3, je bilo v Ljubljani. Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Brnik I povprečje 1981-2010 september 2016 50 100 150 200 250 300 Slika 15. Mesečna višina padavin v mm v septembru 2016 in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 15. Monthly precipitation amount in September 2016 and the 1981-2010 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, september 2016 Table 1. Monthly meteorological data, September 2016 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Brnik 384 43 31 7 Zgornje Jezersko 740 74 44 9 Log pod Mangartom 650 91 39 7 Soča 487 117 46 9 Kobarid 263 135 50 8 Kneške Ravne 752 127 47 8 Nova vas 722 61 40 6 Sevno 515 58 47 6 Slovenske Konjice 330 58 47 7 Lendava 345 32 36 5 Veliki Dolenci 308 32 40 6 LEGENDA: LEGEND: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm NV - nadmorska višina (m) RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation > 1 mm NV - altitude (m) Tako kot drugod po državi so padavine tudi v Ljubljani zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Padlo je 47 mm, kar je 32 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin septembra 1970, namerili so le 22 mm, sledijo septembri 1966 (34 mm) in 1975 (45 mm). Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici septembra največ padavin leta 2010, in sicer 0 11 JI C/3 ^ M število ur število ur C/3 S i» 5" CD CD o S M CD i-. tO O M O O" C/) CD < BJ 33 c/3 > c/3 O CD O število ur število ur 020248485323234853232348485348234823 2 ~n i? B) CD ro ico' _L 13" CD oo w ro o ^ —■■ ^ O CD =3 Q-O C 3 a M o' C/3 < _ 3» CD M <° M "S ^ § T3 (/) s g •S'- o< CD =3 3 ® ^ CQ O B) S g- O ^ rr- w CD M < =3 CD 00 M C/3 T*" W CD 1 CD "O ro -o CD ° CD 3 o 3 cr cr CD M ro ro o o cn cn M "D ^ o. CQ' C CD O < "D ? ČD CD -L o< cn CD' 3 CD T) O cr M CD o. o o < M C w' CD o' CD oo O — 5' C/3 CD ro ? CD o "O o "D CD CD o' O. 3 cr CD C/3 M višina padavin (mm) CD cn -vi CD O) 03 CD O) CD CD -vi cn CD co -vi CD CD 03 CD CD CD ro o o cn V? N? ^ 0N 0N 0N cnocnocnocnocn ooooooooo -S C & o> ON Ul > CQ CD 33 CD "D C o; S1 CD C/3 O < CD N M O O M O. N M 3 CD CD O O CQ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 12 40 9 _ 30 lf 6 [=20 > C0 _ T3 O CO m Q, >o 10 0 0 II. LJUBLJANA 12 ■Q 6 O O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan NOVO MESTO 12 6 O O -- 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 12 40 = E — e w ^ -Q CD 6 o c 20 ° S C CO >0 "O C CO O Q. 3M 10 0 0 r 12 6 o o J- 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 12 100 n - 12 £ co .Q - 6 O O c >o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) septembra 2016 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, September 2016 9 3 0 9 0 9 9 3 3 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 17 je shematsko prikazano septembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici so s 145 urami za 2 % zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Drugod je bilo sončnega vremena več kot običajno. Presežek do desetine dolgoletnega povprečja so imeli na Obali in na severozahodu Slovenije. V Portorožu je bilo 4 % več sončnega vremena kot običajno, v Ratečah pa 8 %. Za več kot petino je bilo običajno trajanje sončnega vremena preseženo v osrednji Sloveniji in od tam vse do meje z Avstrijo, v Posavju in na Štajerskem. V Celju je sonce sijalo 218 ur, kar je 26 % več kot običajno, v Mariboru so z 231 urami presegli dolgoletno povprečje za 27 %, v Ljubljani pa je presežek znašal kar 31 %. D O > CD 300 200 100 Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v septembru in povprečje obdobja 1981-2010 Figure 20. Bright sunshine duration in hours in September and the mean value of the period 1981-2010 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Sonce je v Ljubljani sijalo 227 ur, kar je 31 % nad dolgoletnim povprečjem in tretja največja vrednost. Najbolj sončen je bil september 2011 (254 ur), bolj sončen kot tokrat je bil tudi september 1997 (250 ur). Po obilici sončnega vremena izstopajo še septembri 2006 (226 ur), 1961 (223 ur) in 1992 (219 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo septembra 1993 (109 ur), med bolj sive spadajo še septembri 1996 (111 ur) ter 1952 in 1960 (obakrat po 118 ur). LJUBLJANA 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 21. Število jasnih dni v septembru in povprečje ob- Slika 22. Število oblačnih dni v septembru in povprečje dobja 1981-2010 obdobja 1981-2010 Figure 21. Number of clear days in September and the Figure 22. Number of cloudy days in September and mean value of the period 1981-2010 the mean value of the period 1981-2010 9 6 3 - 0 - Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Črnomlju, in sicer 12, dan manj je bilo jasno v Novem mestu, po 10 takih dni je bilo v Ratečah in Godnjah. V Slovenj Gradcu noben dan ni izpolnjeval strogega kriterija za jasen dan. V Ljubljani je bilo z dvema jasnima dnevoma dolgoletno povprečje izenačeno (slika 21); od sredine minulega stoletja je bilo 15 septembrov brez jasnega dneva, največ jasnih dni pa je bilo septembra 1992, ko so jih zabeležili 9. Oblačen je dan z oblačnostjo nad štiri petine. Opazovalne postaje so poročale o 1 do 7 takih dni. V Kočevju jih je bilo 7, na Kredarici, v Postojni in Mariboru jih je bilo 6. Samo po en tak dan so imeli v Portorožu in na Bizeljskem, dva v Murski Soboti. V Ljubljani so zabeležili 3 oblačne dneve, kar je 5 dni manj od dolgoletnega povprečja (slika 22). Le en tak dan je bil septembra 1985. Največ oblačnih dni je bilo leta 1993, in sicer 16. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, september 2016 Table 2. Monthly meteorological data, September 2016 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Kredarica 2514 5,2 1,6 8,3 3,1 12,9 4 -2,9 22 2 0 444 145 98 5,7 6 2 112 50 10 7 13 0 0 0 755,4 7,2 Rateče-Planica 864 13,8 2,1 21,5 8,4 26,2 3 3,0 23 0 7 88 204 108 4,2 4 10 74 46 6 4 5 0 0 0 920,8 13,2 Bilje 55 19,8 2,5 27,2 13,9 32,7 13 8,5 23 0 21 0 216 111 4,9 4 3 108 67 5 7 0 0 0 0 1011,2 16,1 Letališče Portorož 2 19,9 1,8 26,9 15,2 32,5 9 8,1 22 0 17 0 232 104 4,0 1 8 55 47 6 7 0 0 0 0 1017,0 16,3 Godnje 295 18,8 2,9 26,2 14,4 32,5 12 9,0 22 0 19 0 227 4,2 5 10 51 36 8 1 0 0 0 0 Postojna 533 16,3 2,2 23,5 11,0 29,2 4 3,0 23 0 11 34 215 115 5,5 6 3 82 52 5 2 3 0 0 0 Kočevje 468 15,2 1,7 23,4 9,2 29,9 4 2,1 28 0 12 74 5,5 7 1 81 54 7 3 13 0 0 0 Ljubljana 299 18,3 2,3 24,5 13,4 30,4 4 6,5 22 0 12 0 227 131 4,9 3 2 47 32 3 4 11 0 0 0 984,0 15,4 Bizeljsko 170 17,6 1,8 24,9 11,7 29,8 12 4,9 23 0 14 9 4,4 1 5 49 44 6 6 19 0 0 0 14,0 Novo mesto 220 17,3 1,9 24,2 12,2 30,0 4 5,6 22 0 14 8 214 118 3,8 4 11 79 61 7 5 5 0 0 0 993,2 16,0 Črnomelj 196 17,6 2,0 24,9 11,0 30,4 4 3,5 28 0 16 9 4,0 5 12 78 59 8 3 8 0 0 0 15,5 Celje 240 16,5 1,9 24,5 10,9 29,7 4 4,5 22 0 14 18 218 126 4,9 3 3 41 35 7 6 5 0 0 0 990,4 15,6 Maribor 275 17,8 2,1 24,3 13,3 29,4 12 7,6 23 0 14 0 231 127 4,8 6 2 54 47 6 4 0 0 0 0 Slovenj Gradec 452 15,7 2,0 23,6 10,0 29,3 12 3,6 28 0 11 43 204 118 5,8 3 0 76 56 9 0 17 0 0 0 15,0 Murska Sobota 188 17,4 2,2 25,5 11,7 30,5 1 3,2 23 0 16 27 214 116 3,8 2 9 28 31 4 2 1 0 0 0 996,7 15,3 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni tlak (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni tlak vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = £ (20 °C - TSi) če je TS( < 12 °C i=1 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, september 2016 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, September 2016 Postaja I. dekada II dekada III . dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 23,3 29,7 32,5 17,8 14,7 14,4 11,8 20,0 26,9 32,1 16,8 14,0 14,2 11,3 16,4 24,1 25,6 11,1 8,1 8,4 4,8 Bilje 23,2 30,1 32,5 15,7 13,5 14,9 12,3 19,8 27,0 32,7 15,4 12,8 14,8 12,0 16,5 24,6 26,1 10,7 8,5 9,6 7,3 Postojna 19,2 25,9 29,2 13,5 10,5 12,2 9,5 17,2 23,8 28,3 13,4 9,5 12,2 8,5 12,4 20,9 22,3 6,0 3,0 5,0 2,5 Kočevje 17,6 25,3 29,9 11,4 9,2 8,8 6,5 16,6 24,0 28,0 11,8 9,7 8,6 7,6 11,4 21,0 25,1 4,4 2,1 1,5 -1,0 Rateče 15,4 23,2 26,2 10,3 8,4 7,5 5,0 14,6 21,6 25,6 9,6 7,6 7,6 4,0 11,3 19,8 22,0 5,3 3,0 2,3 -0,4 Lesce 7,3 13,1 28,9 3,2 17,7 23,4 27,9 14,6 12,6 9,6 13,3 20,1 22,2 8,1 6,1 2,6 Slovenj Gradec 17,7 25,2 28,4 12,6 9,3 11,4 6,9 17,0 24,4 29,3 11,8 9,5 11,0 8,4 12,5 21,2 24,2 5,5 3,6 4,5 2,5 Brnik 18,6 25,8 28,5 26,4 9,9 17,8 24,2 28,9 12,9 12,1 12,7 21,2 23,4 6,6 3,9 Ljubljana 20,5 26,5 30,4 15,5 13,9 12,5 9,6 19,3 24,9 29,5 15,3 13,3 12,1 10,9 15,1 22,1 24,9 9,2 6,5 5,3 2,9 Novo mesto 19,6 26,0 30,0 14,4 12,4 13,3 10,9 18,6 24,8 29,1 14,5 12,4 13,3 12,5 13,6 21,9 25,7 7,6 5,6 6,3 3,9 Črnomelj 20,1 26,8 30,4 13,5 11,5 12,1 9,5 18,9 25,4 29,7 13,6 10,0 12,4 8,5 13,8 22,5 26,6 5,9 3,5 5,0 2,0 Bizeljsko 20,1 26,7 29,7 14,0 11,4 19,1 26,1 29,8 14,1 11,4 13,5 22,0 24,6 7,1 4,9 Celje 18,9 26,3 29,7 13,3 10,5 11,7 8,4 17,7 25,2 29,3 12,8 9,5 10,9 7,7 12,8 22,0 25,5 6,6 4,5 5,1 2,5 Starše 19,6 26,0 29,1 14,3 11,5 11,8 8,5 18,9 25,7 30,0 14,7 12,8 12,9 11,2 12,7 22,3 25,0 8,1 5,6 6,1 3,8 Maribor 19,8 25,9 29,2 15,4 12,9 19,1 25,4 29,4 15,0 12,3 14,6 21,6 25,2 9,4 7,6 Murska Sobota 19,7 27,3 30,5 14,1 10,0 11,9 7,4 19,6 26,7 30,4 14,6 11,8 13,2 10,3 13,0 22,5 26,1 6,5 3,2 4,1 1,2 Veliki Dolenci 20,1 25,6 28,5 15,0 13,0 13,9 10,5 19,3 24,9 29,2 14,7 11,0 13,1 7,6 15,2 21,4 25,0 9,2 6,4 7,1 3,5 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, september 2016 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, September 2016 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III M od 1. 1. 2016 RR p. d. RR p. d. RR p. d. RR p. d. RR Portorož 11,3 3 43,5 3 0,0 0 54,8 6 693 Bilje 10,9 3 97,3 6 0,1 1 108,3 10 1044 Postojna 9,5 3 72,0 4 0,2 1 81,7 8 1132 Kočevje 20,4 3 59,3 4 1,2 9 80,9 16 1132 Rateče 24,6 3 48,5 5 0,5 1 73,6 9 1312 Lesce 16,4 3 53,3 5 5,2 1 74,9 9 1127 Slovenj Gradec 17,5 5 58,7 6 0,0 0 76,2 11 994 Brnik 7,5 4 29,6 5 6,2 1 43,3 10 960 Ljubljana 18,1 4 28,6 5 0,3 1 47,0 10 1004 Sevno 20,3 3 37,3 4 0,2 1 57,8 8 972 Novo mesto 20,6 3 57,5 5 0,4 1 78,5 9 886 Črnomelj 31,3 4 46,6 5 0,0 0 77,9 9 1044 Bizeljsko 17,5 3 31,0 4 0,0 0 48,5 7 778 Celje 9,9 4 31,5 4 0,1 1 41,5 9 908 Starše 55,2 4 53,0 3 5,0 1 113,2 8 807 Maribor 29,7 4 23,9 4 0,0 0 53,6 8 806 Murska Sobota 24,1 3 3,6 3 0,0 0 27,7 6 615 Veliki Dolenci 21,8 3 10,4 3 0,0 0 32,2 6 617 LEGENDA: I., II., III., M RR p. d. od 1. 1. 2016 LEGEND: I., II., III., M RR p. d. od 1. 1. 2016 ■ dekade in mesec ■ višina padavin (mm) ■ število dni s padavinami vsaj 0,1 mm ■ letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) ■ decade and month ■ precipitation (mm) ■ number of days with precipitation 0,1 mm or more ■ total precipitation from the beginning of this year (mm) E JŽ c 'iS T3 CO CP Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. septembra 2016 1200 1000 800 600 400 200 LJU BLW «JA 0 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1 .jul 1.avg 1.sep 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Kredarica 4.7 to J ? m/s lil « N 18« Ljubljana 97 Ti. Maribor Slika 23. Vetrovne rože, september 2016 Figure 23. Wind roses, September 2016 Novo mesto Portorož - letališče 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države od 4 do 5,5 desetin. V Novem mestu in Murski Soboti je bila povprečna oblačnost najmanjša, oblaki so prekrivali 3,8 desetin neba. O največji povprečni oblačnosti so poročali v Slovenj Gradcu, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 5,8 desetin neba, in na Kredarici, kjer je bilo v povprečju oblakov za 5,7 desetin neba. Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodni veter, skupaj z jugovzhodnikom jima je pripadlo 55 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 62 % vseh terminov. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema pihal v 15 %, vzhodsevero-vzhodnik s sosednjima smerema pa v 41 % vseh terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 58 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa 23 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 49 % vseh primerov, jugjugovzhod-niku s sosednjima smerema pa 20 % terminov. V Novem mestu je južnemu vetru s sosednjima smerema pripadlo 41 %, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa 16 % terminov. Slika 24. Suha polja in travniki pri Dragotincih, 28. september 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Dry fields and meadows in Dragotinci, 28 September 2016 (Photo: Iztok Sinjur) V prvi tretjini septembra je bila povprečna temperatura po vsej Sloveniji opazno nad dolgoletnim povprečjem, odklon je večinoma dosegel od 3 do 4,5 °C, v Biljah celo 4,9 °C. Najmanjši presežek nad dolgoletnim povprečjem, in sicer 2,9 °C, so imeli v Kočevju in Ratečah. Padavin je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju; v Postojni in na Brniku ni padla niti petina običajnih padavin, dolgoletno povprečje so presegli v Staršah (za 56 %). Sončnega vremena je bilo v več kot običajno, 3 % presežek je bil v Ratečah, v Ljubljani pa so dolgoletno povprečje presegli za 32 %. Tudi osrednja tretjina meseca je bila izrazito toplejša od dolgoletnega povprečja, odkloni so bili večinoma med 2,7 in 4 °C, na Obali je bil odklon le 1,9 °C, v Murski Soboti pa je dosegel 4,4 °C. Padavine so bile glede na dolgoletno povprečje porazdeljene zelo neenakomerno, v Murski Soboti so dosegli le 11 % dolgoletnega povprečja, v Biljah pa so ga presegli za 35 %. V primerjavi z običajno osončenostjo je bil največji zaostanek na Primorskem, v Biljah in Portorožu so poročali le o treh četrtinah običajnega sončnega vremena. V Postojni, Ratečah in Novem mestu so dosegli dobre štiri petine običajne osončenosti, drugod pa so dolgoletno povprečje presegli, najbolj v Murski Soboti, kar za 16 %. Zadnja tretjina septembra je bila temperaturno blizu dolgoletnega povprečja, odkloni so bili med -1,6 in 1,0 °C. Padavin v zadnji tretjini večinoma ni bilo, desetino običajnih padavin so dosegli ali nekoliko presegli le v Lescah, na Brniku in v Staršah. Sonce je povsod sijalo opazno več časa kot običajno, najmanjši presežek je bil v Prekmurju, in sicer 22 %, največji pa v Ljubljani s tremi petinami. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981-2010, september 2016 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981-2010, September 2016 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 4,3 1,9 -0,5 1,8 42 107 0 47 105 73 138 104 Bilje 4,9 2,7 0,5 2,5 23 135 0 67 112 75 149 111 Postojna 4,5 3,3 -0,5 2,2 18 121 0 52 107 81 162 115 Kočevje 2,9 2,9 -1,4 1,7 45 97 2 54 Rateče 2,9 3,0 0,7 2,1 48 78 1 46 103 83 139 108 Lesce 3,9 0,7 32 90 10 49 124 103 154 127 Slovenj Gradec 3,1 3,3 -0,4 2,0 36 117 0 56 114 103 140 118 Brnik 3,1 3,3 -0,6 2,2 19 58 12 31 Ljubljana 3,7 3,4 0,4 2,3 36 51 1 32 132 102 160 131 Novo mesto 3,4 3,2 -0,8 1,9 49 117 1 61 117 84 157 118 Črnomelj 3,3 3,0 -0,9 2,0 71 95 0 59 Bizeljsko 3,5 3,4 -1,0 1,8 53 64 0 44 Celje 3,0 2,7 -1,2 1,9 26 60 0 35 123 101 155 126 Starše 3,3 3,5 -1,6 1,7 156 124 15 108 Maribor 3,2 3,4 -0,1 2,1 79 57 0 47 125 107 152 127 Murska Sobota 3,6 4,4 -1,1 2,2 75 11 0 31 111 116 122 116 Veliki Dolenci 3,9 4,0 1,0 2,9 72 34 0 40 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Osončenost I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sunshine duration I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981-2010 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1981-2010 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981-2010 (%) - tretjine in mesec - mean temperature anomaly (°C) - precipitation compared to the 1981-2010 normals (%) - bright sunshine duration compared to the 1981-2010 normals (%) - thirds and month Na Kredarici septembra 2016 ni bilo snežne odeje. Odkar redno opravljamo meritve na Kredarici, še noben september snežna odeja ni prekrivala tal vse septembrska dni. Snežna odeja je na Kredarici najdlje obležala septembra leta 1972, in sicer 23 dni, septembra 1976 20 dni, v letu 2001 17 dni, v septembru 1996 15 dni, 14 dni pa v septembrih 1988 in 1977. 25 20 "o 15 I 10 KREDARICA il Slika 25. Število dni s snežno odejo septembra Figure 25. Number of days with snow cover in September 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Najdebelejšo snežno odejo so na Kredarici imeli v septembrih 1988 (95 cm), 1989 (75 cm), 2002 (65 cm), 2007 (55) in 1984 (54). Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra pa število neviht že opazno upada. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo na Kredarici, v 5 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Portorožu in Biljah, našteli so jih po 7. Po 6 takih dni je bilo na Bizeljskem in v Celju, 5 jih je bilo v Novem mestu. 15 10 NOVO MESTO 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 26. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v septembru Figure 26. Number of days with thunderstorms in September V Ljubljani so bili 4 dnevi z nevihto in grmenjem, kar je dan pod dolgoletnima povprečjem; največ jih je bilo v letih 1967 in 1968, kar 10, po en tak dan pa je bil v šestih septembrih (1956, 1959, 1971, 1997, 2003 in 2004). V Novem mestu so dolgoletno povprečje izenačili, od sredine minulega stoletja je bilo največ nevihtnih dni v septembru 1993, in sicer 12, po 11 pa so jih našteli v septembrih 1967 in 1965. Brez neviht pa so bili v septembrih leta 1959 in 2004. V Murski Soboti je dolgoletno povprečje 3 dni, tokrat so za njim zaostali za dan. V Ratečah 4 taki dnevi ustrezajo dolgoletnemu povprečju. Slika 27. Jutra so bila pogosto meglena. Gradiške Laze pri Litiji, 30. september 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Mornings were often foggy, Gradiške Laze near Litija, 30 September 2016 (Photo: Iztok Sinjur) 21 5 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na Kredarici so zabeležili 13 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bilo 19 dni z opaženo meglo, v Slovenj Gradcu 17 in v Kočevju 13. Na Krasu, Goriškem in Obali ter v Mariboru niso poročali o megli. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo tokrat 11 dni z meglo, kar je dan nad dolgoletnim povprečjem; od sredine minulega stoletja ni bilo septembra brez megle; 5 dni z meglo je bilo zabeleženih v septembrih 1990 in 2015, največ, kar 23 takih dni, pa v septembrih 1954 in 1969. Slika 28. Število dni z meglo v septembru in povprečje obdobja 19812010 Figure 28. Number of foggy days in September and the mean value of the > period 1981-2010 £ 10 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 29 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V prvi polovici meseca velikih nihanj zračnega tlaka ni bilo, 19. septembra se je zračni tlak spustil na 974,8 mb, kar je najnižje v septembru 2016. Sledil je hiter porast in 24. dne je dnevno povprečje doseglo 991,1 mb, najvišja vrednost meseca pa je bila 28. septembra (994,0 mb). 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 29. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, september 2016 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, September 2016 Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvič se je visoko povzpel 12. septembra, in sicer na 19,1 mb, najvišji pa je bil 16. dne z 19,6 mb. Sledilo je dokaj hitro upadanje in 21. septembra je bila dosežena najnižja vrednost meseca (10,9 mb), nato se je vse do konca meseca delni tlak vodne pare gibal med 11 in 14 mb. SUMMARY September was warmer than on average in the reference period 1991-2010, the anomaly was between 1 and 3 ° C. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Precipitation was the most abundant in part of Posočje where over 110 mm fell. More than half of Slovenia reported from 50 to 80 mm of precipitation, and between 20 and 50 mm were reported in Ljubljana, Bizeljsko, Celje and in the northeast of Slovenia. Precipitation was below the normals. Three-fifths of the long-term average were exceeded in Nova Gorica and Novo mesto. Less than two fifths of the long-term average fell in the northeast of Slovenia, Celje, on Kast, central Slovenia, and Log pod Mangartom. In the mountains sunshine duration was slightly less than usual, the rest of Slovenia was sunnier than the long-term average. On the Coast and in the northwest of Slovenia the anomaly was up to one tenth of the long-term average. Sunshine duration anomaly exceeded one fifth in central Slovenia and from there all the way to the border with Austria, in Posavje and Štajerska. On Kredarica no snow cover was observed. . V . .-ii ^ ft Slika 30. Jutranja rosa, Ši-kole pri Pragerskem, 28. september 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Morning dew, 28 September 2016 (Photo: Iztok Sinjur) a Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature < 0 °C SX - number of days with max. air temperature > 25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation > 1 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 23 Razvoj vremena v septembru 2016 Weather development in September 2016 Janez Markošek 1. september Delno jasno s spremenljivo oblačno, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je nad nami zadrževal razmeroma hladen zrak, ozračje je bilo nestabilno. Zjutraj in dopoldne je bilo pretežno jasno, popoldne delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Krajevne plohe in nevihte so bile najprej v severozahodni Sloveniji in se nato pomikale proti vzhodu do Koroške, osrednje Slovenije in nad del Notranjske. V prvi polovici noči se je ozračje umirilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28, na Primorskem do 31 °C. 2.-3. september Delno jasno, občasno pretežno oblačno, zjutraj ponekod megla, popoldne posamezne plohe Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo, občasno ponekod pretežno oblačno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Prvi dan popoldne so bile predvsem v Prekmurju posamezne plohe, drugi dan je ploha nastala v okolici Ilirske Bistrice. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 26 do 32 °C. 4. september Popoldne pooblačitve, od severa dež in nevihte Nad Skandinavijo ter severnim delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je ob zahodnih višinskih vetrovih dosegla Alpe ter popoldne in zvečer oplazila Slovenijo (slike 1-3). Sprva je bilo delno jasno. Popoldne in zvečer je oblačnost od severa naraščala, popoldne so bile ob meji z Avstrijo že krajevne padavine, deloma nevihte, ki so se nato širile proti jugu in nadaljevale tudi v noč. Ob meji z Avstrijo so bili močnejši nalivi. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31 °C. 5.-6. september Pretežno oblačno z občasnimi padavinami, burja, ohladitev Vzhodno od nas je bilo plitvo ciklonsko območje, ki se je drugi dan nad južnim Jadranom še poglobilo. V višinah se je dolina s hladnim zrakom prek naših krajev pomikala proti jugovzhodu. Njen južni del se je drugi dan odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je imelo središče nad južnim Jadranom. Veter v višinah se je obrnil na severovzhodno smer, pritekal je hladnejši zrak. Prvi dan je bilo sprva oblačno s padavinami, ki so zjutraj in dopoldne od zahoda ponehale. Popoldne se je prehodno delno zjasnilo, nastale so krajevne plohe. Drugi dan je bilo pretežno oblačno, občasno je deževalo. Do večera je dež povsod ponehal, pričelo se je jasniti. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 15 do 20, na Primorskem do 24 °C. 7. september Delno jasno, na vzhodu popoldne krajevne plohe, vetrovno Nad osrednjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka, južno od nas pa plitvo ciklonsko območje, v višinah pa tam jedro hladnega in vlažnega zraka. Od vzhoda je nad naše kraje pritekal vlažen 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja zrak. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno. Drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, v vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. Popoldne in zvečer so se kratkotrajne plohe iznad Hrvaške pomikale nad vzhodno Slovenijo. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 26, na Primorskem do 29 °C. 8. september Delno jasno z zmerno oblačnostjo, na jugovzhodu pretežno oblačno, šibka burja Nad južno Italijo in južnim Jadranom je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa tam jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je pihal severovzhodni veter (slike 4-6). Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, v jugovzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27, na Primorskem do 30 °C. 9. september Pretežno jasno, zjutraj ponekod megla, šibka burja Nad srednjo Evropo in Alpami je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je nad nami ob šibkih vetrovih zadrževal topel zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30, na Primorskem do 32 °C. 10.-11. september Delno jasno, posamezne plohe, zelo toplo, šibka burja Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka, v višjih plasteh ozračja pa se je nad Panonsko nižino, Alpami in Balkanom zadrževal razmeroma hladen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Prvi dan dopoldne so bile krajevne plohe na Primorskem, pozno zvečer pa je bilo nekaj ploh v južni Sloveniji. Drugi dan zjutraj so bile posamezne plohe na Krasu, opoldne pa ponekod na Gorenjskem. Na Primorskem je pihala šibka burja. Tam so bile najvišje dnevne temperature 29 do 32 °C. 12. september Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte, vroče V šibkem območju visokega zračnega tlaka se je v višjih plasteh ozračja zadrževal razmeroma hladen zrak, ozračje je bilo nestabilno (slike 7-9). Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Od dopoldneva do zgodnjega popoldneva jih je bilo več na Primorskem, popoldne so bile krajevne plohe tudi drugod po Sloveniji. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30, na Primorskem do 32 °C. 13. september Pretežno jasno, občasno spremenljivo oblačno, popoldne krajevne plohe, vroče Nad srednjo Evropo in zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je prevladoval veter vzhodnih smeri. Pretežno jasno je bilo, občasno spremenljivo oblačno. Zgodaj popoldne so bile krajevne plohe. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 30, na Goriškem do 33 °C. 14.-15. september Sprva pretežno jasno, nato spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami, več drugi dan Območje visokega zračnega tlaka nad našimi kraji je slabelo, nad jugozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, ki se je počasi pomikalo proti vzhodu. V višinah je bilo tam jedro hladnega zraka. Veter nad 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja nami se je obrnil na jugozahodno smer. Prvi dan je bilo sprva pretežno jasno, sredi dneva in popoldne pa spremenljivo oblačno s posameznimi plohami in nevihtami. Tudi drugi dan je bilo sprva pretežno jasno in po nekaterih nižinah megleno. Od sredine dneva so bile na Primorskem plohe in nevihte, ki so se nato pomikale proti Gorenjski in Koroški. Prvi dan se je na Goriškem še ogrelo nad 30 °C, drugi dan pa so bile najvišje dnevne temperature od 23 do 28 °C. 16. september Spremenljivo do pretežno oblačno, plohe, nevihte, nalivi Nad severnim delom zahodne in srednje Evrope je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je od jugozahoda dosegla Slovenijo. V višinah je iznad severozahodne Evrope do severne Italije segala ozka dolina s hladnim zrakom. Pred njo je nad nami pihal veter južnih smeri (slike 10-12). V vzhodni Sloveniji je bilo dopoldne še delno jasno. Sicer pa je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Že dopoldne so bile krajevne plohe in nevihte v zahodni Sloveniji, sredi dneva so se okrepile in širile proti vzhodu. V jugozahodni Sloveniji so bili tudi krajevni močni in dolgotrajni nalivi. Krajevne padavine so se nadaljevale tudi v noč. Ob močnem nalivu je največ dežja padlo na območju Škocjanskih jam in sicer 116 mm. 17.-20. september Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in posamezne nevihte Na vreme pri nas je vplivalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Sprva je prevladoval veter južnih smeri (slike 13-15), s pomikom središča višinskega jedra nad kraje vzhodno od nas, pa se je višinski veter obrnil na severne smeri. Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno vreme. Pojavljale so se krajevne padavine, predvsem plohe in 18. septembra tudi posamezne nevihte. Količina padavin je bila neenakomerno porazdeljena. Najmanj dežja je padlo v Prekmurju, povečini manj kot 10 mm, največ pa ponekod v Vipavski dolini in na območju Julijskih Alp in sicer od 60 do 85 mm. 21. september Sprva pretežno oblačno, čez dan delne razjasnitve, vzhodnik, šibka burja Iznad severne Evrope je proti Alpam segalo območje visokega zračnega tlaka. Nad nami je pihal severni veter. Sprva je bilo pretežno oblačno, čez dan se je delno zjasnilo. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 19, na Primorskem do 24 °C. 22.-28. september Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, zjutraj po nekaterih nižinah megla, toplo Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, v višinah je prevladoval veter severnih smeri (slike 16-18). Pretežno jasno je bilo, le občasno je bilo ponekod zmerno oblačno. Največ zmerne oblačnosti je bilo 26. septembra. Takrat je na Primorskem prehodno zapihala šibka burja. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 20 do 25 °C. 29.-30. september Pretežno jasno, več oblačnosti v zahodnih krajih, jugozahodnik Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severno polovico Evrope pa globoko ciklonsko območje. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in postopno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo pretežno jasno z občasno koprenasto oblačnostjo, popoldne se je v hribovitem svetu zahodne Slovenije pooblačilo. Zapihal je jugozahodni veter. Drugi dan je bilo na severnem Primorskem in ponekod na Notranjskem pretežno oblačno, drugod še pretežno jasno. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 9. 2016 Slika 2. Satelitska slika 4. 9. 2016 ob 14. uri Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 9. 2016 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 4 September 2016 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on 4 September 2016 at Figure 1. Mean sea level pressure on 4 September 2016 12 GMT at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 8. 9. 2016 Slika 5. Satelitska slika 8. 9. 2016 ob 14. uri Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 9. 2016 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 8 September 2016 at 12 GMT Figure 6. 500 mb topography on 8 September 2016 at Figure 4. Mean sea level pressure on 8 September 2016 12 GMT at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12. 9. 2016 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on 12 September 2016 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 12. 9. 2016 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 12 September 2016 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 9. 2016 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 12 September 2016 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 9. Slika 11. Satelitska slika 16. 9. 2016 ob 14. uri 2016 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on 16 September 2016 12 GMT at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16. 9. 2016 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 16 September 2016 at Figure 12. 500 mb topography on 16 September 2016 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo //V//// cJ\ \ \ y ' ■• ■■V - -. \ Ssa0 - — -»So _--- i////VJ \ \ J J J f $ \ \ 5760 - i & ■ ¿¡fe* 5800 --. / / \ ~ 5840 i 1 / /---\ / i 1 \ / ^ \ \ V vv-7// ( ®> Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18. 9. Slika 14. Satelitska slika 18. 9. 2016 ob 14. uri 2016 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on 18 September 2016 12 GMT at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 18. 9. 2016 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 18 September 2016 at Figure 15. 500 mb topography on 18 September 2016 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 9. 2016 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on 26 September 2016 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 26. 9. 2016 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 26 September 2016 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 26. 9. 2016 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 26 September 2016 at 12 GMT 29 Podnebne razmere v Evropi in svetu v septembru 2016 Climate in the World and Europe in September 2016 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v septembru 2016 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus -storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature septembra 2016 od septembrskega povprečja obdobja 1981-2010, vir: ERA-Interim Figure 1. Surface air temperature anomaly for September 2016 relative to the September average for the period 1981-2010. Source: ERA-Interim Nad Evropo je bil presežek nad dolgoletnim povprečjem 1,4 °C. V pretežnem delu Evrope je bil september 2016 toplejši od dolgoletnega povprečja obdobja 1981-2010, opazno je odstopal presežek povprečne mesečne temperature nad severno Nemčijo in južno Skandinavijo. Podpovprečna je bila temperatura na jugozahodu Rusije. Velik presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na severozahodu Rusije, v Sibiriji, delu Arktičnega morja, vzhodnem Iranu, jugovzhodu ZDA in ponekod okoli Antarktike. Večina Antarktike in Avstralije je bila hladnejša od dolgoletnega povprečja. September 2016 je v svetovnem merilu podaljšal nadpovprečno toplo obdobje, ki zdaj traja že več kot leto. Svetovni odklon od povprečja obdobja 1981-2010 je bil septembra 0,56 °C. Slika 2. Odklon svetovne povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981-2010, septembrski odkloni so obarvani temneje, vir: ERA-Interim. Figure 2. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1981-2010, from January 1979 to September 2016. The darker coloured bars denote the September values. Source: ERA-Interim 30 agrometeorologija AGROMETEOROLOGY Ana Žust Večji del septembra so prevladovale nadpovprečne temperature zraka. Akumulacije mesečnih efektivnih temperatur zraka so povsod presegle dolgoletno povprečje (preglednica 4). Akumulacije efektivnih temperatur zraka na letni ravni pa so ob koncu septembra presegle vrednosti, ki so običajno dosežene v sredini novembra. V prvi polovici septembra so še povsem poletne temperature zraka in močno izhlapevanje izčrpali vodo v tleh, marsikje je rastlinam postala težje dostopna. Sušni stres pa je v tem času oviral predvsem strniščne posevke ter pripravo tal in sajenje jesenskih vrtnin na prosto na Primorskem. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, september 2016 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, September 2016 Postaja I. dekada I .dekada II .dekada mesec(M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališče 4,5 6,1 45 3,1 4,8 31 3,3 3,9 33 3,6 6,1 109 Bilje 4,2 6,1 42 2,7 4,0 27 2,8 4,5 28 3,2 6,1 96 Godnje 2,6 3,1 26 1,9 2,7 19 1,7 1,9 17 2,1 3,1 62 Vojsko 2,4 3,2 24 1,8 2,4 18 1,6 1,8 16 1,9 3,2 58 Rateče-Planica 2,5 3,1 25 2,0 2,8 20 1,9 2,1 19 2,1 3,1 64 Bohinjska Cešnjica 2,5 3,1 25 1,9 2,6 19 1,6 1,8 16 2,0 3,1 60 Lesce 3,0 3,8 30 2,3 3,7 23 2,0 2,3 20 2,4 3,8 73 Brnik-letališče 3,1 4,2 28 2,3 3,6 23 1,8 2,1 18 2,4 4,2 70 Topol pri Medvodah 2,7 4,0 27 2,2 3,1 22 1,9 2,4 19 2,3 4,0 68 Ljubljana 3,2 3,7 32 2,4 3,5 24 2,2 2,7 22 2,6 3,7 79 Nova vas-Bloke 2,3 3,1 23 1,7 2,5 17 1,6 1,8 16 1,9 3,1 57 Babno polje 2,5 3,2 25 1,9 2,7 19 1,8 2,0 18 2,1 3,2 62 Postojna 3,5 5,1 35 2,5 4,0 25 2,5 3,1 25 2,8 5,1 85 Kočevje 2,3 2,9 23 1,8 2,8 18 1,5 2,0 15 1,9 2,9 56 Novo mesto 3,1 3,7 31 2,4 3,1 24 2,3 2,8 23 2,6 3,7 77 Malkovec 2,8 3,3 28 2,2 3,3 22 2,2 2,9 22 2,4 3,3 71 Bizeljsko 2,8 3,4 28 2,2 2,7 22 1,8 2,6 18 2,3 3,4 68 Dobliče-Crnomelj 2,5 3,3 25 2,0 2,8 20 1,9 2,7 19 2,1 3,3 64 Metlika 2,6 3,5 26 2,0 2,9 20 1,8 2,1 18 2,1 3,5 64 Šmartno 2,4 2,9 24 1,9 2,4 19 1,5 1,7 15 1,9 2,9 58 Celje 3,1 4,4 31 2,4 3,0 24 2,1 2,6 21 2,5 4,4 77 Slovenske Konjice 3,0 3,8 30 2,6 3,6 26 2,1 2,8 21 2,6 3,8 77 Maribor-letališče 3,2 3,9 32 2,7 3,6 27 2,3 2,9 23 2,7 3,9 82 Starše 2,8 3,4 28 2,5 3,5 25 2,0 2,3 20 2,4 3,5 73 Polički vrh 2,3 3,1 23 2,1 2,8 21 1,7 1,9 17 2,0 3,1 61 Ivanjkovci 2,2 2,9 22 2,0 2,4 20 1,4 1,6 14 1,9 2,9 56 Murska Sobota 3,2 3,7 32 3,0 3,9 30 2,0 2,4 20 2,7 3,9 82 Veliki Dolenci 3,2 4,0 32 2,7 3,4 27 2,4 2,6 24 2,8 4,0 82 Lendava 2,9 3,7 29 2,7 3,0 27 2,1 2,5 21 2,6 3,7 77 Vremenske razmere so omogočale, da je povprečno izhlapelo med 2 in 3 mm vode iz tal, več kot 3 mm le na Primorskem. Skupna mesečna količina izhlapele vode se je gibala med okoli 60 in 80 mm, na Primorskem okrog 100 mm (preglednica 1). V prvi dekadi septembra pa je v posameznih dneh na Primorskem izhlapelo tudi še nad 6 mm vode. Mesečna vodna bilanca je bila večinoma negativna, s primanjkljaji med 30 mm v osrednji Sloveniji in na osrednjem Štajerskem in okoli 55 mm na Obali ter 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja na severovzhodu države (preglednica 2, slika 1 levo). Mesečna vodna bilanca je bila na Goriškem le rahlo pozitivna, na jugovzhodu države pa skoraj uravnotežena. Odstopanje vodne bilance je bilo glede na dolgoletno povprečje povsod po Sloveniji negativno, največ je odstopal v večjem delu osrednje Slovenije ter na osrednjem Štajerskem (slika 1, desno). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za september 2016 in obdobje vegetacije (od 1. aprila do 30. septembra, 2016) Table 2.Ten days and monthly water balance in September 2016 and for the vegetation period (from April 1 to September 30, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v septembru 2016 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4.- 30. 9. 2016) Bilje -30,7 70,8 -27,4 12,7 -134,8 Ljubljana -14,2 4,3 -22,1 -32,0 1,0 Novo mesto -10,2 34,0 -22,7 1,1 -74,1 Celje -21,1 7,4 -21,3 -35,0 -22,0 Maribor, letališče 2,3 15,4 -22,9 -5,2 -142,6 Murska Sobota -7,4 -26,5 -20,3 -54,2 -223,0 Portorož, letališče -33,6 12,8 -33,1 -53,9 -471,7 Slika 1. Vodna bilanca v septembru 2016 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povprečja 1981-2010 (desno) Figure 1. Water balance in September 2016 (left) and anomalies from the long term average 1981-2010 (right) Na dekadni ravni je bila vodna bilanca v prvi in tretji dekadi večinoma negativna, v drugi dekadi po obilnih padavinah pa pozitivna. Izjema je bila severovzhodna Slovenija, kjer je vodni primanjkljaj ves čas vztrajno naraščal. V tem delu Slovenije je sušni stres oviral predvsem oljno ogrščico in krmne dosevke, stopnjevali pa so ga še številni insekti, ki so napadali mlade rastline. Vegetacijsko obdobje se je v osrednji Sloveniji zaključilo s skoraj uravnoteženo vodno bilanco, primanjkljaji niso presegali povprečnih vrednosti niti na celjskem in na novomeškem območju, drugod pa so se sušne razmere v septembru nekoliko poglobile, a zmerno sušnih razmer niso veliko presegle. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, september 2016 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, September 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 23,7 23,8 32,4 30,2 16,8 17,7 20,4 20,9 31,2 30,0 15,6 16,2 17,0 17,6 24,6 23,6 11,0 12,0 20,4 20,8 Bilje 24,8 24,7 35,8 33,0 17,2 17,4 21,5 21,6 33,2 30,6 15,0 15,4 19,7 19,9 29,2 27,2 13,2 14,0 22,0 22,1 Lesce 20,5 20,0 28,4 27,5 14,4 14,8 19,2 20,1 28,2 29,0 12,8 14,7 15,7 15,9 25,2 23,5 9,6 11,0 18,5 18,7 Slovenj Gradec 19,5 19,5 26,6 24,2 15,8 16,8 18,9 19,0 26,3 22,8 15,7 16,4 15,2 15,4 20,3 18,9 11,6 12,7 17,9 18,0 Ljubljana 21,1 21,3 27,1 25,0 16,6 17,6 20,3 20,6 28,0 24,9 16,5 17,3 16,7 16,9 23,2 20,6 12,2 14,0 19,4 19,6 Novo mesto 21,9 21,9 32,1 30,2 17,1 17,3 20,6 20,8 29,8 28,5 16,3 16,7 16,1 16,2 23,6 22,2 11,3 11,2 19,5 19,6 Celje 21,5 20,6 31,4 24,5 16,6 18,2 19,9 19,7 29,4 23,4 14,7 16,4 16,5 16,6 25,2 20,0 11,0 13,6 19,3 19,0 Maribor-letališče 21,6 21,3 34,8 28,5 15,4 17,0 20,8 20,6 33,5 26,7 13,8 15,3 16,0 16,4 28,1 21,7 9,7 12,3 19,5 19,4 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, september 2016 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, September 2016 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, september 2016 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, September 2016 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1.2016 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 234 200 165 598 40 184 150 115 448 40 134 100 65 298 40 4333 3009 1841 Bilje 232 198 165 595 81 182 148 115 445 81 132 98 65 295 81 4132 2840 1725 Postojna 192 172 124 489 74 142 122 74 339 74 92 72 24 189 70 3314 2119 1157 Kočevje 176 166 114 457 59 126 116 64 307 54 76 66 15 157 44 3178 2021 1084 Rateče 154 146 113 413 66 104 96 63 263 66 54 46 13 113 48 2628 1607 769 Lesce 191 177 133 501 89 141 127 83 351 89 91 77 33 201 85 3346 2179 1237 Slovenj Gradec 177 170 125 472 60 127 120 75 322 60 77 70 25 172 55 3238 2093 1169 Brnik 186 178 127 491 58 136 128 77 341 58 86 78 27 191 55 3348 2186 1247 Ljubljana 205 193 151 549 74 155 143 101 399 74 105 93 51 249 73 3820 2595 1563 Novo mesto 196 186 136 519 58 146 136 86 369 58 96 86 36 219 57 3736 2512 1494 Črnomelj 201 189 138 528 53 151 139 88 378 53 101 89 38 228 53 3910 2664 1617 Bizeljsko 202 191 135 528 60 152 141 85 378 60 102 91 35 228 59 3721 2492 1470 Celje 189 177 128 494 45 139 127 78 344 45 89 77 28 194 43 3514 2310 1317 Starše 196 190 127 512 52 146 140 77 362 52 96 90 27 212 51 3784 2552 1532 Maribor 198 191 146 535 66 148 141 96 385 66 98 91 46 235 65 3675 2476 1474 Maribor-letališče 194 189 139 522 70 144 139 89 372 70 94 89 39 222 69 3694 2466 1462 Murska Sobota 197 196 130 523 70 147 146 80 373 70 97 96 30 223 69 3694 2464 1463 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec Vm - odstopanje od mesečnega povprečja (1981-2010) - ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C ■ vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Izjema je bilo obalno območje, ki je vse do jeseni nosilo breme velikega poletnega primanjkljaja vode. Ob koncu vegetacijskega obdobja je primanjkljaj presegel 400 mm (v primerljivem času leta 2015 je bil 560 mm). Sušni stres je ob koncu septembra ogrožal pridelek oljk v zaključnem obdobju zorenja. Povprečne temperature tal so bile med 19 in 20 °C, na Goriškem do okoli 22 °C, v posameznih dneh so se tla še segrela nad 30 °C. Najnižje temperature tal pa so še skoraj ves september ostale nad 10 °C, le ponekod na izpostavljenih predelih so padle malo pod 10 °C. Temperaturne razmere so bile za jesensko setev, ki se je s setvijo ječmena začela ob koncu septembra, zelo ugodne, a so dinamiko setve omejevala presuha tla, ki so onemogočala pripravo tal. Vso prvo in drugo dekado septembra so bile razmere ugodne tudi za dozorevanje grozdja, kljub temu se je trgatev v primorski vinorodni deželi začela nekaj dni kasneje, kot v predhodnem letu 2015. Zadnja dekada septembra pa je bila v znamenju trgatve tudi v podravskem vinorodnem območju. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21 h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp) Td - average daily air temperature; Tp - temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In September, the above-average temperature conditions prevailed, which affected the dynamics of ripening of grapes and ripening and harvesting of maize. Monthly water balance resulted water shortage, water stress worsened the drought situation particularly in the Littoral and in the northeast of the country. In most other regions meteorological water balance did not deviate much from the normal values. Dry soils hindered soil cultivation for autumn sowing in the northeast of the country, and transplanting of autumn vegetables. At the end of this season's growing period meteorological water balance situation almost equilibrated in the central part of Slovenia and partly also in the eastern part of Slovenia while the water shortage extended the most in the Littoral. 35 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v septembru 2016 Discharges of Slovenian rivers in September 2016 Igor Strojan Septembra je bila vodnatost rek v celoti več kot pol manjša od dolgoletnega povprečja. Srednja mesečna pretoka Drave in Mure sta bila podobna povprečnim septembrskim pretokom. Predvsem v prvi polovici meseca so imele reke sušne pretoke, ki so bili večinoma manjši kot je to običajno za ta letni čas. Korita presihajočih rek so bila suha. 17. septembra so se pretoki rek prehodno povečali. Visokovodne konice so bile majhne in pretoki rek so bili že po nekaj dneh ponovno mali. Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek septembra 2016 in povprečnimi srednjimi septembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the Septembra 2016 mean discharges of Slovenian rivers compared to the September mean discharges of the long-term period SUMMARY The discharges of rivers in September were half lower as usual at this time of the year. Only the discharges of Drava and Mura were similar to long-term discharges in September. The lowest were discharges in the first part of the month. At that time the intermittent rivers were dry. On 17 September the rivers increase. The high water peaks were small and after few days the discharges of the rivers were again small. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja S3 300 o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 BORL+FORMIN GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 RADOVLJICA 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 ŠENTJAKOB -HRASTNIK -ČATEŽ 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 RAKOVEC VELIKO ŠIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA rrf rnrrt-rrTi— T T —1—1—1— p-i——-1- 1 —1 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 - CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI Slika 2. Pretoki slovenskih rek v septembru 2016 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in September 2016 0 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 5,0 I 4,0 8 3,0 h < 2,0 -- 1,0 0,0 Ji m m ni iti Jd JH Ji / / // / / / / ✓ / S/ z / / / / *ff/s f -r * f / Z □ Qnp september 2016 □ Qnp september 1971 - 2000 5,0 I 4,0 8 3,0 h < 2,0 -- 1,0 0,0 / m _m _EH J ID JD JD üJ ül JÜ Iti ni üJ / V^// ^ /• / / / / S S jr / / / / / / -r Z ^ A Z □ Qsr september 2016 □ Qsr september 1971 - 2000 5,0 S 4,0 2 3,0 EU < £5 2,0 1,0 0,0 al Jti JB _trl _nJ üJ _m m JU iF / // s ^ ^ ////'v/w^ □ Qvk september 2016 □ Qvk september 1971 - 2000 Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki septembra 2016 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in September 2016 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki septembra 2016 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in September 2016 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Qnp September 2016 nQnp | sQnp September 1971 vQnp -2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 93,0 26 54,8 97,0 167 DRAVA BORL+FORMIN 62,0 25 89,3 153 265 DRAVINJA VIDEM 0,8 14 0,8 3,3 7,6 SAVINJA VELIKO SIRJE 5,9 30 6,5 12,9 25,1 SOTLA RAKOVEC 1,2 1 0 1,4 4,1 SAVA RADOVLJICA 7,9 16 7,4 14,3 25,6 SAVA ŠENTJAKOB 27,0 29 21,4 34,7 60,0 SAVA HRASTNIK 48,0 15 39,9 65,4 115 SAVA ČATEŽ 61,0 6 52,5 93,8 214 SORA SUHA 6,3 13 2,6 5,3 10,4 KRKA PODBOČJE 9,9 29 7,0 15,0 45,7 KOLPA RADENCI 9,4 16 3,9 8,2 20,9 LJUBLJANICA MOSTE 5,9 30 4,3 12,8 55,5 SOČA SOLKAN 20,0 1 14,1 26,7 49,3 VIPAVA DOLENJE 1,2 4 2,0 3,0 5,0 IDRIJCA PODROTEJA 1,5 10 0,8 1,8 2,9 REKA C. MLIN 0,8 4 0,3 0,8 1,8 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 123 89,4 144 280 DRAVA BORL+FORMIN 287 170 264 422 DRAVINJA VIDEM 2,9 1,6 8,8 26,9 SAVINJA VELIKO SIRJE 10,1 9,8 37,1 92,8 SOTLA RAKOVEC 1,4 1,0 6,9 29,6 SAVA RADOVLJICA 11,8 19,9 38,1 69,5 SAVA ŠENTJAKOB 39,1 32,0 70,9 147 SAVA HRASTNIK 59,3 55,7 143 292 SAVA ČATEŽ 89,4 76,9 210 516 SORA SUHA 7,3 4,9 14,9 44,8 KRKA PODBOČJE 16,2 9,8 40,8 114 KOLPA RADENCI 20,8 6,2 37,6 105 LJUBLJANICA MOSTE 9,6 8,4 38,0 108 SOČA SOLKAN 35,3 22,8 73,2 166 VIPAVA DOLENJE 2,4 3,0 10,4 23 IDRIJCA PODROTEJA 1,8 1,4 6,4 18,3 REKA C. MLIN 1,2 0,5 3,2 9,9 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 170 9 121 381 913 DRAVA BORL+FORMIN 504 5 272 717 1628 DRAVINJA VIDEM 13,0 19 9,1 59,1 206 SAVINJA VELIKO SIRJE 23,0 19 38,9 290 990 SOTLA RAKOVEC 5,0 20 3,3 53,9 244 SAVA RADOVLJICA 30,0 22 43,1 174 451 SAVA ŠENTJAKOB 110 23 77,9 329 918 SAVA HRASTNIK 78,0 19 112 462 859 SAVA ČATEŽ 130 19 149 771 2873 SORA SUHA 10,0 17 17,2 122 334 KRKA PODBOČJE 31,0 21 12,9 141 315 KOLPA RADENCI 90,0 18 12,3 323 820 LJUBLJANICA MOSTE 23,0 22 24,8 150 352 SOČA SOLKAN 145 19 38,6 567 1411 VIPAVA DOLENJE 16,0 17 21,0 65,7 164 IDRIJCA PODROTEJA 4,4 17 2,7 61,6 176 REKA C. MLIN 5,2 17 1,1 31,9 151 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu -opazovana konica Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu -srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge -daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu - srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period 39 Temperature rek in jezer v septembru 2016 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in September 2016 Mojca Sušnik Temperatura opazovanih rek septembra 2016 je bila višja, kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Prav tako sta imeli Bohinjsko in Blejsko jezero višji povprečni mesečni temperaturi kot je obdobno mesečno povprečje. Povprečne dnevne temperature večine rek so bile v začetku meseca podobne temperaturam sredi meseca. Med obema viškoma je bila prva krajša ohladitev, druga, daljša, pa se je začela v začetku druge polovice meseca. Najnižji dnevni mesečni temperaturi sta najprej dosegli reki Vipava in Kolpa, 18. oziroma 19. septembra, druge reke pa po 23. septembru. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo povprečno dnevno temperaturo rek, v mesecu septembru, je bila 4 °C. Najvišje temperature na obeh jezerih so bile v začetku meseca, najnižje pa ob koncu meseca. Razlika povprečne dnevne temperature ob začetku in koncu meseca je bila na Bohinjskem jezeru 4,7 °C, na Blejskem pa 3,4 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v septembru 2016 in v obdobju 1981-2010 Table 1. Average September 2016 and long term 1981-2010 temperature in °C postaja / location september 2016 obdobje / period 1981-2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona 15,9 14,1 1,8 Velika Krka - Hodoš 16,4 Drava - Ptuj 17,6 Bohinjka - Sveti Janez 19,6 Sava - Radovljica 13,1 11,1 2,0 Sava - Šentjakob 15,7 12,8 2,9 Sava - Jesenice na Dolenjskem 21,0 Kolpa - Metlika 17,8 Ljubljanica - Moste 15,7 14,4 1,3 Savinja - Laško 18,5 14,5 4,0 Krka - Podbočje 18,6 16,2 2,4 Soča - Solkan 15,3 13,0 2,3 Vipava - Dolenje 12,8 Nadiža - Potoki 17,2 Reka - Cerkvenikov mlin 17,4 16,0 1,4 Bohinjsko jezero 19,0 15,8 3,2 Blejsko jezero 21,2 19,4 1,8 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja —i-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1— 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. September Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. September Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. September Savinja Laško Ljubljanica Moste Krka Podbočje September Soča Solkan Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin —i-1-1-1— —i-1-1-1-1-1-1-1— 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. September Nadiža Potoki Kolpa Metlika 24 22 g20 n =18 0.16.C E -1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1- 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. September Bohinjsko jezero Blejsko jezero 0 0 Slika 1. Povprečne dnevne temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v septembru 2016 Figure 1. Average daily temperatures of main Slovenian rivers and lakes in September 2016 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v septembru 2016, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in September 2016 in °C SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in September were higher as compared to the long term average 1981-2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake and Bled Lake were also higher as a long term average. 42 Dinamika in temperatura morja v septembru 2016 Sea dynamics and temperature in September 2016 Igor Strojan S eptembra je bilo morje nekoliko toplejše kot navadno, srednja višina morja je bila 11 cm višja od dolgoletnega povprečja. Kombinacija valov in povišane višine morja je 17. septembra dopoldne v času plime poplavljala nižje dele obale. > 0 f % -10 -20 -30 360 300 -- 240 180 -- 120 -40 J—^--1.................1..............0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v septembru 2016 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in September 2016 -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v septembru 2016 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in September 2016 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila septembra 11 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 1). Morje je septembra na m.p. Koper le enkrat preseglo višino 300 cm. Ob tem so bili poplavljeni le najnižji deli obale. Residualna višina je bila ob jugozahodniku in nekoliko znižanem zračnem tlaku visoka 37 cm. Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v septembru 2016. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 217 cm. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in September 2016 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v septembru 2016 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in September 2016 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v septembru 2016 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristicall sea levels of September 2016 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper September 2016 September 1960-1990 Min Sr Max cm cm cm cm SMV | 226 191 215 227 NVVV | 304 267 290 355 NNNV | 157 113 142 155 A | 147 154 148 200 Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v novembru 2016. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje Figure 5. Prognostic sea levels in November 2016. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Septembra je bila srednja višina valov 25 cm. Morje je bilo najbolj vzvalovano 17. septembra, ko je bil iz jugozahodne smeri zjutraj ob 8. uri izmerjen najvišji val na oceanografski boji VIDA visok 1,7 metra. -Smer valov Srednja polurna višina valov Perioda valov -Najvišja višina valov Slika 6. Valovanje morja v septembru 2016. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in September 2016. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Boja Piran obdobje: 1.9.2016-1.10.2016 4. I ~fn 0.3 iT S Z'.l rr J Z'.l rr 5.5 % 0.2 rr Višina v m □ 0-0.2 □ 0.4-0.6 □ 0.8-1 □ 0.2-0.4 □ 0.6-0.8 □ >1 Slika 7. Roža valovanja v septembru 2016. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Najbolj pogosto so valovi prihajali iz jugozahodne smeri. Figure 7. Sea waves in September 2016. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Septembra je bila srednja mesečna temperatura morja 23,4 °C. Morje je bilo 1,3 °C toplejše od dolgoletnega povprečja. V drugi polovici meseca se je temperatura morja le malo spreminjala (slika 8). ^"Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v septembru 2016. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 8. Mean daily sea temperatures in September 2016. Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v septembru 2016 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981-2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in September 2016 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981-2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper September 2016 °C September 1981-2010 Min Sr Max °C °C °C Tmin 1 21,3 Tsr j 23,4 Tmax j 26,0 18,8 20,5 22,2 20,8 22,1 24,0 22,3 23,7 25,1 SUMMARY In September the average monthly sea level was 11 cm higher if compared to the long-term period 1960-1990. The mean monthly waves was 25 cm high. The mean sea temperatures 23.4 degrees Celsius was 1.3 degrees Celsius higher as mean in the long-term period 1981-2010. 47 Stanje podzemne vode v septembru 2016 Groundwater quantity in September 2016 Peter Frantar Septembra smo imeli na večini medzrnskih vodonosnikov po državi podpovprečno sezonsko stanje. Ves mesec se je nadaljevalo upadanje gladin vodonosnikov, ki letos traja že od začetka poletja. Kratkotrajnejša zvišanja v septembru so bila opazna zgolj na dveh poljih, na Čateškem in Ljubljanskem polju sredi meseca. Temperatura podzemne vode je bila na globljih lokacijah skozi ves mesec skoraj konstantna, to izkazujejo tudi grafi izbranih postaj na Dravskem, Ljubljanskem, Sorškem, Kranjskem polju in v Vipavski dolini. Na plitvejših vodonosnikih je temperatura vode skozi mesec počasi naraščala. Gančani - Prekmursko polje ^ ^ ^ ^ £ > OJ T3 O > O T3 ra C _o M 3.45 3.50 3.55 3.60 3.65 3.70 14.5 14.0 13.5 13.0 12.5 12.0 11.5 11.0 ■vodostaj/leve! -temperatura/temperature Brunšvik - Dravsko polje £ > QJ T3 O > O T3 ra C J2 _o M cn cn cn uS c^ 12.15 i 12.20 12.25 12.30 12.35 12.40 12.45 vodostaj/level cn cn cn cn cn rn ,-H uS c^ 11222 12.0 11.5 11.0 aj Œ £ QJ temperatura/temperature Sobetinci - Ptujsko polje cn cn cn rH LO ^ ^ ^ ^ £ > aj T3 O > O T3 ra C _0 M 5.40 5.41 5.42 5.43 5.44 5.45 5.46 5.47 5.48 5.49 14.0 13.5 Û O 13.0 ro 12.5 | 12.0 £ h 11.5 a ■M 11.0 vodostaj/level temperatu ra/temperatu re Žalec - Celjska kotlina £ > QJ T3 O > O T3 ra C J2 _0 M 9. 9. 9. .1 .5 .9 1.60 1.70 1.80 1.90 2.00 2.10 vodostaj/level 99999 222 15.0 14.5 14.0 ^ 0J p 13.5 £ 0J 13.0 -temperatu ra/temperatu re 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Čatež - Čateško polje £ > O T3 TO C la JD m cn cn cn uS c^ 5.80 5.90 6.00 — 6.10 6.20 6.30 6.40 vodostaj/level 9999 16.0 15.5 15.0 14.5 14.0 13.5 13.0 12.5 12.0 11.5 11.0 -temperatura/temperature Hrastje - Ljubljansko polje £ > OJ T3 O > O T3 ra C la _0 m 13.55 13.60 13.65 13.70 13.75 13.80 13.85 13.90 13.95 14.00 vodostaj/level 13.5 13.0 12.5 12.0 11.5 11.0 10.5 10.0 U 3 -t-» ra 0J £ O T3 ra C J2 _0 M 30.00 35.00 40.00 45.00 50.00 9.0 8.5 8.0 ra z¡ Ol . £ OJ T3 O > O T3 ra C ja _0 M 5.10 5.20 5.30 5.40 5.50 5.60 5.70 5.80 5.90 6.00 vodostaj/level 12.0 11.5 11.0 10.5 10.0 0J . £ 0J temperatu ra/temperatu re Meja - Sorško polje £ > OJ T3 O > O T3 ra C _o M 24.15 24.20 24.25 24.30 24.35 24.40 24.45 24.50 24.55 vodostaj/level 11.0 íj o 10.5 ro 13 -t-» ra 0J CP £ 0J 10.0 9.5 -temperatu ra/temperatu re Miren - Vipavska dolina 9999 £ > O T3 ra C J2 _0 M 22.32 22.34 22.36 22.38 22.40 22.42 22.44 22.46 22.48 V s 14.0 13.5 ra z¡ aj p £ 0J 13.0 vodostaj/level -temperatu ra/temperatu re Slika 1. Grafi dnevnega gibanja gladine in temperature podzemne vode na izbranih postajah na aluvialnih vodonosnikih Figure 1. Daily groundwater levels and temperature on selected gauging stations on alluvial aquifers. Graphs show depth to water and water temperature on the gauging site Količinsko stanje podzemne vode v kraških vodonosnikih Slovenije v septembru je bilo precej podpovprečno. Izdatnost kraških izvirov je bila večinoma med 10 in 25 sezonskim percentilom in v splošnem v upadanju. Izjema so bile posamezni padavinski dogodki, ko se je za nekaj dni vodnatost kraških vodonosnikov zvišala. Zaradi izpada podatkov Brestovice na Krasu je mesečni niz za to postajo nepopoln. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperature kraških izvirov so bile septembra precej konstantne, temperatura Lijaka pa ne izkazuje temperature podzemne vode zaradi oddaljenosti od izvira. Temperatura podzemne vode na območju zahodnega Krasa je bila najverjetneje prav tako konstantna ves mesec september. Mošenik 8.0 300 ra 298 m O "n 296 O > 294 292 9.0 £ QJ 10.5 8.5 cocncncncncncncn rHctOOtNIJDOctOO m ("M CM CM vodostaj/level -temperatura/temperature Podroteja - izvir 115 > (F -t-» tn O T3 O > 95 75 55 35 15 9.0 8.5 8.0 ra 3 aj p £ QJ h (cm) Kamniška Bistrica - izvir 6.0 5.5 5.0 aj p £ 0J vodostaj/level temperatu ra/temperatu re Lijak 140 120 i- u 100 > __, 80 (U -t-» l/l 60 « T3 n 40 > 20 0 22.0 20.0 — 18.0 ^ 16.0 ra 14.0 h 12.0 10.0 8.0 6.0 4.0 2.0 coc^c^c^cnc^cnc^ rHctOOtNIJOOctOO vodostaj/level -temperatu ra/temperatu re Brestovica na Krasu 15.0 F > 16.0 QJ 17.0 U O > 18.0 o T3 19.0 ra C 20.0 -Q O 21.0 M 22.0 15.0 14.0 13.0 12.0 11.0 10.0 U o ra -t-» ra 0J p £ 0J h(m) T T Slika 2. Grafi dnevnega gibanja vodostajev in temperature na izbranih lokacijah kraških vodonosnikov Figure 2. Daily water levels and temperatures on selected locations of karstic aquifers Elektroprevodnost vode se spremlja na posameznih lokacijah kraških vodonosnikov in kaže koliko snovi je raztopljenih v vodi, posredno pa lahko sklepamo tudi na trdoto vode in še na mnogo drugih povezav. Nihanje prevodnosti vode je povezano z zadrževalnimi časi vode, geološko značilnostjo zaledja, rabo tal, padavinami,... V Alpah je bila prevodnost na Mošeniku in na Kamniški Bistrici zelo stabilna. Na Obrhu je bilo nihanje precejšnje z naraščajočim trendom. Na Brestovici na Krasu se je elektroprevodnost v prvi polovici meseca v znižala, upad pa smo imeli tudi na izviru v Podroteji. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mošenik 150 § 145 in 140 i > 135 tt 130 O c T3 O > QJ C O 125 120 115 110 105 100 Vrhnika pri Ložu - Obrh 500 £ u 480 on 460 > 440 -t-» m 420 O C 400 "n n 380 > QJ 360 . O 340 +-» 320 cu 300 cu Kamniška Bistrica - izvir 200 § 195 in 190 i > 185 tt 180 O c T3 O > QJ . O QJ 175 170 165 160 155 150 Podroteja - izvir 400 F u 380 on i 360 > 340 o C 320 T3 O > 300 Ol . 280 n 260 cu 240 cu Brestovica na Krasu 430 £ 15937159 Slika 3. Dnevno gibanje elektroprevodnosti podzemne vode na izbranih postajah kraških vodonosnikov Figure 3. Daily electrical conductivity levels on selected gauging stations on karstic aquifers SUMMARY September 2016 groundwater levels in alluvial aquifers were generally decreasing in all of Slovenia. The water levels of karstic aquifers were also decreasing thru all the month. The groundwater temperatures of the alluvial plains were mostly constant in deeper areas or were slightly increasing in shallower aquifers. The temperature on karstic springs was also quite constant. The water electrical conductivity of karstic aquifers shows constant values in the Alps, decrease for Podroteja and the classical Karst area in the location Brestovica na Krasu. The increase of electrical conductivity can be observed at Obrh spring. 51 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Onesnaženost zraka v septembru 2016 Air pollution in September 2016 Tanja Koleša Koncentracije vseh onesnaževal razen ozona so se v septembru nekoliko povišale glede na poletne mesece. Kljub temu pa je bila zaradi dobre prevetrenosti ozračja onesnaženost zraka v septembru še zmeraj nizka. Dnevne koncentracije delcev PM10 so dvakrat prekoračile mejno vrednost na najbolj prometno obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center. Prav tako je na tem merilnem mestu do konca septembra največ skupnih prekoračitev od začetka leta, in sicer 31. Dovoljenih je 35 prekoračitev v celem letu. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka, razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Šoštanj. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije benzena so bile kot običajno izmerjene na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije ozona so v septembru na večini merilnih mest še prekoračile 8-urno ciljno vrednost. 6. septembra smo pričeli s stalnimi meritvami delcev PM10 na novi lokaciji Ljubljana Gospodarsko razstavišče LJ-GR. Merilno mesto je locirano ob prometni Dunajski cesti in je tipa mestno-prometno. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TES, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Občina Medvode Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje 52 Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Delci PM10 in PM25 Koncentracije delcev PM10 so se v septembru v dveh obdobjih stabilnega vremena že povišale, vendar so večinoma še ostale pod mejno dnevno vrednostjo, saj se je talna inverzija, ki se je po kotlinah pojavila zjutraj in deloma dopoldne čez dan premešala. Mejna dnevna vrednost 50 ^g/m3 je bila presežena le na eni lokaciji, in sicer dvakrat na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. 12. septembra je bila povprečna dnevna koncentracija na tem merilnem mestu 52 ^g/m3, 14. septembra pa 57 ^g/m3. Kot prikazuje slika 3 sta bili v septembru dve obdobji s padavinami, ko so se koncentracije delcev močno znižale. 4.septembra nas je prešla fronta in je dež z nevihtami zajel vso Slovenijo. Nato se je ozračje med 8. in 14. septembrom počasi segrevalo in tudi koncentracije delcev so bile v tem obdobju meseca najvišje. Sredi meseca je anticiklon slabel, prišli smo pod vpliv višinskega jedra hladnega zraka. 16. septembra je hladna fronta od jugozahoda dosegla Slovenijo in koncentracije delcev so se zopet močno znižale. Na vseh merilnih mestih so se nato koncentracije večale po 21. septembru, ko se je k nam od severa razširilo območje visokega zračnega tlaka. V tem obdobju je prevladovalo je sončno vreme z jutranjo meglo po nekaterih kotlinah. Razen plitve jutranje inverzije je bilo ozračje čez dan dobro premešano, a razmeroma stabilno. Vsota prekoračitev dnevne mejne vrednosti od začetka leta še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ preseganj (31) je od začetka leta 2016 do konca septembra izmerjenih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije delcev PM2,5 so bile tudi v septembru pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Najvišja povprečna mesečna koncentracija delcev PM2,5 15 ^g/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Maribor Center. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Zaradi vse šibkejšega sonca in nižjih temperatur koncentracije ozona v tem času ne dosegajo več visokih vrednosti. Ciljna 8-urna vrednost je bila sicer še prekoračena na vseh merilnih mestih DKMZ, z izjemo Zasavja in Celja. Najvišja urna koncentracija ozona 160 ^g/m3 je bila izmerjena 4. septembra na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad tik pred prihodom fronte. Koncentracije ozona prikazujeta preglednica 3 in slika 4. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Najvišja urna koncentracija NO2 99 ^g/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, prav tako je bila v Ljubljani izmerjena najvišja povprečna mesečna koncentracija NO2 (27 ^g/m3). Najvišja povprečna mesečna koncentracija NOx pa je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center (58 ^g/m3), ki je pod močnim vplivom svežih emisij iz prometa. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov je prišlo le do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnega območja TE Šoštanj. Najvišja urna koncentracija (148 ^g/m3) je bila 13.9.2016 izmerjena na merilnem mestu Veliki vrh. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile na vseh mestnih merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ogljikovodiki Najvišje povprečne mesečne koncentracije benzena so bile septembra kot običajno izmerjene na lokaciji Ljubljana Center (2.3 |g/m3). Povprečne mesečne koncentracije so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Koncentracije delcev PM10 v ng/m3 v septembru 2016 Table 1. Concentrations of PM10 in ng/m3 in September 2016 MERILNA Postaja Podr Mesec Dan / 24 hours MREŽA >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. LJ Bežigrad UB 93 19 32 0 16 MB Center UT 100 23 38 0 20 Celje UB 100 22 34 0 23 Murska Sobota RB 100 20 37 0 20 Nova Gorica UB 97 18 35 0 9 Trbovlje SB 100 18 30 0 21 Zagorje UT 100 18 29 0 24 DMKZ Hrastnik UB 100 19 30 0 11 Koper UB 100 17 33 0 8 Iskrba RB 100 14 25 0 0 Žerjav RI 87 19 31 0 7 LJ Biotehniška UB 100 20 34 0 18 Kranj UB 20 14 21 0 18 Novo mesto UB 97 19 38 0 19 Velenje UB 97 19 35 0 4 LJ GR UT 83 23 37 0 * OMS Ljubljana LJ Center UT 100 34 57 2 31 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 98 23 39 0 2 EIS TEŠ Pesje Škale SB SB 99 99 18 17 37 31 0 0 3 0 Šoštanj SI 100 22 36 0 0 EIS TET Prapretno RI 95 21 38 0 1 MO Celje AMP Gaji UB 100 21 36 0 19 MO Maribor Vrbanski plato UB 100 15 27 0 10 Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž na Dravskem Polju TB 100 19 34 0 16 Salonit Morsko RB 90 13 22 0 5 Gorenje Polje RB 100 15 26 0 2 *Meritve na tem merilnem mestu so se pričele šele v septembru, zato ne bomo podajali vsote prekoračitev od začetka leta. Preglednica 2. Koncentracije delcev PM2,5 v ng/m3 v septembru 2016 Table 2. Concentrations of PM2,5 in ng/m3 in September 2016 MERILNA Cmax MREŽA Postaja Podr. % pod Cp 24 ur MB Center UT 100 15 27 DKMZ Iskrba RB 100 10 19 LJ Biotehniška UB 97 14 24 Vrbanski plato UB 100 14 26 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Koncentracije O3 v pg/m3 v septembru 2016 Table 3. Concentrations of O3 in pg/m3 in September 2016 MERILNA MREŽA Postaja Podr. Mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV Jod 1. jan. LJ Bežigrad UB 100 46 160 0 0 142 2 13 Celje UB 99 41 120 0 0 111 0 7 Murska Sobota RB 99 52 139 0 0 129 1 7 Nova Gorica UB 99 55 158 0 0 148 2 34 Trbovlje SB 99 34 128 0 0 107 0 5 DKMZ Zagorje UT 99 36 124 0 0 106 0 1 Hrastnik UB 99 40 126 0 0 106 0 5 Koper UB 100 85 150 0 0 133 6 51 Otlica RB 99 85 155 0 0 150 2 31 Krvavec RB 99 96 146 0 0 139 6 56 Iskrba RB 100 44 143 0 0 123 1 14 Vrbanski plato UB 100 56 137 0 0 127 1 7 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 99 77 148 0 0 134 1 14 EIS TEŠ Zavodnje Velenje RI UB 99 100 84 46 137 126 0 0 0 0 120 104 0 0 14 4 EIS TET Kovk RI 88 89 135 0 0 125 4 25 EIS TEB Sv. Mohor RB 99 47 148 0 0 130 4 20 MO Maribor Pohorje RB 95 83 124 0 0 119 0 9 Preglednica 4. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v septembru 2016 Table 4. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in September 2016 Podr NO2 NOx MERILNA MREŽA Postaja Mesec / Month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Mesec / Month >MV % pod Cp Cmax >MV Jod 1. jan. >AV Cp LJ Bežigrad UB 99 27 99 0 0 0 39 MB Center UT 100 17 91 0 0 0 33 Celje UB 99 13 46 0 0 0 20 DMKZ Murska Sobota RB 100 14 61 0 0 0 19 Nova Gorica UB 99 23 88 0 0 0 36 Trbovlje SB 97 15 45 0 0 0 28 Zagorje UT 99 21 55 0 0 0 34 Koper UB 100 7 27 0 0 0 20 OMS Ljubljana LJ Center UT 100 27 71 0 0 0 58 TE-TOL Ljubljana Vnajnarje RI 100 9 24 0 0 0 11 Šoštanj SI 99 8 43 0 0 0 13 EIS TEŠ Zavodnje RI 98 5 53 0 0 0 6 Skale SB 100 6 33 0 0 0 8 EIS TET Kovk Dobovec RI RI 88 94 4 1 23 5 0 0 0 0 0 0 5 1 EIS TEB Sv. Mohor RB 98 5 18 0 0 0 5 MO Celje AMP Gaji UB 97 8 43 0 0 0 25 MO Maribor Vrbanski plato UB 95 8 39 0 0 0 9 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 5. Koncentracije SO2 v ng/m3 v septembru 2016 Table 5. Concentrations of SO2 in ng/m3 in September 2016 Mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA Postaja Month 1 ura / 1 hour 3 hours Dan / 24 hours po >MV >MV dr % pod Cp Cmax >MV £od 1. ¡an. >AV Cmax >MV £od 1. jan. LJ Bežigrad UB 100 3 14 0 0 0 5 0 0 Celje UB 94 6 20 0 0 0 8 0 0 DMKZ Trbovlje SB 97 11 21 0 0 0 19 0 0 Zagorje UT 99 3 10 0 0 0 4 0 0 Hrastnik UB 98 6 18 0 0 0 11 0 0 OMS Ljubljana LJ Center UT 99 2 7 0 0 0 5 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RI 100 3 14 0 0 0 6 0 0 Šoštanj SI 100 3 42 0 0 0 8 0 0 Topolšica SB 100 5 20 0 0 0 7 0 0 EIS TES Zavodnje RI 99 4 19 0 0 0 8 0 0 Veliki vrh RI 100 4 148 0 0 0 23 0 0 Graška gora RI 100 4 26 0 0 0 7 0 0 Velenje UB 100 1 7 0 0 0 3 0 0 Pesje SB 100 3 63 0 0 0 7 0 0 Skale SB 100 6 14 0 0 0 9 0 0 Kovk RI 48 7 16 0 0 0 9 0 0 EIS TET Dobovec RI 99 11 21 0 0 0 16 0 0 Kum RB 63 2 29 0 0 0 4 0 0 Ravenska vas RI 100 6 15 0 0 0 10 0 0 EIS TEB Sv. Mohor RB 95 4 11 0 0 0 6 0 0 MO Celje AMP Gaji UB 100 4 27 0 0 0 5 0 0 Preglednica 6. Koncentracije CO v mg/m3 v septembru 2016 Table 6. Concentrations of CO (mg/m3) in September 2016 MERILNA MREŽA Postaja Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV DMKZ LJ Bežigrad MB Center Trbovlje Krvavec UB UT SB RB 100 0,3 100 0,3 99 0,3 99 0,2 0,5 0 0,5 0 0,4 0 0,2 0 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ng/m3 v septembru 2016 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in ng/m3 in September 2016 MERILNA MREŽA Podr %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen DKMZ Ljubljana Maribor UB UT 97 100 0,6 0,6 2,4 1,9 0,5 0,4 1,4 0,5 0,4 OMS Ljubljana LJ Center UT 100 2,3 4,8 0,4 4,3 0,5 MO Celje AMP Gaji UB 81 0,7 0,5 0,1 0,6 0,4 Občina Medvode Medvode SB 100 0,6 12,0 0,5 1,7 0,4 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v septembru 2016 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2016 Figure 1. Mean PM10 concentrations in September 2016 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2016 — Maribor — Iskrba Lj Biotehniška Vrbanski plato //1 N A ¡L j / /V >f\ /// \ / /// i / / ^^^ // C/ -í 'V nV W ÍO <£.' ^ C*J Oi --V 'V rn V tri tö" c^j' CT>' 'V /vV V' to" 'X' (J)' O* Q Q Q Q ¡Q o o "-I '""r ""r """r f\ f\ t\ *V 'V *V flS Datum Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (mg/m3) v septembru 2016 Figure 2. Mean daily concentration of PM2,5 (mg/m3) in September 2016 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (mg/m3) in padavine v septembru 2016 Figure 3. Mean daily concentration of PM10 (mg/m3) and precipitation in September 2016 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne koncentracije v septembru 2016 in število prekoračitev ciljne osemurne koncentracije O3 od začetka leta 2016 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in September 2016 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 concentrations from the beginning of 2016 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v septembru 2016 Figure 5. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in September 2016 with the number of 1-hr limit value exceedences 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v septembru 2016 Figure 6. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in September 2016 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations Cp povprečna mesečna koncentracija v |g/m3 / average monthly concentration in |g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v |g/m3 / maximal concentration in |g/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [|g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 |g/m3 in vrednostjo 80 |g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 |g/m3.h. podr področje: U-mestno, S-primestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, S- suburban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v pg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in pg/m3: Onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / Year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 40 (MV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 5 (MV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) Delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) Delci PM2,5 25 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences of limit value. SUMMARY Concentrations of air pollutants (except ozone) were in September higher than in previous months due to a two longer period of dry and stable weather as well as morning temperature inversions. The limit daily concentration of PM10 was exceeded twice at one monitoring sites, Ljubljana Center. PM2,5 concentrations were below the annual limit value. As the sun position and air temperatures are getting lower, the ozone concentrations are decreasing. In September there were still exceedences of the 8-hours target value. The highest one-hour concentration (160 pg/m3) was measured on 4 September in Ljubljana Bežigrad. NO2, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. 61 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji v septembru 2016 Earthquakes in Slovenia in September 2016 Tamara Jesenko, Ina Cecic Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so septembra 2016 zapisali 211 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 57 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za enega šibkejša, ki so ga prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. Ml je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je septembra 2016 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, september 2016 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, September 2016 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, september 2016 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, September 2016 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 Ml 2016 9 1 3 6 46,59 15,01 10 1,0 Črneče 2016 9 3 3 0 45,90 14,57 9 1,4 Rogatec nad Želimljami 2016 9 4 1 4 45,97 16,01 5 1,0 Brezje, Hrvaška 2016 9 5 0 20 46,38 15,56 11 1,0 Cigonca 2016 9 5 0 23 46,39 15,58 11 1,3 Slovenska Bistrica 2016 9 5 17 59 46,38 15,55 11 1,0 Spodnja Ložnica 2016 9 6 12 5 45,31 14,50 11 1,3 Glavani, Hrvaška 2016 9 8 17 33 46,15 14,97 13 IV 2,4 Zavine 2016 9 8 17 34 46,16 14,97 9 2,1 Zavine 2016 9 9 10 25 46,39 15,59 11 1,6 Slovenska Bistrica 2016 9 9 11 17 46,38 15,53 9 1,2 Vrhole pri Slov. Konjicah 2016 9 9 11 26 46,38 15,59 7 1,2 Spodnja Nova vas 2016 9 10 3 20 45,78 15,77 10 1,2 Srebrnjak, Hrvaška 2016 9 10 13 25 46,11 16,26 18 1,5 Butkovec, Hrvaška 2016 9 10 16 55 46,53 14,26 11 1,1 Dornach (Trnje), Avstrija 2016 9 10 19 25 46,20 15,36 12 1,3 Krajnčica 2016 9 10 20 3 46,46 14,94 10 1,2 Jazbina 2016 9 10 21 19 46,38 15,57 11 1,0 Cigonca 2016 9 12 23 10 45,96 15,03 11 III—IV 1,7 Zagorica 2016 9 12 23 14 45,96 15,03 10 III 1,1 Zagorica 2016 9 13 0 30 45,83 15,21 9 1,1 Žihovo selo 2016 9 13 19 42 46,38 15,55 10 1,0 Spodnja Ložnica 2016 9 14 13 17 45,38 14,30 6 1,1 Kučeli, Hrvaška 2016 9 14 22 22 45,26 14,32 12 1,1 pod morskim dnom, blizu Medveje, Hrvaška 2016 9 14 23 5 45,26 14,31 11 1,6 pod morskim dnom, blizu Medveje, Hrvaška 2016 9 14 23 8 45,26 14,31 13 1,0 pod morskim dnom, blizu Medveje, Hrvaška 2016 9 15 2 42 45,25 14,32 12 1,7 pod morskim dnom, blizu Medveje, Hrvaška 2016 9 16 9 4 45,81 15,44 2 1,0 Orehovec 2016 9 16 10 28 45,96 15,54 5 III—IV 1,6 Stari Grad 2016 9 16 16 15 46,08 14,63 11 V 2,6 Videm 2016 9 16 20 34 45,67 15,71 13 1,0 Pesak, Hrvaška 2016 9 18 19 48 45,26 14,63 16 1,2 Veli Dol, Hrvaška 2016 9 22 17 59 45,34 14,64 19 1,2 Gornje Jelenje, Hrvaška 2016 9 22 20 0 45,81 15,43 3 čutili 1,5 Orehovec 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 Ml 2016 9 22 21 31 45,81 15,43 3 čutili 1,4 Orehovec 2016 9 24 15 18 45,33 14,64 15 1,9 Gornje Jelenje, Hrvaška 2016 9 25 11 52 46,43 15,71 9 1,2 Podova 2016 9 25 15 46 46,39 15,57 13 1,2 Slovenska Bistrica 2016 9 25 17 14 46,11 14,67 14 čutili 0,8 Vinje 2016 9 25 21 14 45,81 15,43 5 IV 2,5 Orehovec 2016 9 25 21 15 45,82 15,45 1 1,3 Črešnjevec pri Oštrcu 2016 9 25 21 16 45,81 15,44 2 1,1 Črešnjevec pri Oštrcu 2016 9 25 22 27 45,81 15,43 3 zvok 1,2 Orehovec 2016 9 26 0 25 46,38 15,58 10 1,2 Slovenska Bistrica 2016 9 26 0 31 45,80 15,45 2 1,0 Črešnjevec pri Oštrcu 2016 9 26 1 58 46,38 15,58 8 1,3 Slovenska Bistrica 2016 9 26 3 30 45,82 15,45 2 zvok 1,0 Črešnjevec pri Oštrcu 2016 9 26 4 44 45,79 15,43 0 1,2 Črešnjevec pri Oštrcu 2016 9 26 12 41 46,17 13,50 17 1,3 Pulfero (Podbonesec), Italija 2016 9 26 21 24 46,08 14,63 11 1,0 Videm 2016 9 27 2 44 46,39 15,58 11 III—IV 1,9 Slovenska Bistrica 2016 9 27 3 18 46,39 15,58 11 1,7 Slovenska Bistrica 2016 9 27 10 4 45,83 15,61 4 1,0 Kostanjevec Podvrški, Hrvaška 2016 9 27 14 32 45,82 15,43 2 III 1,1 Orehovec 2016 9 27 15 8 45,80 15,44 0 1,1 Črešnjevec pri Oštrcu 2016 9 27 18 8 46,08 14,63 11 III 1,3 Videm 2016 9 29 8 58 46,50 13,70 7 1,2 Fusine Confine, meja Italija-Slovenija 2016 9 29 14 35 45,90 14,91 9 1,0 Gombišče Potresna aktivnost je bila v septembru zmerna. Največje učinke (V EMS-98) je dosegel potres 16. septembra ob 18.15 po lokalnem času z žariščem v bližini Vidma in lokalno magnitudo 2,6. Čutili so ga vzhodno od Ljubljane, v Domžalah, Trzinu, Škofljici, Komendi, Dobu, Dolu pri Ljubljani, Šmartnem pri Litiji, Radomljah, Kresnicah, Mengšu, Vodicah, Moravčah in okoliških naseljih, pa tudi v nekaterih delih Ljubljane. Posamezni prebivalci so zapustili stanovanje. Potres ni povzročil gmotne škode, le nekaj preplaha. V drugi polovici meseca so prebivalci širše okolice Šentjerneja čutili kar nekaj manjših potresov z žariščem v bližini Orehovca, od katerih je bil najmočnejši tisti 25. septembra ob 23.14 po lokalnem času z lokalno magnitudo 2,5. Največja intenziteta potresa je bila IV EMS-98. 64 Svetovni potresi v septembru 2016 World earthquakes in September 2016 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, september 2016 Table 1. The world strongest earthquakes, September 2016 Datum Cas (UTC) ura min Koo širina (°) rdinati dolžina (°) Magnituda Mw Globina (km) Št. žrtev Območje 1. 9. 16.37 37,36 S 179.15 E 7,0 19 pod morskim dnom, v bližini Nove Zelandije 10. 9. 12.27 1,04 S 31,62 E 5,9 40 23 Nsunga, Tanzanija 22. 9. 20.24 26,31 N 68,26 E 4,5 10 1 Nawabshah, Pakistan 23. 9. 16.11 2,61 S 29,11 E 4,8 10 7 Cyangugu, Ruanda 23. 9. 23.11 45,73 N 26,61 E 5,6 92 Nereju, Romunija 24. 9. 21.28 19,78 S 178,24 W 6,9 596 pod morskim dnom, območje otočja Fidži 28. 9. 16.48 12,45 N 86,53 W 5,5 8 1 La Paz Centro, Nikaragva V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v septembru 2016. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so zahtevali človeška življenja (Mw - navorna magnituda). Vir: USGS - U. S. Geological Survey Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, september 2016 Figure 1. The world strongest earthquakes, September 2016 65 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V septembru 2016 poročamo o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Mariboru, obremenjenost s cvetnim prahom pa smo spremljali še na dveh dodatnih postajah (Brežiška kotlina in Novo mesto), ki sta namenjeni sledenju cvetnega prahu ambrozije. Največ cvetnega prahu smo izmerili v Brežiški kotlini, in sicer 3.224 zrn, sledilo je Novo mesto s 1.802 zrni, nekoliko manj cvetnega prahu je bilo v Izoli, kjer smo našteli 1.438 zrn. V Ljubljani in Mariboru je bilo v zraku najmanj cvetnega prahu, 1.023 zrn in 1.011 zrn. Zabeležili smo cvetni prah 20 različnih skupin rastlin. Na vseh merilnih postajah je prevladoval cvetni prah ambrozije in koprivovk, ki je predstavljal več kot 70 % izmerjenega cvetnega prahu. Nekoliko več cvetnega prahu so v zrak prispevale še trave, trpotec, metlikovke in amarantovke ter pelin, vendar so bile dnevne obremenitve prenizke, da bi povzročale težave z zdravjem. l00 400 3m300 >55 2QQ 1QQ 0 I F1FIJI 1 3 l 7 l 11 iL-u.. lu.^ij^ljil 13 15 17 1l 21 23 25 27 2l 23 2l 27 2l Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, september 2016 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, September 2016 Cvetni prah ambrozije je vzrok za seneni nahod še v septembru, ko so obremenitve z drugimi vrstami cvetnega prahu že prenizke. Povprečna dnevna obremenjenost zraka z 20 in več zrni na m3 zraka pri večini oseb, ki so preobčutljive na ambrozijo, lahko izzove simptome senenega nahoda, redko astme. Na vseh merilnih mestih je bilo število dni s tako dnevno obremenitvijo večje kot v lanskem letu, izjema 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja je bila Brežiška kotlina, kjer sta bila letos dva dneva manj kot lani. Za zdravje obremenilne količine cvetnega prahu so bile v zraku do sredine meseca. Preglednica 1. Število dni z obremenitvijo s cvetnim prahom ambrozije nad 20 zrn/m3 zraka v avgustih 2015 in 2016 Table 1. Number of days with more than 20 grains of Ragweed pollen in m3 of air in August 2015 and 2016 2015 2016 Brežiška kotlina 17 15 Izola 4 8 Ljubljana 3 8 Maribor 8 9 Novo mesto 9 14 Preglednica 2. Septemberski indeks cvetnega prahu ambrozije za leti 2015 in 2016 Table 2.September monthly index of Ragweed pollen in the years 2015 and 2016 2015 2016 Brežiška kotlina 2644 2031 Izola 215 529 Ljubljana 362 381 Maribor 624 487 Novo mesto 1174 1121 350 Brež. k. Izola Ljubljana Maribor Novo m. AMBROZIJA 1 1.1 mm 50 I . I 11 13 iL, 15 1 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, september 2016 Figure 2. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, September 2016 0 3 5 7 9 Preglednica 3. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v %, september 2016 Table 3. Components of airborne pollen in the air in %, September 2016 Ambrozija Pelin Bršljan Druge košarnice Metlikovke Ščirovke Trpotec Trave Cedra Koprivovke Čatež 63,0 0,8 0,4 1,9 2,3 1,3 6,0 0,8 20,9 Izola 36,8 3,0 0,8 1 ,0 6,3 3,4 9,0 0,1 35,7 Ljubljana 37,2 2,0 1 ,2 2,4 2,7 2,6 5,9 0,9 38,4 Maribor 48,2 1 ,8 1 ,4 1 ,7 4,9 4,0 7,8 0,4 23,4 Novo mesto 62,2 1 ,2 0,9 0,0 3,2 1,3 5,9 1,7 1 7,5 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Začetek septembra je bil sončen z neobičajno toplim vremenom. Sezona pojavljanja cvetnega prahu ambrozije se je prevesila v drugo polovico, zelo visoke obremenitve so bile na področju Brežiške kotline in Novega mesta. Že drugi dan so se na vseh merilnih mestih nekoliko znižale. Poleg ambrozije je bil v zraku še cvetni prah koprivovk, na celini kopriv, v Primorju pa tudi krišine. Prisoten je bil tudi cvetni prah trav, metlikovk in posamezna zrna pelina. Že 5. septembra se je postopno pooblačilo, začele so se pojavljati padavine, sledil je oblačen dan, občutno se je ohladilo. Znižala se je obremenitev zraka s cvetnim prahom. Že 7. septembra se je ponovno ogrelo in nadaljevalo se je nadpovprečno toplo in večinoma sončno vreme, le na Primorskem so sončna obdobja občasno prekinjali oblaki. Količina cvetnega prahu se je postopoma zviševala do 9. v mesecu, nato pa se je sezona začela iztekati. m e 160 140 120 100 80 60 40 20 Brež. k. Izola Ljubljana Maribor Novo m. KOPRIVOVKE 1 1 II lil. . kili. l H nn mtMmmrmm 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, september 2016 Figure 3. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, September 2016 25 20 " 15 <0 10 Brež. k. Izola Ljubljana Maribor Novo m. TRAVE I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, september 2016 Figure 4. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, September 2016 Spremembo je prinesel 16. september, pooblačilo se je, dež je zajel vso Slovenijo, neobičajno toplo obdobje se je zaključilo. Spremenljivo vreme z občasnimi krajevnimi padavinami se je nadaljevalo še 0 3 5 7 9 5 0 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja vse do 20. septembra. Deževno vreme je zaključilo sezono pojavljanja cvetnega prahu ambrozije, do konca meseca so bila v zraku le posamezna zrna. Poleg ambrozije je bil v zraku še cvetni prah metlikovk in koprivovk. Nato je bilo do konca meseca večinoma sončno, večjih temperaturnih sprememb pa v zadnji tretjini meseca ni bilo, popoldnevi so še bili prijetno topli, jutra pa hladna. Le redke rastline so cvetele in v zrak sproščale skromne količine cvetnega prahu. Za bršljan in cedre pa je to čas cvetenja. Brež. k. Ljubljana Maribor Novo m. METLIKOVKE/SCIROVKE CD