( M Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem". List izhaja 10: in 25. vsakega meseca. =====—- Za posamezne člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4 , za člane onih zadrug, ki so v „Zvezi“ in ako so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2 —. Sicer stane list celoletno K 5'—. polletno K 2 60, = četrtletno K 1'30 in posamezna številka 25 vinarjev. _ ■. . Cena inseratom: 1 /48 strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ===== Štev. 18. V Ljubljani, 20. oktobra 1914. Leto L Zvezne objave. Še vedno se dobe osebe, ki so člani takih zadrug, ki so sklenile obvezno naročbo »Gostilničarja« za vse člane, da pošiljajo list nazaj s pripombo: Se ne naroči ali ne sprejme! Te omejenosti dotični največkrat niso sami krivi, ampak pismonoše, ki so že začetkom ob raznašanju nagovarjali ljudi: Kajne, saj ne boste naročili tega lista? In stranke, ki jim manjka prave razsodnosti, kolike važnosti je za vsakega gostilničarja ta stanovsko strokovni list, pritrdijo pismonoši in zato se vrača list vedno z isto pisavo napisano pripombo: »Se ne sprejme« To okolnost smo dognali s strankami samimi in ko smo jim povedali, da je zanje po zadrugi plačana naročnina in da list vsled sklepa zadružnega občnega zbora vsi dobivajo, so se izjavili, da ga radi sprejmejo. Proti dotičnim pismonošem zdaj še ne bomo postopali kakor bi bilo treba, toda ako se v prihodnjič še kaj takega zgodi, storimo pri merodajni oblasti primerne korake, ki pa ne bodo prijetni za dotične pismonoše. Današnji številki so priloženi listki glede prodaje tobačnih izdelkov, kakor je to sklenil zvezni občni zbor. Vojna in plačevanje davkov. Velike zahteve se stavijo ob času sedanje vojne na državo. Bojevati se mora z ogromnimi na razpolago ji danimi močmi na dve strani, poleg tega pa ima paziti, da ne zastane kolo, ki goni državni ustroj, in da narodno gospodarstvo ne trpi prevelike škode. Državljani imajo ob teh izrednih časih dolžnost, da še posebej pokažejo svoje pa-trijotično mišljenje tudi s tem, da svoje davke plačujejo redno in v polnem obsegu. To velja seveda v prvi vrsti za tiste, ki niso poklicani, da na bojnem polju branijo svojo domovino pred zunajnjimi sovražniki. Seveda pa nastajajo ravno ob teh izrednih časih večkrat razmere, ki posameznikom onemo-gočujejo izpolnjevanje njihovih dolžnosti napram državi. Ako namreč usahne vir dohodkov, tudi davki ne morejo prihajati redno v državno blagajno; zkto že dosedanji zakoni za take izredne slučaje dovoljujejo nekatere olajšave, ki jih hočemo navesti v naslednjih vrstah. Po zakonu z dne 24. oktobra 1896 št. 223 drž. zak. se more h išn o - n a j e m n i davek ali hišna najemnina odpisati radi neizterljivosti najemščine, ako se je s sodno izvršbo dokazalo, da hišno-najemni davek ni izterljiv. Ker se pa proti osebam, ki so v vojni, ne more vršiti eksekucija ali izvršba — in kdo bi sploh take osebe ekse- j kviral — čeprav ne plačujejo hišne najemščine, j bi se torej moralo kljub temu plačevati hišno-najemni davek? To bi bilo pač nekoliko prehudo. Zakon dovoljuje, da sme izjemoma finančno (deželno) ravnateljstvo po svojem prevdarku dovoliti odpis hišne najemščine na podlagi drugačnih dokazil, ako bi sodna eksekucija previdoma ostala brezuspešna. Ob sedanji mobilizaciji bi bilo tako dokazilo n. pr. naznanilo hišnega lastnika, da se odpove najemščini za določeno dobo, ako je bil hišni najemnik o taki odpovedi obveščen in najemnik, oziroma njegov namestnik sam potrdi, da se mu je najemščina odpustila. To bi bila torej nekaka odpovedna pogodba, ki naj se predloži davčnemu oblastvu 1. stopnje (okrajnemu glavarstvu, oziroma davčni administraciji.) Take prošnje za odpis hišne najemnine so kolka proste in se morajo predložiti vsaj 6 mesecev po preteku časa, v katerem najemščina ni bila izterljiva. Seveda mora hišni lastnik naknadno naznaniti najemščino, ki bi jo morda kljub temu prejel potem, ko se mu je že davek radi neizterljivosti najemščine odpisal. Tudi pri občni pridobnini ali obrtnem davku zakon z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, dovoljuje nekatere izjeme od splošnega pravila, da odmerjeni davčni postavek velja za vso dveletno priredbeno dobo in da izpremembe v obratnih razmerah, ki nastanejo v teku priredbene dobe, nimajo vpliva na že odmerjeni davek. Drugi odstavek § 73. omenjenega zakona se namreč glasi: Vsled bistvenega motenja v obratu po smrti ali bolezni imetnikovi, po požaru, povodni ali drugih izrednih okolnostih sme vendar finančno deželno oblastvo deloma, ali, če je bil obrat ustavljen skozi celo četrtletje, popolnoma odpustiti enega ali več četrtletnih obrokov. Da spada mobilizacija med „druge izredne okolnosti“, o tem pač ni nobenega dvoma, seveda mora nastati vsled mobilizacije v resnici bistveno motenje v obratu. To se dogaja n. pr. če je imetnik obrta, ki je sam delal v obrtu, sam poklican v vojaško službovanje, ali če so n. pr. pri rokodelskih obrtih pomočniki poklicani k vojakom in lastnik ne dobi nadomestila, ali če zastane promet vsled tega, ker se blago ne more izvažati, ali po železnici prevažati. V takih slučajih se morejo (kolka proste) prošnje vlagati pri finančnem (deželnem) ravnateljstvu, katero o njih odločuje. Zoper odlok finančnega ravnateljstva je dovoljen priziv na finančno ministrstvo. Če se pa vsled mobilizacije obrat popolnoma in trajno ustavi, naj davčni zavezanec tekom štirih tednov po ustavitvi obrta naznani pri davčnem oblastvu, da se je obrt popolnoma in trajno opustil, nakar mu davčno oblastvo odpiše pridobninski davek od prihodnjega četrtletja dalje. Ako se je pa obrat popolnoma ustavil vsled smrti imetnikove, ima davčno oblastvo dolžnost, da uradoma odpiše pridobnino od prihodnjega četrtletja, vendar naj pa dediči, če le možno, ustavitev obrata sporoče davčnemu oblastvu, ker le-to večkrat šele čez več časa izve za smrt lastnika obrta in torej ne more davka takoj odpisati, kar provzroča večkrat nepotrebno nevoljo pri davkoplačevalcih. Tudi glede dohodnine ali osebnega davka ima § 232. zak. o osebnih davkih neko izjemo od splošnega pravila, da premembe v dohodninskih razmerah tekom davčnega leta ne vplivajo na odmerjeni davek. Ta izjemna določba se glasi: Osebe, katerih dohodki so se vsled izpadka dohodninskega vira ali vsled nesreč ali vsled drugačnih izrednih okol- nosti tekom davčnega leta dokazano znižali na manj kakor dve tretjini zneska, ki je vzet v podlago; obdačbi, in katere so potrebne takega izpregleda, smejo zahtevati razmeroma znižanje za preostanek dotičnega davčnega leta odpisanega davka. Take prošnje se morejo vložiti vsaj tekom 14 dni po nastopu dogodka, na katerega se nanaša prošnja za izpregled, pri pristojnem davčnem oblastvu prve stopnje. O prošnjah, ki jih ni treba kolkovati, odločuje finančno (deželno) ravnateljstvo. Zoper odločbo finančnega ravnateljstva je dopustna pritožba na finančno ministrstvo. Ob času mobilizacije takih prošenj pač ne bo treba še prav posebno utemeljevati. Ako se je kak obrat ustavil, treba je navesti samo to dejstvo. Ker v sedanjih časih osebe, ki so poklicane vsled mobilizacije v vojaško službovanje, ponajveč ne morejo pravočasno sporočiti davčnim oblastvom dejstev, ki so merodajna za izpregled davkov, in tudi ponajveč niso pustile posebnih pooblastil v davčnih zadevah drugim osebam, so v največ slučajih te izjemne določbe zanje bile brez posebnega pomena. Istotako se v vojaški službi se nahajajoče osebe ne morejo po navadi pravočasno pritožiti zoper odmero davka, ali ne morejo pravočasno naznaniti svojega izstopa iz službe, da bi se jim na podlagi tega odpisala dohodnina itd. Zato je pa velike važnosti odreba finančnega ministrstva z dne 15. septembra 1914 (drž. zak. št. 246), ki je izšla na podlagi splošne cesarske na-redbe z dne 29. avgusta 1914, drž. zak. št. 227. Po tej odredbi se za osebe, vpoklicane v vojaško službovanje, za čas, dokler so v vojaški službi, predpisani rok za vlaganje naznanil, napovedi in izjav, prošenj in prizivov, sistira ali ustavi, tako da ta rok poteče šele 14 dni potem, ko preneha zadržek, to je, ko so omenjene osebe odpuščene iz vojaškega službovanja. Če pa je davčni zavezanec postavil kakega pooblaščenca, tedaj ravnokar omenjena olajšava ne velja, razen če je pooblaščenec tudi sam poklican v vojaško službovanje. Glede sodne eksekucije proti osebam, poklicanim v vojaško službovanje, [odreja § 6 cesarske naredbe z dne 29. julija 1914, drž. zak. št. 178, da se ta ne more vršiti, dokler so v vojaški službi. Ali naj se proti takim osebam ne uvede, oziroma ustavi tudi eksekucija radi zaostalih davkov, o tem presoja davčno oblastvo na podlagi splošnega gospodarskega položaja davčnega zavezanca. Gotovo se davek ne bo izterjaval, ako se rodbina vpoklicanca nahaja v gospodarski stiski. Sicer pa davčni zavezanci že po doslej veljavnih postavnih določbah lahko prosijo, da se jim za plačevanje dospelega davka rok do gotovega časa podaljša, ali da se jim dovoli plačevanje zaostalih davkov v obrokih, ako jim radi nesreč ali drugačnih vzrokov ni mogoče plačati pravočasno dospelih obrokov. Take prošnje se morejo vložiti pri davčnih (finančnih) obla-stvih, pri davkarijah ali županstvih, pismeno ali se morejo podati tudi ustno na zapisnik. O njih odločuje do gotovega zneska davčno oblastvo prve stopnje, sicer pa finančno (deželno) ravnateljstvo. Poslovanje pod nadzorstvom. Vlada je povodom izjemnih razmer vsled vojne izdala že več zakonov, ki naj ublažijo zasebnopravne odnošaje med državljani. O moratoriju govorimo na drugem mestu, tukaj pride v poštev jako važen zakon o poslovanju pod nadzorstvom, izdan s cesarsko naredbo z dne 17. septembra 1914. Namen tega zakona je, da varuje upnika za dobo moratorija, ko dolžniku ni treba izpolnjevati obveznosti, pred zapravljivim početjem dolžnika. Ako dolžnik vidi, da si po odpravi moratorija ne bo več mogel pomagati na noge, je marsikdo tako malovesten, da lahkomiselno vodi svoj obrat ali svoje gospodarstvo, da je upniku pozneje še manj mogoče priti do svoje terjatve, ki je v nevarnosti. Dočim namreč upnik svoje terjatve od dolžnika ne more izterjati, nima na drugi strani nikakega sredstva pri rokah, če dolžnik med moratorijem svoje premoženje zapravi, n. pr. svojo zalogo, posestvo, terjatve itd. proda. Zgoditi se mu more, da po preteku moratorija z eksekucijo nima na kaj seči. Preprečiti tako zvijačno, hudobno zlorabo moratorija s strani dolžnika, je glavni namen novega zakona in njega bistvo obstoji v tem, da podeljuje upniku, ki dokaže, da spravlja dolžnikovo poslovanje v dobi zakonitega moratorija njegovo terjatev v nevarnost, pravico, predlagati pred sodiščem, naj se postavi celo dolžnikovo gospodarstvo (trgo- LISTEK. Talmi - prosekar. (Istinita dogodbica, priobčil vodja R. Dolčnc.) Bilo je ravno tik po trgatvi prvo ali drugo leto po zasedenju Bosne in Hercegovine, ko me je posetil na Slapu gospod Hinko Kavčič, napredni! posestnik in gostilničar na Razdrtem pri Postojni. Pozneje je postal, kakor obče znano, župan in deželni poslanec, in le žal, jako žal, da je ta vzor-narodnjak veliko prezgodaj umrl. Midva sva si bila jako dobra osebna prijatelja vsled daljnega sorodstva, sošolstva in pogostega občevanja. Imenovala sva drug drugega navadno le „kumše“, ker je bil Kavčič enemu mojih sinov krstni boter. Bil sem ravno v šolski kipelni kleti tedanje deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu, ko se je pripeljal na dvorišče. Stopivšega z voza sem ga seveda najsrč- nejše pozdravil ter ga takoj vprašal: „Kum-še, kaj pa tebe danes prinaša?“ Presrčni pozdrav mi vrne in smeje se mi odgovori: „0 kumšija, danes me je dovedel pa poseben povod k tebi, toda pomeniti se morava pa le na štiri uha“. „No, no, to se pač lahko zgodi, pojdiva na vrt, tam naju ne bo nihče slišal." In tako se je tudi zgodilo potem ko je šolski hlapec konja sprejel ter v hlev oddal in ko je kumše mojo soprogo pozdravil in sem ji naročil, da nama priredi pošteno kosilo. Dospevši na vrt sedeva k kameniti mizi in ga vprašam: „Kaj pa mi imaš posebnega povedati, ali kaj je povod tvojemu današnjemu£posetu?“ Odgovori mi: ,,Vidiš, kumše, pri nas in v naši okolici so letos tepke tako dobro obrodile, da jih lahko po 30 do 40 krajcarjev mernik kolikor hočem nakupim, zato sem te prišel vprašat, kako naj postopam, da dobim iz njih tak mošt, kakršnega bi lahko v gostilni točil, seveda vina, obrt itd.) pod nadzorstvo osebe, ki jo imenuje sodišče. Za nadzornika je lahko postavljen ogroženi upnik sam ali pa kaka druga oseba. Sodišče ima nadzorstvo odrediti, če je tako obstoj terjatve kakor tudi preteča nevarnost izkazana. Ni pa potreba, da je ogrožena terjatev že v plačilo zapadla, da je torej dolžnik s plačilom v zamudi. Dovolj, da dolžnik z lahkomiselnim ravnanjem, torej predvsem z zapravljanjem bodoče izterjanje terjatve ogroža. Naloga sodno imenovanega nadzornika je, podpirati in nadzorovati dolžnika v njegovem poslovanju, predvsem torej skrbeti za to, da se obrat redno nadaljuje in da se obstoječe premoženje ne pogubi. V to svrho podeljuje zakon nadzorniku jako daleko-sežne pravice. Po previdnosti nadzornika more sicer dolžnik še dalje voditi svoje podjetje. Vendar je pri tem v marsikakem oziru podvržen strogi kontroli nadzornika. Brez njegovega privoljenja ne sme namreč dolžnik ničesar od svojega premoženja niti prodati, niti sicer odtujiti ali spraviti v stran, ne sme dalje svojega premoženja (n. pr. posestva) obremeniti, nikakih poroštev sklepati ali komu kaj podariti. Celo navadna k vsakodnevnemu obratu spadajoča opravila (n. pr. najetje novega pomožnega osobja) mora opustiti, če nadzornik istim ugovarja. Ta je po potrebi celo opravičen, dolžnika kratko-malo odstaviti in obrat vzeti popolnoma v svoje roke ali ga pa izročiti tretji osebi. Nadzornik ima torej prav uspešna sredstva na razpolago, da prepreči lahkomiselno uničevanje dolžnikovega premoženja, na drugi strani pa omogoči redno nadaljevanje poslovanja. Imeti pa ima pred očmi predvsem dobrobit podjetja samega, ki naj se na ta način reši pred propadom. Zato postavlja zakon nadzornika pod kontrolo sodišča. Nadzornik ima polagati račun, proti njegovemu poslovanju je odprta pritožba na sodišče. Dohodki nadzorovanega gospodarstva se imajo v zmislu zakona (§ 8) porabiti predvsem za nadaljevanje obrata in za skromno preživljanje dolžnika in njegove rodbine. Preostanek služi v pokritje dolgov, pri čemer se je podobno kakor v konkurzu ozirati na vse upnike. Nadzornik ima pravico do primerne nagrade. Kadar je gospodarstvo zopet v rednem teku in upniki izven nevarnosti, sme dolžnik predlagati, da se nadzorstvo odpravi. Rekli smo zgoraj, da je namen novemu zakonu predvsem, varovati interese ogrože. po nižji ceni nego vino? „To je prav lahko11, sem mu odgovoril, ,,toda prvi pogoj je, da dobiš eno veliko brento prav svežih in prav dobrih grozdnih tropin, katerih bo pa, ker se je v Vipavski dolini trgatev že končala, kaj težko dobiti.11 „0, tropine pa še prav lahko dobim11, je rekel kumše, „in sicer pri Muhi na Lozicah. Namesto po novi cesti sem se danes peljal po stari z Razdrtega na Lozice ter od tam sem. Miiha, ki te prav srčno pozdravlja, šele danes trga grozdje.11 Mtiha smo nazivali prijatelji med seboj gospoda Antona Žvanuta (vulgo Gauca) odličnega narodnjaka ter velikega posestnika in gostilničarja na Lozicah, to je v prvi vasi, dospevši z Razdrtega po stari cesti v Vipavsko dolino. Ko mi kumše to pove, začel sem mu dopovedovati in razkladati, kako da naj postopa pri napravi hruškovca, da bo tak, kakršnega si želi, ali pa še boljši. Ker se mu je pa moj recept le predolg zdel, po- nega upnika napram lahkomiselnemu dolžniku. To mnenje zastopamo, dasi je zakonodajalec z na novo ustvarjenim institutom poslovanja pod nadzorstvom očividno hotel dati tudi dolžniku samemu v roko sredstvo, s katerim se vsaj za dobo moratorija reši pred konkurzom. Zakon namreč izrecno določa, da sme tudi dolžnik, pri katerem je vsi ed vo j n i h d ogodko v nast op i la neplačevitost, zaprositi pri sodišču, ki je sicer pristojno kot konkurzna oblast, za postavitev njegovega poslovanja pod nadzorstvo. Mnenja pa smo, da dolžnik ne bo rad posegel po tem sredstvu. V zmislu novega zakona je namreč prisilna kakor prostovoljna postavitev poslovnega nadzorstva javen uraden čin, ime nadzorovanca in nadzornika se sodno javno razglasi kakor otvoritev konkurza. Dolžnik, ki ni pasiven in se nahaja le trenotno vsled izrednih razmer v zadregi ali v stanju neplačevitosti, bo že z ozirom na svoj ugled in kredit rajši posegel po vsakem drugem sredstvu, samo da svojo zadrego javnosti prikrije. To določbo je tembolj obžalovati, ker bi uvedba prostovoljne postavitve podjetij pod nadzorstvo sicer zadostila očividni potrebi. Koliko obrtnih podjetij stoji samo radi tega, ker je moral gospodar z vsem osobjem na vojno! Ti vsi bi bili zakonodajalcu hvaležni, da jim je omogočil vsaj v gotovih mejah nadaljevati svoj obrat. Dolžniku nudi zakon dvoje ugodnosti. Predvsem ni več po zakonu zavezan predlagati otvoritev konkurza o svojem premoženju, kakor hitro se je prostovoljno postavil pod nadzorstvo. Druga ugodnost pa je ta, da upniki po razglašeni postavitvi pod nadzorstvo radi svojih pred tem časom nastalih terjatev proti dolžniku ne morejo voditi nikake izvršbe. To velja tudi za primer, če je bil dolžnik vsled upnikovega predloga postavljen pod nadzorstvo. Za vse pozneje nastale terjatve pa je eksekucija seveda dovoljena. V slučaju prostovoljne in prisilne postavitve pod nadzorstvo je končni glavni uspeh torej ta, da se materielni dolžnikov položaj vsaj poslabšati ne more in da so upniki, če hočejo v doglednem času priti do svojih terjatev, več ali manj prisiljeni, od istih nekaj popustiti. Pasivnega podjetnika seveda tudi najvestnejši nadzornik mnogokrat ne bo rešil pred konkurzom, enostavno iz razloga, ker ne bo mogel doseči dohodkov, s katerimi naj nadaljuje obratovanje in poplača dolgove. tegnil je svoj notes iz žepa ter me naprosil, da mu recept napišem, ker bi sicer utegnil kaj pozabiti ter napačno ukreniti. No, to se je tudi zgodilo. Napisal sem mu recept prav natančno v njegov notes. Ko je pa v zvoniku sosedne cerkve zazvonilo poldan, sva šla v jedilno sobo k obedu. Kmalu po obedu je pa kumše zapregel, se poslovil ter odpeljal na Lozice, obljubivši mi prav trdno, da se bo natanko po sprejetem receptu ravnal. ■X- •* •* Dne 18. oktobra je sv. Lukež in takrat je velik letni, posebno živinjski semenj v Postojni. Na tem sejmu sešli smo se trije tedanji poglavitni vipavski „trtjoni“: gospod Štefan Habe, veliki posestnik vinogradov na Gočah, gospod France Kavčič, enak posestnik iz Št. Vida, in pa sin mojega rajnega očeta — ta sem bil jaz. Trtjon imenujejo Vipavci v pravem pomenu velikega trtnega škodljivca nekega rilčkarja (Rinchites betu-leti imenovan); šaljivo imenujejo pa tako Določbe sedaj veljavnega moratorija. Moratorij, ki je bil dovoljen s cesarsko naredbo z dne 31. julija za pred 1. avgustom 1914 nastale privatnopravne denarne zahteve prvotno za 14 dni in ki je bil s cesarsko naredbo z dne 13. avgusta na 61 dni podaljšan, se je končal koncem septembra za zahteve, ki so bile 31. julija 1914 plačljive. Težkoče ki so povzročile začetkoma vojnih dogodkov razglasitev odredbe splošnega moratorija, obstoje še zdaj, čeprav v manjši meri. Izkazalo se je torej za potrebno, podaljšati moratorij, vendar se zdi, da so se gospodarske razmere vendarle v toliko okrepile, da se polagoma omogoči likvidacija dozdaj vezanih zahtev. Po cesarski naredbi z dne 1.1. m se moratorij ne nanaša več na celo zahtevo, marveč je ena četrtina zahteve, najmanj pa znesek 100 kron z obrestmi cele zahteve in morebitnimi postranskimi pristojbinami, izvzeta iz moratorija in se mora torej plačati. Kot plačilni dan za četrtino, ki je iz moratorija izvzeta, in za dolžni znesek do sto kron, je pri zahtevah, za katere je veljal moratorij do 30. septembra, določen 14. oktobra, pri zahtevah, za katere preneha moratorij po dosedaj veljavnih predpisih tekom oktobra ali novembra, tisti dan, ki sledi po teku roka moratorija, končno za zahteve, ki so plačljive med 1. oktobrom in 30. novembrom, plačilni dan, najprej pa vedno 14. oktober. Za ostali znesek treh četrtin zahteve velja, če je zahteva plačljiva med 1. oktobrom in 30. novembrom, za 61 dni. Za prej plačljive zahteve zahteva nova cesarska naredba moratorij ostalega zneska do 30. novembra. Določbe o zahtevah, ki so popolnoma izvzete iz moratorija, so ostale bistveno neizpremenjene. Nanovo so bile sprejete med izjeme zahteve na plačitev obresti in na vrnitev kapitala iz delnih zadolžnic, ki niso pupilarno varne, in takih fundiranih bančnih zadolžnic, nadalje v zvezi s tem zahteve na plačitev anuitet obveznosti, ki služijo kot posebno kritje za poslednje, Nadalje so bile izvzete iz moratorija zahteve od zastavnih posojil zastavljalnic in onih oseb, ki kot obrtniki posojujejo na zastavljene stvari. V svrho varstva interesov zastavljalcev je odrejeno, da se zastavljeni predmet ne sme prodajati pred šestimi meseci po prvotnem dospetku. Zvišali so se zneski, ki jih morajo izplačevati življenske zavarovalnice. Posebno je predpisano, da se morajo tudi odličnega vinogradnika. Vsi trije prišli smo, drug za drugega nevede, iz enega in istega namena na sejem v Postojno, namreč, da si tam vsak po dva para medlih volov nakupimo. S temi smo nameravali v zimskem času gnoj v vinograde izvažati, jih pa do velike noči tudi opitati in potem v Trst prodati. Ko smo se opoldne v gostilni pri dolenjem Purgarju pri obedu znašli, smo se domenili, da se bomo domovgrede na Razdrtem pri „Hinkotu“ — tako smo takrat nazivali kumšetovo (Kavčičevo) gostilno — ustavili, tam konje odpočili in malicali. In tako se je tudi zgodilo. Drug za drugim smo se pripeljali okoli četrte ure tja, naročili si pri gospodinji dobro malico in Hin-kota smo pa vprašali, kako vino da ima? Odgovoril je: ,,tako, kakor ga je za take možake, take vipavske trtjone kakor ste Vi trije gospodje, treba, namreč najboljše rdeče od Lovrenca iz Žvanovtu, teran od Živca iz Skope na Krasu ter izboren prosekar od Nabergoja iz Proseka. Omeniti moram, da izplačevati življenske zavarovalnine do 3000 kron, zavarovalnine proti škodi do 5000 kron. Nadalje je preskrbljeno, da zavarovalnice, ki ne plačujejo zavarovalne premije, nimajo škode. Dolžnost bank, hranilnic in drugih kreditnih zavodov, da vračajo vloge, se razširi spričo bogatih dohodkov. Na podlagi zahtev iz tekočega računa, kar se zdaj nanaša tudi na vloge proti blagajniškim nakazilom, se brez vsega more od deželnih in akcijskih bank zahtevati mesečno 5 % imetja, ki je obstojalo 1. avgusta 1914. Brez ozira na višino zneska, čegar vrnitev se zahteva, se sme razen že v dozdaj določenih slučajih zahtevati vrnitev, v kolikor je ta potrebna upniku, da zadosti svoji dolžnosti za delna plačevanja. Vrnitev zneskov do višine 100 K pa se lahko zahteva, ako jih upnik potrebuje za vplačevanja na državna posojila ali pa za pokritje obveznosti, ki jih imajo zavarovalnice. Denar, ki je neob-hodno potreben za vzdrževanje upnikovega obrata, se more dvignili v vsakem kalen-derskem mesecu do višine 10% imetja, ki je obstojalo 1. avgusta 1914. Za vračanje vlog na vložne knjižice se je izplačevalna meja na ta način razširila, da morajo deželne in akcijske banke ter hranilnice mesečno izplačevati b % (najmanj 200 kron), ostali kreditni zavodi, izvzemši rajfajzenske, 2% (najmanj 100 kron) od imetja, ki je obstojalo 1. avgusta 1914. Iz starejših vlog, ki so znašale 16. septembra še več nego 2000 kron, se mora izplačevati nadalje razen 20j%, ki se jih more zahtevati za plačevanje davkov, nadaljnih 20 % za plačevanje obveznosti, ki so izvzete iz moratorija. Brez vsake omejitve se morejo zahtevati plačila na državna posojila in na zneske, ki jih je sodišče obustavilo. Predpisi glede odpovedi zahtev se dopolnijo. Ker se je del zahtev izvzel iz moratorija, je bilo potrebno izpre-meniti procesualne predpise. Eksekucijsko-pravni predpisi se v toliko izpremene, da se dopusti zagotovitvena eksekucija vprospeh zahtev, na katere se nanaša moratorij. Novi so predpisi glede sodnijsko dovoljenega moratorija. Sodniku se daje pravica, med sodnim postopanjem ali brez tega, če dolžnik to predlaga, dovoliti moratorij do zakonitega roka moratorija. Tudi med eksekucijskim postopanjem naj ima sodnik možnost, da vpošteva slabi materielni položaj dolžnika ter dovoli moratorij. Za okoliše, ki so postali neposredna bojišča, je določena na-daljna izjema v korist dolžnika. je bil g. France Kavčič kumšetu (Hinkotu) in meni stric, g. Habetu pa velik prijatelj. Malca je bila prav dobra in zalivali smo jo najprej z rdečim vipavcem, Lovrencovim vinom iz Žvanovtu. To je bilo sicer dobro, močno vino, toda, ker je bilo po prav starem vipavskem načinu, namreč z nič manj kakor osemdnenvim kipenjem ali po vipavsko rečeno „kuhanjem“ tropin z moštom vred, napravljeno, je bilo jako neprijetnega, trdega ali kakor strokovno pravimo zagatnega okusa. Zato smo prešli že takoj po prvem litru na Živčev teran. O, ta nam je že odločno boljše dišal, a vendar se nam je zdel še precej kisel. Vsled tega smo zahtevali prosekarja. Ko smo tega na mizo dobili ter pokusili, nas je Hinko nekako dvoumno posmehovaje vprašal, kako nam diši ? Vsi trije smo ga odločno hvalili, in ker nam je šel jako v slast, smo si naročili še en, torej že drugi liter. Ko nam Hinko tega prinese na mizo, se je še bolj smejal, tako da nam je njegov smeh vsem trem že kar sumljiv Prodaja tobačnih izdelkov v gostilnah. (K zgodovini bojev za odstotke pri prodajanju smotk in cigaret po gostilnah.) Stremljenje za tem, da bi se dalo gostilničarjem in kavarnarjem za to, ker služijo državi brezplačno s tem, da preskrbujejo svojim gostom cigare in cigarete, zaslužene odstotke, se vrši že nad 25 let po vseh deželah avstrijske monarhije. Poročila občnih zborov vseh gostilničarskih organizacij v Avstriji, tako krajevnih, deželnih kot državnih iz prejšnjih in novejših časov so imela stalno na dnevnem redu razgovor o korakih, ki naj se store za dosego odstotkov v domačih trafikah. Po tedanjih finančnih naredbah, kakor znano, je moral imeti gostilničar tudi licenco in bil podvržen natančnim revizijam in predpisom finančnih organov, kakor pravi trafikant. Da so take okolnosti silile na idejo po odstotkih, je pač naravno, ker drugega odškodovanja za to delo gostilničar itak nima, prej ko ne le škodo, če kdo pozabi plačati. Razni občni zbori so polni ogorčenja sklepali v gotovih rokih solidarično opustitev prodaje tobačnih izdelkov v gostilnah, ako se že neštetim prošnjam, resolucijam in osebnim intervencijam, pri raznih ministrstvih ne ugodi. Prišli so dotični roki, a glej šmenta, tista na občnem zboru prevladujoča edinost, je izginila in našlo se je polno izgovorov, zakaj se prodaja ni opustila. Največja ovira tej solidarnosti so bili kavarnarji in večji re-stavranti, to pa povsod od Dunaja dol do vsakega deželnega stolnega mesta. Reklo se je, smotke mi plačajo enega natakarja, tisti namreč, ki ima oskrbo smotk, dobi toliko napitnine ali preplačil, da mu ni treba dati nobene plače. Po deželi, manjših krajih in trgih, ter tudi po mestnih gostilnah pa tega ni, le malokdo da za postrežbo kak ficek in tod je ostala nevolja na to tlako slej ko prej. Na Slovenskem je bila ljubljanska gostilničarska zadruga med prvimi, ki je vlagala potom državne zveze, kakor tudi potom finančnega ravnateljstva na finančno ministrstvo dotične peticije. Odkar pa je ustanovljena Deželna zveza, je pred dvema letoma v družbi državne zveze z vsemi sredstvi pritisnila na finančno ministrstvo z odločno zahtevo, naj se temu dolgoletnemu moledovanju vendar končno ustreže. Zbrala se je deputacija, ki je''po-setila tozadevno finančnega ministra. Ta se postal. In ko ga je nekdo vprašal zakaj se tako posmehuje, je kar krohotaje odgovoril: „Zato se smejem, ker vidim, kako izvrstno se največji vipavski trtjoni na dobroto mojega prosekarja razumejo, še najbolj se čudim pa v tem oziru kumšetu Rihardu." Tej izjavi smo se seveda vsi trije Vipavci ne malo začudili, osobito pa še jaz, ker je mene posebno naglašal. Zato sem ga vprašal : „Kumše, kaj pa hočeš s tem reči, da mene posebno naglašaš?" Kavčič se še bolj smeje in odgovori: „No, zato te posebno naglašam, ker si ti vodja vinorejske šole, druge učiš, kako naj vino napravljajo, pri tem pa sam svoj izdelek ne poznaš." Pri tej priliki potegne kumše svoj notes iz žepa, ga odpre ter mi ga z besedami: „Kumše, ali poznaš to pisavo?" pod nos pomoli. Spoznal sem seveda takoj svojo pisavo, namreč „recept“ katerega sem kumšetu Hinku ob trgatvi na Slapu v njegov notes spisal. Na to sem pa že popolnoma pozabil. Častiti bralci teh vrstic si pač lahko pred- je z vso vehemenco branil dati kako zagotovilo, da bi se dali domačim trafikam odstotki, a obljubil je, da se bodo ukrenile kake druge olajšave. S to tolažbo je bila deputacija odpravljena. Izšla je nato dne 3. julija 1911 ministrska okrožnica na vsa deželna politična oblastva, da se imajo vsled note c. kr. finančnega ministrstva z dne 10. junija 1911 št. 44236 obvestiti vse v to poklicane zadruge in da se tudi drugače vse, ki se z gostilniškim obrtom pečajo, opozori na §§ 53, 59 in 60 predpisov za trafikante. Ti določujejo ob kratkem takole: Nadrobno prodajanje tobačnih izdelkov na goste po gostilničarskih in kavarniških lokalih je dovoljeno brez tozadevnih posebnih licenc. Tobačne fabrikate je kupovati kakor doslej v javnih trafikah. Posebno opozarjati pa je na § 60 trafikantovskih predpisov, ki pravi: Domače trafike ne smejo svojega lokala označiti kot javne trafike in ne smejo tobačnih izdelkov prodajati drugim, kakor le svojim gostom in morajo te fabrikate prodajati natanko po istih cenah, kakor jih določa trafikantovski tarif. Zahtevati višje cene je prepovedano; vendar pa so izrecno dovoljena prostovoljna preplačila. Ta preplačila je smatrati kot odškodnino za postrežbo gostilničarja, ki je gostu prihranil trud, ker bi si sicer sam moral iti iskat smotke i. t. d. v javno trafiko. — Do sem smo torej dospeli v borbi za odstotke pri domačih trafikah. Kar je je; izrabimo pač to malenkost, kolikor se da. V očigled temu so izdale vse gostilničarske zadruge po večjih mestih lističe s sledečo vsebino: Cigare in cigarete se prodajajo po c. kr. tarifu, za postrežbo pa se daje pri cigaretah po 1 h, pri cigarah pa 2 h. To se je zgodilo ua Štajerskem, Koroškem, Tirolskem in drugod in so v teh deželah še dandanes nabiti taki lističi javno po gostilnah. Pri nas na Kranjskem jih je finančna uprava prepovedala. Zveza se je proti temu pritožila na c. kr. finančno ravnateljstvo, ki je odgovorilo s sledečim odlokom: Na tamošnjo vlogo z dne 13. septembra 1913. se da na znanje, da je podpisano finančno ravnateljstvo ukazalo podrejenim finančnim organom odstraniti iz gostilniških prostorov plakate z napisom: „Cena cigaram in cigaretam je po c. kr. tarifu, za postrežbo pa se daje po 1 v od cigarete in 2 v od cigare;" ker se gostom s temi plakati natančno določuje, koliko jim je plačati pri nakupu tobačnih izdelkov za postrežbo poleg konsumentne stavljajo, kake obraze sta gg. stric Kavčič in Habe pri tem delala in kako popolnoma „paf“ sem pri tem šele jaz bil. Sramovali smo se sicer v notranjem vsi trije svojega strokovnjaštva, t. j. trtjonstva, pri vsem tem pa se prav na ves glas smejali, kajti, da bi bilo pri strokovnjakih mogoče, hruškovec oziroma tepkovec.za pristen prosekar piti, se nam je vsem trem kar naravnost presmešno ter neumno zdelo, vendar je bilo temu popolnoma tako. Plačali smo ter se dobre volje odpeljali, prej pa še vendar kumšeta prosili, naj nas nikar ne razupije. Kumše Hinko, moj stric F. Kavčič in g. Štefan Habe, vsi trije so že davno pri očaku Noetu nad oblaki — jaz se pa še vedno zasmejem, kadar mi pristni prosekar pod nos pride in se nehote te istinite do-godbice domislim. (tarifne) cene. Po določbi § 60 predpisa za tobačne trafikante smejo gostilničarji v svojih gostilničarskih prostorih prodajati gostom tobačne izdelke le po konsumentni (tarifni) ceni: zahtevati višje cene je prepovedano, dopuščeno jim je le, prostovoljno po-nudena nadplačila sprejemati. Ako pa se komu narekuje, koliko ima odpraviti nadplačila, se tako nadplačilo, nikakor ne more več smatrati prostovoljnim. Če spoštovana zveza govori o „tlaki", ta beseda v predle-žečem slučaju nikakor ni na mestu, kajti k prodaji tobaka se nobenega gostilničarja ne sili. Kakor hitro pa se gostilničar te pravice poslužuje, se mora tudi natančno ravnati po zato merodajnih predpisih. Letošnji občni zbor zveze je o tem dejstvu razpravljal in odobril novo besedilo takim liskom, ki bodo odgovarjali zahtevam finančne oblasti, ter sklenil, da jih zveza da natisniti, ter kot prilogo ^Gostilničarja" razpošlje vsem članom v zvezi včlanjenih zadrug. Z današnjo številko dobe torej vsi naročniki lista tudi take listke, ki naj stalno opominjalo goste, da se s tem želi doseči vsaj toliko, da ne bo imel gostilničar za svoj trud in oskrbo s cigarami še gmotno škodo, ker se mu veliko blaga pokvari in veliko v pozabljivosti tudi ne plača. Letošnja trgatev in vinska trgovina. Piše c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko B. Skalicky. Če pogledamo po vinorodnih deželah Avstrije, vidimo, da ima letošnja trgatev povsem drugačno lice kot v pretečenem letu. V severnih deželah bo vina več, v južnih pa — izvzemši Dalmacijo — v splošnem manj kot lani, povsod pa bo letos kvaliteta vina veliko boljša od lani. Po poročilu, ki ga je na podlagi vesti iz posameznih dežel sestavil koncem pretečenega meseca dvorni svetnik v poljedelskem ministrstvu Karl Portele, je situacija sledeča: Na Nižjem Avstrijskem so spo-mladni mrazi in za njimi razne bolezni na trti napravile precej škode, vkljub temu pa pričakujejo letos 837.000 h! vina proti lanskemu pridelku 536.000 hi. Na Češkem in Moravskem bodo pridelali okoli 49.000 hi vina, tedaj nekaj manj od lani. Na Štajerskem pričakujejo letos 703.000 hi pridelka, proti 324.840 hi lanskega leta. Na Kranjskem se je lani pridelalo 192.234 hi vina, letos se pričakuje 240.000/;/. Tirolsko bo dalo letos 800.000 hi vina, lani 1,011.761 hi. Na Goriškem pričakujejo 300.000 hi in v Istri 341.150 /;/, lani so pridelali na Goriškem 548.940, hi in v Istri 503.160 h! vina, tedaj je pričakovati letos v obeh deželah skupaj od lani le dve tretjini pridelka. Dalmacija bo dala letos 1,150.000 hi vina, lani 1,154.000 hi. V celi Avstriji se je tedaj lani pridelalo okoli 4,352.000 hi vina, letos se ga pričakuje 4,428.190 hi, tedaj za 75.342 h! več od lani. Pri nas na Kranjskem je situacija sledeča. Vipavska je trpela v splošnem vsled deževja v cvetju, potem v mnogih občinah vsled toče in nekaj tudi vsled peronospere. Pridelka bo v splošnem polovico manj od lani, ampak kvaliteta bo veliko boljša. Na Dolenjskem je bilo vreme v j cvetju ugodno, pač pa so se po mnogih krajih razvile bolezni na grozdju, zlasti j plesnoba, vsled česar bo nekaj vpadka. V nekaterih krajih, zlasti pa v okolici Št. Jerneja, je bila huda toča. K sreči ni zadela velik okoliš, koder pa je potolkla, ne bodo pridelali niti veder vina na oral. V splošnem je pa na Dolenjskem — vštevši Belokrajino — pričakovati dobro srednjo trgatev, v celem bo pa vina najmanj dvakrat toliko kot lani. Grozdje je zdravo in sladko, tedaj je pričakovati tudi veliko boljšo kvaliteto, zlasti ker se je s trgatvijo pozno pričelo. Na Belokranjskem je zdaj ■(10. oktobra) trgatev v teku, na ostalem Dolenjskem se pa šele v prihodnjem tednu prične. V splošnem bo tedaj dala Kranjska dosti in dobrega vina in želeti bi bilo, da bi se tudi v denar spravilo, kar je pri sedanjih izrednih razmerah res uvaževanja vredno. Vina se čimdalje manj konzumira, brezmejni protialkoholni fanatizem se čimdalje bolj širi in če bo konzum vina še c •= en > 1 o S » ~ O a £ - 5 Hi “5,8 ■ priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko II J Za pristnost se jamči! ± JC >10 VERMOUTH- ■ 41(11Mi (4) HM M Hti Br. Novakovič vinska trgovina v Ljubljani. n DHSIeIG BE UBE Adria, delniška pivovarna, Trst Varilnica v Senožečah. (Železniška postaja Divača.) ======= Vplačana glavnica K 1,000.000 Ustanovljena I. 1820. priporoča svoje priznano dobro Adria marčno, dvojno marčno in granatno pivo - v sodčkih in steklenicah po najnižjih cenah. - 3BE :jF=H---------g [=]!—----==}[□][=] [gl EE3E Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani (deželni dvorec). Opozarjamo sl. občinstvo in tiste še posebno, ki se interesirajo za prava domača raznovrstna namizna in desertna vina in sicer Belokranjec, Dolenjec in Vipavec. Vina so zajamčeno pristna, tako, da jih tudi častita duhovščina zanesljivo rabi za sv. maše. Vina se oddajajo od 56 litrov dalje. Desertna v buteljkah. Postrežba točna in solidna, cene nizke, posebno ker Deželna vinarska zadruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigne promet domačih vin kolikor mogoče. 16—24 0 kakovosti vin se lahko vsakdo prepriča v Unionski kleti v Ljubljani, kjer se točijo samo vina Deželne vinarske zadruge. Pristne kranjske klobase razpošilja po 38 vinarjev komad v poštnih zavojih najmanj 5 kilogramov po povzetju Ivan Kos, mesar in gostilničar na Vrhniki. dobro ovinjene, stare in nove, male in velike ima na prodaj Ivan Bugpig. sodarski mojster Cesta na Rudolfovo železnico St. 7. 15—16 Sanatorij Elizabetini zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni, bolniška oskrba sester križark. Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena Ront-genova soba. — Udobno urejeno kopališče z vsemi zdravilnimi pripomočki, Poljanska cesta 16. 36 17—24 Telefon št. 141. ki ga potrjujejo na tisoče priznanj. Želodčna tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. 20 17-24 “kr, 6. Pittoli, Ljubljana. Štampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. ANTGN ČERNE graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij = LJUBLJANA = Šelenburgova ulica 1. Ceniki Iranko. posredovalnica za službe gostilničarske zadruge v Ljubljani Marije Terezije cesta 61 posreduje brezplačno za vse službo iščoče v gostilničarskem obrtu. Gospodaril Is Ljubljane plačajo 60 vin., s detele 1 K. Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne 26 prilike! 16—24 Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo ! L 3 solidno domače delo, prodaja po jaka nizkih cenah Rudol! Geyer, ključavničarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10. priporoča tudi vaa v stroko spadojoče dela, vrtne, stopnlftčne in balkonske ograja rastlinjake itd., ter vsa popravila. Zaloga stekla, porcelana in svetiijk Fr. Kolmann li v £jubljani 17—24 dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene. ± Bajec ^ ^ cvetlični salon siv Pod Trančo 2 ** vrtnarija s & Tržaška cesta 34t * v Ljubljani. “ A jtajboljše ogrske salame, fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emesdolski sir ter sladko ča]no surovo maslo priporoča tvrdka 13 17—24 J. BUZZOLINI Ljubljana, Stritarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni. I Vinska trgovina in restavracija ; Peter Stepič ■ Spodnja Šiška štev. 256 ® priporoča p. n. gostilničarjem svojo ■ veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih ® in štajerskili vinskih goric. ■ Telefon it. 262.14 17—24 priporočata ^ A svoja najboljša piva, $5* kakor: £ marčno carsko, vležano in bavarsko v sodcih In ^ steklenicah. 27 17 -24 ^ Specijaliteta Relnlnghansovo dvojno sladno " pivo „St. Peter“ v originalnih steklenicah. zastopstvo pivovarn n« Telefon it. 90. V Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon it. 90. Ja: XXXXXX3DOOC3DCXX XXX X XX x x x; M H N N M >< N N H * m * Pivovarna Goss priporoča svoje priznano priljubljene izdelke marčna, cesarska, vležana, eksportna in bavarska piva v sodčkih in steklenicah. Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Šiški. ^ X X XX X XX XYXYXX X XIX X XX X X X ji H N H !n m n m M N N * m + -> + -> 4- -* ji. Zanki sinovi fvornica barv, lakov in firnežev = Ljubljana = priporoča 21 17—24 oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps), olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd. Ceniki za.tonj. .................................. ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Vinska trgovina Alojzij Zajec v Spod. Šiški pii Ljubljani priporoča cenj. gostilničarjem in zasebnikom svoja priznano najboljša vina kot: dolenjska, štajerska, goriška er istrsko belo in črno po znižanih cenah. ■ Postrežba točna in zanesljiva. = Dalje priporoča p. n. občinstvu hotel „Bellevue“ pri Ljubljani, ki ima krasno opremljene sobe z vsem komfortom za prenočišče tujcev in za letoviščarje. V restavraciji se točijo najfinejša stara vina. Izborna kuhinja. Kava vedno na razpolago. Najlepši razgled na Ljubljano In okolico. Svež zrak in krasni izprehodi po tivolskem gozdu. Obenem se priporoča cenj. letoviščarjem hotel „Stol“ na Blejski Dobravi poleg postaje Dobrava med Jesenicami in Bledom. Krasno opremljene sobe za cele družine in posameznike. Dobra restavracija s fino kuhinjo in dobrimi starimi vini ter kegljiščem in lopim senčnatim vrtom. Cene primerne. Lep izprehod do krasnega Vintgarja '/4 ure. 15 17—24 Gričar S Mejač v Ljubljani. Prešernova ulita štev. 9 priporočata v veliki izberi In po najnižji ceni obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paieto za dame, plašče za deklice itd. itd. Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) 22 v vseh velikostih. 17—24 i&it# sla pekarija, slaččičarna in kavarnasi 17-24 Stari trg 21 se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele na zajutrk. Filijalke: Mestni trg štev. 6 Kolodvorska ulica fitev. 6. jffvg. fitjnola g Liljana, Dunajska cesta 13.1 Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. Deset zapovedi za kmetovalca Deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in trgovec v poljubnem številu za razdelitev med 18 goste ter odjemalce. 17—24 Treba le dopisnice z naslovom: lili. pl. Moczy, lekarna, Ljubljana. "Vinska trgovina v Domžalah priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istiskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. 29 17—24 H K N x * S 8 S P M k $ H M Najstarejša domača zlatarska tvrdka! 25letni jubilej obstoja leta 1914. T ' N | Raznovrstna zaloga vseh -zlatarskih predmetov in ur. Ure z lastno znamko SS" „Tup“. ,”S3£ Popravila in nova dela ter poročne prstane izdelujem * v lastni delavnici m z električnim obratom. Najnllje cene. Vestna ln točna po-■treiba. Cenovnlkl zastonj Lud. Černe juvelir, Irgovec z urami ter zapris. sodni cenilec. Ljubljana, Wolfova ulica 3. N N M K n M N H S p M K M N M Mihael Kastner, Ljubljana 7 16—24 Glavna zaloga rudninskih vndo. Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseli vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsolidneje tvrdka T M • I • U1» Velepražarna za kavo z električnim obratom. 8 I • iVlCnCingCr, LjUDljSna Zaloga mineralnih voda. 17—24 vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste. I Pivovarna „UNI0N“ v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor: marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dobč se tudi tropine In sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive. 3 17—24 Daliinsko giishio A in M vin pošiljamo od 100 lit. naprej proti povzetju po zmernih cenah :: BRATA TRANFIČ Kastelstari - Dalmacija. Izboljšajte promet v svoji gostilni z najboljšim in najcenejšim češkim budjejoviškim delniškim pivom plzenskega tipa« Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst, hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske štedionice Zagreb, Napredak Sarajevo, Beršnek Banjaluka itd. to pivo. 52 16—24 Informacije daje Češka delniška pivovarna v Čeških Budejovicah, Roza Rohrmann v Ljubljani, Bogumil Ponka v Trstu. Kleinoscheg- i Derby SEC Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo.—Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. ----------- Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. — ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija Anton Kanc --- Ljubljana, Židovska ulica 1. - T ovariši! T ovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v »Gostilničarju11 v vašem glasilu. Ustanovljena 1. 1818. Ustanovljena 1. 1818. PIVOVARNA MENGEŠ Julius Stare priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah. § Naročila sprejemajo zaloge: ====== Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Št. Vid pri Zatičini ali pivovarna v Mengšu. i 17—24 I I I L Priporočamo svojim cenjenim :: tovarišem gostilničarjem izborno marčno, Svojnomarčno termalno in granatno • • •• PIVO 28 17—24 največje slovenske narodne tvrdke: Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani. = DDE DDE J Srečko Potnik : Vakuum parna destilacija : rastlinskih in sadnih cvetov v Ljubljani, Slomškova ulica 27 priporoča cvete in kompozicije za izdelavo ruskega kumljevca, rastlinske grenčice, planinskega rasti, sladkega zganja, poprovega mctovca, ruma za čaj, vermuta, drožnika, tropinovca, hru-ševca, jabolčnika, brcskvovca, pelinkovca, vanilije, želodčne grenčice, ja-neževca, sadn. groga, ruma-aroma itd. Razpošilja se v najmanjši količini pet vrst naenkrat za K 5 50, iz katerih se napravi 50 litrov različnega likerja. Večje množine znatno cenejše !3 17—24 Gostilničarji! Pozor! 17-24 Predno kje drugje kupite ali naročite Sli aii godbeni avtomat oglejte si mojo veliko zalogo A. RASBERGER Sodna ulica It. 5, poleg c, kr. den. sodnije, zastopnik avstr, gramofonske družbe na Dbnaju in drugih svetovnih tvrdk. Največja izber gramofonskih plošč na Kranjskem. Ugodna zamenjava starih plošč. Blago se odda na poljubno odplačevanje v malih obrokih. Edina strokovna delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov pod garancijo. Godbeni avtomat postavim na željo v vsako gostilno, tako da se sam plačuje. 2 17—24 I. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. d. Ljubljana, Slomškova ulica 27 priporoča: sodavico, polcalice. naravni malino* in citronov soOc, nadalje izborne sadne pijače v patent, steklenicah : jago-dovec, n e It tar, kristalno cltronado, jabolčni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Z a j e c. — Tisk „Narodne tiskarne". NARODNA TlSKAHNA, LJUBLJANA. Nalepiti znotraj na pokrov skrinjice za cigare ali javno v lokalu. Vsled odloka c. kr. finančnega ministrstva z dne 10. junija 1911 št. 43.889 in št. 44.236 ter razpisa c. kr. deželne vlade Kranjske z dne 10. julija 1911 št. 18.658, se naznanja, da za prodajanje smotk in cigaret v gostilničarski obrti ni potrebno imeti licenčnega lista, ter je gostilničarjem na prosto dano, imeti cigare ali pa ne. Prodajati pa se smejo le erarični izdelki in po cenah, kakor so v trafikah. Po § 60 navodila za trafikante je v pa dovoljeno sprejemati za postrežbo pri oskrbi tobačnih Izdelkov primerno odškodnino. Priporoča se torej, naj cenjeni gosti dado prostovoljno primerna preplačila za postrežbo s smotkami in cigaretami. Založila „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem v Ljubljani11.