Slovenska pediatrija 2024 | 31 Prikaz primera / Case report Izvleček V maternici je plod obdan s plodovnico, ki ga varuje pred poškodbami in okužbami, hkrati pa z njeno pomočjo plod uravnava telesno temperaturo in se ustrezno razvija. Količina plodovnice je ravnovesje med prilivom in porabo. Ob zmanj- šani ali odsotni količini plodovnice govorimo o oligohidram- niju oziroma anhidramniju. Vzrokov za zmanjšano količino plodovnice je veliko. Lahko so posledica bolezni pri materi ali plodu oziroma so posledica nepravilnosti posteljice. V dolo- čenem deležu primerov ostanejo vzroki za oligohidramnij nepojasnjeni (idiopatski). V prispevku predstavljamo klinič- ni primer novorojenke, pri kateri je bil prisoten oligohidram- nij in je ob rojstvu razvila prehodno akutno ledvično okvaro. Ključne besede: oligohidramnij, akutna ledvična okvara, novorojenček, uteroplacentarna disfunkcija. Abstract Amniotic fluid surrounds the fetus in uterus, protects him from outside injury, from infectious agents and has ther- moregulating properties. Furthermore, it allows for its nor- mal growth and development. The volume of amniotic fluid is a result of balance between fluid production and fluid movement out of the gestational sac. Oligohydramnios and anhydramnios are defined as decreased amniotic volume for gestational age or absent amniotic fluid, respectively. They can be associated with many maternal, fetal and placental causes, while some cases remain of unexplained etiology. Here, we present a case of a newborn, who presented with acute kidney injury due to uteroplacental dysfunction and oligohydramnios. Key words: oligohydramnios, acute kidney injury, newborn, uteroplacental dysfunction. Uteroplacentarna disfunkcija in oligohidramnij kot vzrok akutne ledvične okvare pri novorojenčku Uteroplacental insufficiency and oligohydramnios as a cause of acute kidney injury in the newborn Sara Hanuna, Manca Velkavrh Slovenska pediatrija 4/2023.indd 31 14/04/2024 20:44 32 | Slovenska pediatrija 2024; 31(1) Uvod V maternici je plod obdan s plodovni- co, ki blaži pritiske in udarce, ga varuje pred okužbo ter mu omogoča vzdrže- vanje ustrezne temperature. Plodov- nica je ključnega pomena za normalen razvoj pljuč in dihalnih gibov, prav tako igra pomembno vlogo pri razvoju pre- bavil. Plodu omogoča premikanje, primeren razvoj mišično-skeletnega sistema, preprečuje stik med plodom in amnijskimi ovoji ter varuje popkov- nico. Količina plodovnice se uravnava s kompleksnim povezovanjem delova- nja posteljice, materinimi in plodovimi dejavniki ter predstavlja razliko med prilivom in porabo. Glavna vira nastan- ka plodovnice sta plodov seč ter izločki iz plodovih dihal, dva glavna odliva sta požiranje ter absorbcija preko plodovih ovojev. V zgodnji nosečnosti je plodov- nica izotonična tekočina, ki nastane kot transudat preko plodove kože, ki še ni keratinizirana ter preko decidue oziro- ma posteljice. Je del plodove zunajce- lične tekočine. Med 22. in 25. tednom gestacije osmolalnost plodovnice prič- ne upadati zaradi keratinizacije in s tem manjše prepustnosti kože, hkrati pa se prične tvoriti razredčen plodov seč (1–3). Prostornina plodovnice line- arno narašča do obdobja med 34. in 36. tednom in je stabilna do 40. tedna, ko znaša približno 400 ml. Nato pa se zmanjšuje, kar je posledica involucije posteljice in dozorevanja prebavil (2). Ginekologi količino plodovnice opre- delijo z ultrazvočno preiskavo in jo kvalitativno in kvantitativno opišejo z različnimi metodami. Trenutno se naj- bolj priporoča metoda najglobljega žepa plodovnice (angl. maximum verti- cal pocket, MVP), saj naj bi bila najbolj natančna in vodila v manj nepotrebnih ukrepanj. MVP pomeni navpično izmer- jen najgloblji žep plodovnice, brez plo- dovih delov ali popkovnice, izražen v centimetrih. Normalno ta meri med 2,1 in 8 cm. Pri globini žepa pod 2 cm pa govorimo o oligohidramniju (2, 4, 5). Ena od metod za oceno količine plodovnice je tudi indeks plodovnice (angl. amniotic fluid index, AMI), ki je seštevek navpično izmerjenih najglobljih žepov plodovnice, a brez plodovih delov ali popkovnice, v štirih kvadrantih maternice. Normalno AMI znaša 5–25 cm, o oligohidramniju oziroma anhidramniju pa govorimo pri vrednostih 0 do 5 cm (6). Etiologija oligohidramnija Oligohidramnij je pogost zaplet v noseč- nosti. Incidenca se ocenjuje na približno 4,4 % (7). Vzroki za oligohidramnij so raz- lični. Razlikujejo se glede na čas, ko se le-ta pojavi. Lahko so povezani z bole- zenskimi stanji matere ali ploda, vzrok pa je lahko tudi posteljica; ali pa le-ta ostane nepojasnjen (idiopatski) (2). Zmanjšano količino plodovnice povzro- čajo vsi dejavniki, ki vodijo v slabše delo- vanje maternice in posteljice – tj. v t. i. uteroplacentarno disfunkcijo. Zmanjša- na prekrvitev posteljice namreč vodi v zmanjšan pritok krvi do plodu in zmanj- šano prekrvitev ledvic. Zato plodovi ledvici delujeta slabše, nastajanje seča ter s tem plodovnice pa ni zadostno (2, 3). Med dejavnike tveganja, ki slabša- jo funkcijo posteljice, sodijo kronična hipertenzija in preeklampsija pri mate- ri, žilne bolezni, trombofilija, nosečno- stni diabetes, pa tudi različne vnesene snovi, npr. kokain ter zdravila, in sicer: inhibitorji ACE, inhibitorji prostaglan- din sintetaze (nesteroidni antirevmatiki, NSAIR) in kortikosteroidi. Povezana je tudi z okužbami, med drugim s povzro- čitelji iz skupine STORCH in s parvovi- rusom B19 (7). Oligohidramnij je lahko tudi posledica kronične abrupcije posteljice, trombo- ze ali infarkta posteljice ali pa je vzrok v motenem razvoju žilja in pri transfuziji dvojčka k dvojčku. Med vzroki za oligohidramnij s strani ploda je najpogostejši prezgodnji raz- pok plodovih ovojev, pojavlja pa se tudi ob nepravilnostih plodovih sečil in spolovil (agenezija ledvic, obstruktivna neftropatija), pri kromosomopatijah, zastoju plodove rasti, prenošenosti in ob odmrtju ploda (2, 3). Do oligohidra- mnija lahko pride tudi iatrogeno, npr. ob amniocentezi ali fetoskopiji. Vzroki za oligohidramnij so opisani v Tabeli 1. Izolirani oligohidramnij v zadnjem tri- mesečju nosečnosti je oligohidramnij, ki nastane brez znanih plodovih struk- turnih in kromosomskih nepravilnos- ti, zastoja rasti pri plodu, intrauterine okužbe ali znanih kroničnih bolezni pri materi. Njegova incidenca se ocenju- je na 0,5–5 % (8). Povezan je s pove- čano verjetnostjo fetalnega distresa med porodom, povečano verjetnostjo urgentnega carskega reza ter pove- čano verjetnostjo razvoja hipertenzi- je pri materi. Čim manj je plodovnice, tem večja je verjetnost, da bo prišlo do zapletov ob porodu. Kadar se izolirani oligohidramnij ugotovi pri gestacijski starosti več kot 37 tednov, je to indika- cija za končanje nosečnosti (8). Posledice oligohidramnija Posledice oligohidramnija so odvisne od vzroka zanj, od količine plodovnice in gestacijske starosti, ko se je pojavil. Kadar se pojavi zgodaj v poteku noseč- nosti, je najverjetneje posledica resnej- ših bolezni pri materi ali plodu. Eden najhujših zapletov oligohidramnija, ki napoveduje tudi večjo smrtnost, je hipoplazija pljuč. Ob neustrezni koli- čini plodovnice se lahko razvijejo tudi skeletno-mišične nepravilnosti (kon- trakture sklepov, atrofija mišic). Oli- gohidramnij je tudi dejavnik tveganja za zaplete med samim porodom. Več- ja je namreč verjetnost za pretisnenje popkovnice med porodom in s tem padec plodovega utripa, nastanek fetal- nega distresa, s čimer se tudi poveča verjetnost za aspiriranje mekonija (2). Akutna ledvična okvara pri novorojenčku Akutna ledvična okvara (ALO) pome- ni nenadno poslabšanje ledvičnega delovanja, ki se kaže z zmanjšano glo- Slovenska pediatrija 4/2023.indd 32 14/04/2024 20:44 Slovenska pediatrija 2024 | 33 merulno filtracijo, zaradi katere pride do zmanjšane količine seča in porasta dušičnih retentov. Posledica zadrže- vanja seča je hipervolumsko stanje in edemi, ob tem pa tudi elektrolitske motnje (9). Skupini novorojenčkov, ki sta še posebej ogroženi za akutno led- vično okvaro, so novorojenčki, rojeni z zelo nizko porodno maso, pri kate- rih se pojavnost ALO ocenjuje na 26 %, ter skupina novorojenčkov, pri kate- rih je prišlo do obporodne hipoksije/ asfiksije. Čim višja je stopnja hipoksi- je/asfiksije, tem večja je bila inciden- ca ALO, ocenjena med 9,1–56 % (10). Pogostnost pojavljanja ALO pri novo- rojenčkih, zdravljenih v intenzivnih enotah se ocenjuje na 6–39,8 % (9). Opredelimo jo z zvečano oz. narašča- jočo koncentracijo serumskega krea- tinina (več kot 130 µmol/L za več kot 24-48 ur ob normalnih vrednostih kre- atinina pri materi) in z zmanjšanjem ali prekinitvijo izločanja seča (11, 12). Novejše smernice obravnavajo sis- tem diagnostičnih meril, pri katerih se upošteva porast kreatinina glede na izhodiščno vrednost ter količino izločenega seča (9). Do ledvične okvare lahko pride že pred rojstvom in je posledica prirojenih ozi- roma dednih nepravilnosti sečil. Po rojstvu je pogosta predvsem pri kri- tično bolnih novorojenčkih, še pose- bej pri novorojenčkih z nizko porodno težo. Razvoj nefronov se večinoma konča do 34. tedna gestacije, vendar pa se zorenje nefronov nadaljuje še 6 mesecev po rojstvu. Nedozoreli nefroni omejujejo delovanje ledvic, še dodatno pa k večji možnosti okvare prispevajo hemodinamske spremembe po rojstvu (9). Nedonošeni in bolni novorojenčki tudi pogosteje prejemajo nefrotoksič- na zdravila (npr. aminoglikozidne anti- biotike, nesteroidne antirevmatike, če imajo odprt ductus arteriosus), imajo kronične bolezni in prebolevajo okuž- be, ki lahko vodijo do večorganske odpovedi (9, 13, 14). ALO pri otroku se lahko klinično izra- zi na eni strani le kot nekoliko slab- ša funkcija z minimalnim povečanjem koncentracije serumskega kreatini- na, na drugi strani pa vse do anurične ledične odpovedi (9, 13). Prikaz kliničnega primera Na Klinični oddelek za neonatologi- jo Pediatrične klinike UKC Ljubljana je bila premeščena 3 dni stara deklica za nadaljevanje diagnosticiranja ob sumu na prirojeno nepravilnost sečil in ob porastu dušičnih retentov. Dekli- čina mati je imela v otroštvu pogosta vnetja sečil. V nosečnosti je prebolela covid-19 in okužbo sečil, povzročeno z E. coli ESBL, zato je jemala tablete Amoksiklava, drugih zdravil pa med nosečnostjo ni prejemala. Zadnji ultra- zvočni pregled (UZ) pri ginekologu je opravila v 33. tednu nosečnosti, ko so opisovali normalno stanje ploda z nor- malno količino plodovnice. Nadaljnjega UZ pregleda, pri katerem bi ocenjevali količino plodovnice, ni opravila. Labo- ratorijski izvidi tudi niso kazali odsto- panj. Porod se je pričel spontano s popadki po dopolnjenem 40. tednu gestacije. Plodovnica tudi ob poskusu umetnega predrtja plodovih ovojev ni odtekla, zato so posumili na anhidra- mnij ali na že dlje časa trajajoči razpok ovojev. Deklica se je rodila v glavični vstavi s porodno težo 3.160 g (10.–50. percentil), porodno dolžino 49 cm (10.– 50. percentil), obsegom glave 34,5 cm (50.–90. percentil) ter oceno po Apgar- jevi 9/10/10. Po porodu ni potrebovala nobenih posebnih ukrepov. Ob pregle- du popkovnice in posteljice niso opiso- vali posebnosti. V regionalni porodnišnici so ob podat- ku o premajhni količini plodovnice posumili na prirojeno nepravilnost sečil: v starosti 2 dni sta v laboratorij- skih izvidih izstopali povišani vrednosti sečnine (9,5 mmol/L) in kreatinina (129 µmol/L). Ob sprejemu na naš oddelek je bil klinični status v normalnih mejah. V laboratorijskih vrednostih sta izsto- pali povišani vrednosti sečnine in kre- atinina (sečnina 7,5 mmol/L, kreatinin 127 µmol/L) ter hiponatriemija (Na 129 mmol/l); serumske koncentracije osta- lih elektrolitov ter kislinsko-bazično stanje so bili v normalnem območju, prav tako izvid preiskave seča in urino- kulture. Z UZ sta bili ledvici strukturno normalni, vidna pa je bila le hipere- hogenost papil, ki je lahko v novoro- jenčkovem obdobju še normalna, ob kontrolah pa je nato ni bilo več opaziti. Med hospitalizacijo je bila deklica gle- de dihal in delovanja srca stabilna, imela je normalne vrednosti arterij- skega tlaka (73/44 mm Hg) in diureze (1. dan hospitalizacije 4,7 ml/kg/h, 2. dan hospitalizacije 5,8 ml/kg/h). Pre- hodno je prejemala infuzijo glukozno -elektrolitske mešanice. Celokupni vnos tekočin je bil prvi dan hospitali- zacije 112 ml/kg/dan. Koncentracije natrija, sečnine in kreatinina v serumu so se normalizirale v tednu dni (Na 135 mmol/L, sečnina 2,3 mmol/L, kreatinin 33 µmol/L). Glede na izboljšanje ledvič- ne funkcije in diureze ter ob primernih vitalnih znakih UZ srca nismo opravili. Ob spremljanju v nefrološki ambulan- ti v prvih mesecih dekličinega življenja niso opazovali odstopanj od normalne- ga stanja. Razpravljanje Pri oligohidramniju, ki se kot edini znak ugotovi v zadnjem trimesečju noseč- nosti, je verjetnost zapletov ob porodu velika in je povezana z resnostjo oligo- hidramnija oz. celo pri anhidramniju. Čim manj je plodove vode, tem večja je verjetnost, da bo prišlo do fetalne- ga distresa in potrebe po kirurškem končanju poroda; večja je tudi verje- tnost aspiriranja mekonija ter zaple- tov pri materi (krvavitve, epiziotomija, raztrganine presredka) (8). Pri deklici ob rojstvu do zapletov ni prišlo. Porod so opredelili kot povsem normalen z normalnimi kardiotokografskimi meritvami ter primernimi ocenami po Apgarjevi. Slovenska pediatrija 4/2023.indd 33 14/04/2024 20:44 34 | Slovenska pediatrija 2024; 31(1) Glede na dostopne podatke o deklici in materi ter opravljene laboratorijske in slikovne preiskave lahko pri deklici izključimo večino vzrokov, ki sicer vodi- jo v razvoj oligohidramnija (Tabela 1). Deklica ni imela dizmorfnih znakov, zaradi česar nismo opravili genet- ske analize, prirojene anomalije sečil niso bile dokazane, do intrauterinega zastoja rasti ni prišlo, nosečnost ni tra- jala preko roka za porod (poterminska nosečnost); mati pridruženih bolezni ni imela; posteljica je bila opredelje- na kot normalna, abrupcija posteljice ni bila prisotna. Glede na to, da je bila količina plodovnice ob pregledu pri 33. tednu gestacije primerna, razvoj plo- du ustrezen ter telesne mere plodu v okviru povprečnih vrednosti, je do zmanjšane količine plodovnice prišlo najverjetneje ob koncu nosečnosti. Po dostopni literaturi je najbolj verjeten vzrok oligohidramnija bodisi uterop- lacentarna disfunkcija, ki se je razvila pozno in ob tem še ni vplivala na samo rast plodu in materin krvni tlak, ali pa postopno odtekanje plodovnice, o čemer pa ni podatka. Novorojenčkovi ledvici sta za okvaro veliko bolj dovzetni kot ledvici sta- rejših otrok, kar je posledica hemo- dinamskih sprememb po rojstvu ter še nedozorelega razvoja in delovanja nefronov, ki omejujejo delovanje led- vic (9, 12). O motnji v delovanju ledvic pri opisani bolnici so govorili labora- torijski kazalniki: povišana serumska koncentracija dušičnih retentov, ob čemer pa sta bila kislinsko-bazno rav- novesje ter pregled seča v normalnih mejah. Serumska koncentracija krea- tinina se glede na starost spreminja in je odvisna od mišične mase posame- znika. Prve dni po rojstvu predstavlja vrednost novorojenčkovega kreati- nina materin kreatinin (navadno pod 88 µmol/L), nato lahko od 2. do 5. dne vrednost še narašča; na normal- no vrednost (18–35 µmol/L) pa upade v 7–10 dneh po rojstvu. Na vrednost kreatinina vplivata tako gestacijska kot kronološka starost novorojenčka. Nedonošenčki imajo navadno vred- nosti kreatinina še višje kot donošeni Plodovi kromosomske anomalije prirojene anomalije (anomalije sečil in spolovil) intrauterini zastoj rasti nosečnost po roku razpok plodovih ovojev (prezgodnji, podaljšani) Maternalni uteroplacentarna insuficienca antifosfolipidna protitelesa kronična hipertenzija kolagenske žilne bolezni diabetična vaskulopatija hipovolemija matere preeklampsija, z nosečnostjo povezana hipertenzija zdravljenje matere z nesteroidnimi antirevmatiki in/ali zaviralci ACE Posteljica abrupcija posteljice transfuzija dvojčka k dvojčku Ob posegih amniocenteza fetoskopija Drugo kokain okužbe (STORCH, parvovirus B19) Idiopatsko / TABELA 1. STANJA, KI SO POGOSTO POVEZANA Z OLIGOHIDRAMNIJEM. POVZETO PO (3). TABLE 1. CONDITIONS COMMONLY ASSOCIATED WITH OLIGOHYDRAMNIOS. ADAPTED ACCORDING TO (3). Slovenska pediatrija 4/2023.indd 34 14/04/2024 20:44 Slovenska pediatrija 2024 | 35 novorojenčki in njegova vrednost upa- da počasneje kot pri donošenih (9, 13). Ob tekočinskem zdravljenju sta seru- mski koncentraciji sečnine in kreatini- na pri deklici ustrezno upadli. Podatka o serumski koncentraciji kreatinina pri materi na žalost nimamo. Ob poviša- nih vrednosti dušičnih retentov smo v laboratorijskih parametrih opazovali tudi znižano serumsko koncentraci- jo natrija, najverjetneje kot posledico neustrezne diureze in ob tem dilucije. Čeprav je deklica imela prisotne diure- ze, je bila telesna teža v starosti 3 dni 65 g nad porodno. Klinično edemov nismo ugotavljali. Glede na klinično sliko in izvide slikov- nih in laboratorijskih preiskav smo kot vzrok motnje v delovanju ledvic pri deklici lahko izključili t. i. renalne vzro- ke (pielonefritis, akutna tubulna nekro- za, delovanje nefrotoksičnih zdravil, prirojene nepravilnosti ledvic) in t. i. postrenalne vzroke (prirojene nepra- vilnosti sečil, ledvični kamni, nevroge- ni mehur in ledvična kandidiaza). Domnevali smo, da je pri bolnici šlo za prerenalno obliko ALO, ki se najpogo- steje pojavlja ob hipovolemiji in dehi- draciji ali zmanjšani prekrvitvi ledvic. Možen mehanizem okvare je slabša prekrvitev ledvic ob zelo verjetni ute- roplacentarni disfunkciji. S tem, ko se je normalizirala prekrvitev ledvic, sta se normalizirali tudi glomerulna filtra- cija in vrednost kreatinina. Ob zmanj- šani količini plodovnice je pri plodu lahko prišlo tudi do hipovolemije, ker plod namreč plodovnico ves čas poži- ra, ter zaradi prehodne prerenalne led- vične okvare, ki se je dobro odzvala na tekočinsko zdravljenje. Glede na neo- natalno klasifikacijo AKI KDIGO smo ALO uvrstili v stopnjo 1 (po vrednosti kreatinina in izločanju seča pa v stop- njo 0) (15). Deklica se primerno razvija; ob spre- mljanju ledvične funkcije v nefrološki ambulanti ima normalne serumske kon- centracije ledvičnih retentov, normalne vrednosti krvnega tlaka in normalne laboratorijske izvide preiskav seča. Zaključek Oligohidramnij je lahko posledica sla- bega delovanja posteljice ali nekaterih resnih bolezni matere ali plodu. Etiolo- gija oligohidramnija, ki nastane v zad- njem trimesečju, je povezana predvsem z uteroplacentarno disfunkcijo ali s predčasnim počasnim odtekanjem plo- dovnice. Količina pomanjkanja plodov- nice ob rojstvu je premosorazmerna z verjetnostjo zapletov ob porodu. V opi- sanem primeru kljub zelo majhni koli- čini plodovnice do zapletov ob porodu sicer ni prišlo, izrazili pa so se laborato- rijski znaki akutne ledvične okvare. Literatura 1. Huri M, Di Tommaso M, Seravalli V. Amniotic Fluid Disorders: From Prenatal Management to Neonatal Outcomes. Child (Basel, Switzerland) 2023; 10 (3). 2. Keilman C, Shanks AL. Oligohydramnios. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023. 3. Peipert JF, Donnenfeld AE. Oligohydramnios: a review. Obstet Gynecol Surv 1991; 46 (6): 325–39. 4. Gomella TL, Eyal F, Bany-Mohammed F. Gomella’s Neonatology: Management, Procedures, On-Call Prob- lems, Diseases, and Drugs. 8th ed. McGraw-Hill Educa- tion; 2020. 5. Rabie N, Magann E, Steelman S, Ounpraseuth S. Oligohydramnios in complicated and uncomplicated pregnancy: a systematic review and meta-analysis. Ultrasound Obstet Gynecol 2017; 49 (4): 442–9. 6. Hebbar S, Rai L, Adiga P, Guruvare S. Reference ranges of amniotic fluid index in late third trimester of pregnancy: what should the optimal interval between two ultrasound examinations be? J Pregnancy 2015; 2015: 319204. 7. Hou L, Wang X, Hellerstein S, Zou L, Ruan Y, Zhang W. Delivery mode and perinatal outcomes after diagno- sis of oligohydramnios at term in China. J Matern neo- natal Med 2020; 33 (14): 2408–14. 8. Zilberman Sharon N, Pekar-Zlotin M, Kugler N, Accart Z, Nimrodi M, Melcer Y, et al. Oligohydramnios: how severe is severe? J Matern Fetal Neonatal Med 2022; 35 (25): 5754–60. 9. Novljan G. Akutna ledvična okvara pri novorojenč- ku. In: Paro Panjan D. Hemodinamsko, tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje pri novorojenčku. Učbenik Prvi koraki, letnik VII/2; 2016: 175–204. 10. Nada A, Bonachea EM, Askenazi D. Acute kidney injury in the fetus and neonate. Semin Fetal Neonatal Med 2017; 22 (2): 90–7. 11. Selewski DT, Charlton JR, Jetton JG, Guillet R, Mhanna MJ, Askenazi DJ, et al. Neonatal Acute Kidney Injury. Pediatrics 2015; 136 (2): e463-73. 12. Kopač M, Fister P. Akutna ledvična okvara-defin- icija, razdelitev, prepoznava. In: Fister P, eds. Kritično bolan otrok: reanimacija in transport otroka, sepsa in bolnišnične okužbe pri otroku, akutna ledvična okvara pri otroku. Katedra za pediatrijo, Medicinska fakulteta; KO za intenzivno terapijo otrok, Pediatrična klinika, UKC; 2022. p. 129–37. 13. Askenazi DJ, Ambalavanan N, Goldstein SL. Acute kidney injury in critically ill newborns: what do we know? What do we need to learn? Pediatr Nephrol 2009; 24 (2): 265–74. 14. Andreoli SP. Acute renal failure in the newborn. Semin Perinatol 2004; 28 (2): 112–23. 15. Pantoja-Gomez OC, Realpe S, Cabra-Bautista G, et al. Clinical course of neonatal acute kidney injury: mul- ti-center prospective cohort study. BMC Pediatr 2022; 22 (1): 136. Sara Hanuna, dr. med. ZD Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Manca Velkavrh, dr. med. (kontaktna oseba / contact person) Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija manca.velkavrh@kclj.si prispelo / received: 5. 1. 2024 sprejeto / accepted: 5. 3. 2024 Hanuna S, Velkavrh M. Uteroplacentarna disfunkcija in oligohidramnij kot vzrok akutne ledvične okvare pri novorojenčku. Slov Pediatr 2024; 31(1): 29−33. https:// doi.org/10.38031/slovpediatr-2024-1-05. Slovenska pediatrija 4/2023.indd 35 14/04/2024 20:44