N A JS T A R E JŠ A G R O B N A C E L O T A Z U P O D O B IT V IJ O V S IT U L S K E M S T IL U STANE GABROVEC N a ro d n i m u z e j, L ju b lja n a P ri objavi groba z oklepom iz N ovega m esta in u tem eljitvi njegove d a ta c ije v kasno H a C obdobje (Ha C 2, horizont grobov z oklepom S tična- Novo mesto) sem opozoril na posledice teh ugotovitev tu d i za začetek situlske um etnosti,1 k i sem ga postavil v že om enjeni horizont Stična-N ovo mesto. T a ugotovitev je bila splošno sp rejeta: postala je izhodišče krono­ loške u red itv e m ed n aro d n e razstave situlske um etnosti,2 upošteval jo je tu d i O. H. F rey , iz d a ja te lj L uckejeve d isertacije o situlski um etnosti..3 V zvezi s situlsko razstavo je izšel tu d i p eti jugoslovanski zvezek In v en ­ ta ria A rchaeologica,4 k je r sem obe n a jsta re jši grobni celoti s spom eniki, ornam enti,ranim i v situlskem stilu, ponovno izdal. G rob z M agdalenske gore je še posebno pom em ben, k e r im a v svojem in v e n ta rju n ajstarejšo an tro p o ­ m orfno upodobitev v situlskem stilu na Slovenskem . N a novo o d k rita grobna celota, ki jo' je izkopal že D ežm an ozirom a Schulz leta 1882, p a je bila. vsaj na podlagi literatu re, ki m i je b ila znana ob p rv i o b jav i Inv. A rchaeologica, delno sporna. Jasno je b ila ugotovljiva vozlasta ločna fi­ bula, ne pa bronasti kotliček »v obliki p risek an eg a stožca«, ki ga ponovno om enja D ežm an.5 F. H o ch stetter6 je na videz še razširil grobno celoto z omembo bronastega k ro žn ik a in rdeče posode na nogi. Y točki 4 - In v en ­ ta ria A rchaeologica Y 42 (C aractères généraux) sem utem eljil svojo odločitev, d a prikažem le zanesljivi, nedvom ni del grobne celote, k i je po srečnem n a k lju č ju tu d i kronološko (bronasta ločna vozlasta fibula) in vsebinsko (v situlskem stilu o rn am en tiran fragm ent čelade) najpom em bnejši. T ej p rev id n i razlag i je ugovarjal F. S tare v B rodarjevem zborniku (AV 13-14, 1962-63, 383 ss.), k i im a na po d lag i H ochstetterjeve trd itv e 1 Situla i. 1960. 43, op. 53. 2 Umetnost alpskih Ilirov in Venetov (1962), 23 ss. 3 W. Lucke-O. H. Frey, Die Situla in Providence (RGF 26, 1962), 53 s. O. H. Frey, Germania 40, 1962, 56 ss. 4 K. Kromer-S. Gabrovec. Inv. Arch. Y 41—46. Bonn 1962. 5 C. Deschman, MZK NF. 9, 1883. 58, 99. 6 F. v. Hochstetter. Die neuesten Gräberfunde von Watsch und St. Margarethen in Krain. Denkschriften d. math.-naturwiss. CI. d. k. Akad. d. Wiss. Bd. 47, 1883. 171, op.2 naš list Inv. A rch. Y 42 za nepopoln in g a dopolnjuje še z b ronastim kotličkom s križnim i atašam i, keram ično posodo n a nogi, om am en tiran o s črno-rdečim i pasovi, in z bronastim krožnikom , k a r tu d i p rik a z u je v risb i (tab. 9, 1—5, in risb a 7). Sprejel p a je našo datacijo; tudi F. Starè stav i grob z M agdalenske gore v H a C ozirom a v 7. stoletje, k a r u streza n ašem u pojm u H a C 2, ali m lajšem u odseku starejšega b alštata, ozirom a n aši p rv i sto p n ji h o rizo n ta Stična-N ovo m esto (grob z oklepom ).7 A li lah k o sporno grobno celoto razrešim o? N ajp rej si m oram o osvojiti m etodično čisto izhodišče. M ed obem a p o ­ ročilom a o n ajd b i o b rav n av an eg a spom enika, D ežm anovim in H ochstet- terjevim , je n ek aj razlik. P rednost m oram o d ati D ežm anovem u, k e r je D ežm an p rv o tn i vir (on je grob izkopal) in H oehstetter drugoten (»kot mi p o ro ča D ežm an«, piše H oehstetter). D ežm an om enja le o m am en tiran fra g ­ m en t in fibulo, raz k a te ro visita dve zapestnici, k a r se d a brez n ad aljn jeg a id e n tific ira ti, in b ro n asti kotliček v obliki p risek an eg a stožca, ki g a nism o m ogli zanesljivo id en tificirati. Kot je razvidno iz točke 4 Inv. A rch., smo p a č m islili n a enega izm ed obeh kotličkov, k i sta znana z M agdalenske gore in k i ju je o b javil S tare.8 K er p a nam D ežnianovo poročilo n e d aje n ik a k e osnove, da b i se odločili za prvega ali drugega, smo m orali p u stiti v p ra ša n je odprto. In v e n ta ria A rchaeologica so * p o svojem osnovnem nam enu p u b lik a c ija zanesljivih, grobnih celot in zagrešili bi hudo napako, če bi svoje hipoteze, p a n a j se nam zde še tak o verjetne, p ro d ajali kot dejstvo. Še m anj si m orem o p om agati s H ochstetterjevim poročilom , ki ga sedaj F . S tarè še e n k ra t p o d a ja v opom bi 26 svoje študije. Iz njega n a noben n a č in ne m orem o ra z b ra ti, da gre v n a šte tih n a jd b ah za in v en tar enega groba, kvečjem u le za in v e n ta r ene gomile ( ... in einem Tum ulus ...) , k a r je p a seveda za kronološko problem atiko groba s fragm entom čelade brez cene. C e pomislimo' še n a to, da D ežm an, k o t p rim aren vir, n ajd b e posode n a nogi in bronastega k ro žn ik a sploh ne om enja, je b ila n aša opreznost d v a k ra t n a m estu. Im eli p a smo še tre tji v zro k za opreznost. R deče žgana k e lih a sta posoda n a nogi, poslikana s črnim i pasovi, k i so ločeni od rdečih s horizontalnim i p lastičn im i reb ri — tip ičn o estonski tip posode — velja že od vsega začetka za tip ič n i znak Este I I I stopnje.9 T e ugotovitve niso ovrgle n iti najnovejše razisk av e H. M iiller-K arpeja n iti O. H. F reya. Y n a j­ m lajšem grobu iz E ste, k i ga H. M iiller-K arpe še p rin a ša v svoji K ronolo­ g iji (grob 278),1 0 im am o že keram iko, k i je oblikovno blizu tip ičn em u E ste III tip u , ne pozna p a n iti b arv n ih pasov, še m anj p a seveda p la stič n ih reber. T udi znam eniti grob B envenuti 126 iz E ste z znam enito situlo, orna- m en tiran o v situlskem stilu, še ne pozna p ra v e E ste III keram ike, če p ra v p o zn ajo posode že rd eče-čm o b arv an e pasove.1 1 C e bi torej m orali k elihasto posodo (Stare, o. c., risb a 7) resnično v k lju čiti v grobno celoto frag m en ta čelad e z M agdalenske gore, bi si naše kronološke ugotovitve naravnost po ­ 7 Glej članek Halštatska kultura v Sloveniji v tej številki AV. 8 Zbornik Fil. fakultete, Ljubljana, 2, 1959, tab. 25, 1 ali 28, 1 . 9 Se posebej to poudarja D. Randall-Maclver, The Iron Age in Italy (1927), str. 28 s. 1 0 Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen (RGF 2ß, 1959), Taf. 102. 1 1 W. Lucke-O. H. Frey, o. c., Abb. 8. ru šili, n aša teza o začetk u situlske um etnosti v kasnem 7. stoletju bi bila o m ajan a.1 2 D o tu lahko torej svojo grobno celoto v In v e n ta ria A rchaeologica v ce­ loti zagovarjam o. P revzel jo je tu d i O. H. F re y v izdaji L uckejeve diser­ tacije. O. H. F re y p a je v om enjenem delu opozoril n a novo literatu ro , ki n am p rin a ša za razlago grobne celote dopolnilne elem ente, k i so odločilni. To je D ežm anovo poročilo v M AG 14, 1884, 49 ss., k i govori o izk o p av an ju n a M agdalenski gori, v o k v iru k aterega je bil n a jd e n tu d i bronasti frag m en t čelade, o m am en tiran e v situlskem stilu. G re to rej za p rim aren v ir »par excellence« in d ati m u m oram o vso prednost, k lju b tem u, d a je n ajm lajši. Iz poročila izvemo, k je je ležala gom ila, k i n am je d a la n a jsta re jši zaključeni grob s situlskim spom enikom . D ežm an jo lokalizira severoza­ hodno od cerkvice n a M agdalenski gori n a p ašn ik u , »Na Laški« im eno­ vanem , in sicer n a njegovem jugozahodnem delu. Bil je last F ra n c a R e­ b o lja iz Zgornje Slivnice. O m enjeni ju g o zah o d n i del, k jer je ležala naša gom ila, so im enovali k m e tje Teriše. O bhod te re n a in m oderna to p o g rafija b i lah k o nedvom no m esto gom ile povsem p recizn o lokalizirala, za naše nam ene zadostuje opozorilo n a obe skici izk o p av an j na M agdalenski gori, k je r je tud i označen p ro sto r Schulzovih izk o p av an j.1 3 G om ila je im ela v p rem eru 8 m in je b ila 2,5 m visoka. N a robu je S chulz naletel n a skelete iz latenskega časa. Po objavljenih fib u lah gre o čitn o za d okaj kasen laten (kasna L t C sto p n ja ozirom a že L t D ) —■ ugotovitev, k i je za M agdalensko goro že znana. Bolj v n o tran jo sti gomile je n aletel na nov skelet z železno sekiro in p o d njim je ležal grob, ki nas zanim a. Zdi se m i p rav, da podam o celotno poročilo v prevodu. »Pod skele­ tom sta bili dve k a m n iti plošči. Ko smo jih dvignili, se je p o k azala od­ p rtin a in v n je j je poševno ležal velik b ak re n kotel v obliki prisek an eg a stožca, o brnjen z o d p rtin o navzdol. N jegova dolžina je zn ašala 45 cm, p re m e r u stja 35 cm, ločenega d n a 20 cm. P osoda sestoji iz dveh polovic, ki sta spojeni z zakovicam i, rob je sv itk asto uvit, lepo izdelan in nosi n a dveh m estih p ik č a sto iztolčen ornam ent. V posodi je ležah> mnogo sežganih kosti in ogrom no, večinom a sk rivljenih, b ronastih pločevinastih fragm entov, k i so k azali n a sledove ognja. T u d i ja n ta rje v ih jagod ni m an j­ kalo. N ajizrazitejši kos je b ila in tak tn o o h ra n je n a lepo p a tin ira n a velika fib u la s še vedno prožno iglo in polkrožnim vozlastim lokom. N a fib u li sta 1 2 F. Starè misli očitno, da ni zadržkov za stavo halštatske posode na nogi Este III tipa v Ha C horizont, in to predvsem na podlagi rdeče posode, ki je bila prav tako pokrita z bronastim krožnikom, iz groba s sestavljeno čelado na Vačah (AV 13-14, 1962-63, 401 s., op. 78 a). Seveda pa nimamo nobenega dokaza, da bi bila rdeča posoda, ki je ležala ob skeletu s sestavljeno čelado na Vačah, istovrstna z rdečo posodo v grobu z Magdalenske gore. Čelo F. Hochstetter imenuje posodo prvič »eine rothe Tonurne«, drugič pa »eine rathe Fussurne«, kar govori že samo po sebi, da imamo na Vačah opravka s starejšim tipom posode. Staretove teze same po sebi ne bi hotel popolnoma odbiti, želeli bi si le zanesljivejših in preciznejših dokazov. Pripomniti je tudi treba, da se tudi v našem kronološkem pojmovanju kelihaste posode z rdeče-črno barvanimi pasovi, ki so medsebojno ločeni s pla­ stičnimi rebri, ne začenjajo šele v 5. stoletju, kot je to postavil D. Randall-Maclver, ampak že v 6., njihovo trajanje se zdi dokaj dolgotrajno. 1 3 S. Rutar, IMK 5, 1893, 1 ss. MZK NF. 21, 1893, 39 s., Fig. 1 . viseli dve lepo p a tin ira n i m asivni bronasti zapestnici (fibula je p rik a z a n a tu d i z risbo, iz k a te re je jasno razvidno, d a gre za naš kos tab. 1, 2). P ri točnejšem pregledu b ro n astih pločevinastih fragm entov, k i bi lah k o p ri­ p ad ali, sodeč po m očnejših polkrožnih ročajem podobnih pločevinastih kosih, neki bronasti posodi, dasi ni izključeno, da so del zdrobljene čelade, je bilo n ajdenih tu d i n ek aj koščkov, orn am en tiran ih v tolčeni tehniki.« N ato sledi opis našega fragm enta. P ri opisu se sklicuje na risbo v p rejšn jem letn ik u (MAG 13, 1883, T af. 20, k i p o d aja še en k rat risbo, ki jo je objavil že H oehstetter). Izk o p av an je je tra ja lo šest dni. P ra v k a r citirano poročilo nam dokončno izloči p rip ad n o st rdeče posode n a nogi in bron asteg a krožnika, k i ga o m enja F. H oehstetter, k našem u grobu, in nam na d ru g i stran i, k a r je važnejše, določno pom aga id en tifici­ ra ti »bronasti kotliček v obliki prisekanega stožca«. Iz poročila je jasno, da ne gre za bronasti kotliček, ki ga p rin a ša Starè (AV 13-14, 1962-63, tab . 9, 1), am p ak za situlo, ki jo prinašam o n a tab. 2 (N arodni m uzej, inv. št. P 2993).1 4 D ežm anov opis ne dopušča nobenega dvom a. Ker sm o ga že p o dali v prevodu, n am n iti ni potrebno' posebej izvajati prim erjave. O m e­ nim o n a j le, da se »das G efäss aus zwei ü b erein an d er genieteten H älften , d er losgelöste Boden, der w ulstartige R and, herausgetriebene p u n k ta rtig e V erziehrungen« lahko' n an ašajo le na situlo, k i jo prinašam o' n a tab. 2. T em u ustrezajo tu d i m ere. N aša situla je v danes restav riran em stan ju visoka 49.5 cm, p rem er u stja znaša 37,5 cm, d n a 18,50 cm, k a r sk o raj točno u streza m eram 45—35—20 cm, ki jih n a v a ja D ežm an. M alenkostne razlik e so lah k o razum ljive iz dejstva, da situlo do D ežm anovega poročila še niso p re p a rira li in da so bile m ere vzete očitno' že v grobu, ko je bila situ la stis­ njena. V sekakor D ežm anov opis nim a n ik ak e zveze z bronastim kotličkom , k i ga je vk lju čil v grobno celoto F. Stare. D ežm an om enja tu d i koščke m očnejše pločevine, ki so sodili k ročaju, z a ra d i njih p a se ni m ogel p ra v odločiti, ali. n a j bi izg u b ljen i fragm enti sodili k bronasti posodi, ali k čeladi. T u d i to lahko danes razložim o. V ečina zdrobljenih fragm entov je p ač p ri­ p a d a la čeladi, om enjeni m očnejši polkrožni fragm enti pločevine v obliki ročajev p a so p rip a d a li situli — naša situ la sodi, kot je ugotovil že Starè, k tip u K urd in je ko t ta k a im ela ročaja, k a te rih ostanke im am o dejansko še ohran jen e n a ram enu. Žal p a so pozneje vse frag m en tiran e koščke — med k aterim i je bilo, sodeč po Dežm anovem poročilu, še več orn am en tiran ih — zavrgli in nam je ostal le podolgovat kos, ki ga objavljam o na tab. 1, l.1 4 1 5 N a pod lag i citiran eg a D ežm anovega poročila m oram o p o p ra v iti naš list Inv. A rch. Y 42 v tre h točkah. P rv ič m oram o v točki 1 (B ibliogra­ phie) dodati še važno D ežm anovo poročilo v M AG 14. 1884, 49 s., drugič lahko natan čn eje določim o točko 2 (lieu de découverte). G om ila je po 1 4 Prvič objavljena pri F. Starè, Zbornik Fil. fak. Ljubljana 2, 1955, tab. 3 . 4 5 Pri tem moramo tudi malenkostno popraviti našo risbo v Inv. Arch. Y 42, i. Y desnem delu fragmenta se pri natančnem ogledu vidi še noga proti levi stopa­ jočega vojščaka. Tega si moramo očitno predstavljati podobno kot oba ostala, ki sta ohranjena. Vendar je od vojščaka ohranjena le noga. ne pa tudi ščit z dvema sulicama, kot to podaja F. Starè. AV 13-14. 1962-65, tab. 9. 6. in risba 6. pač na podlagi starejših risb pri F. Hoehstetter. o. c.. Taf. 1 , 6. oziroma MAG 15. 1883, Taf. 20, 6, in Much, Kunsthistorischer Atlas (1889), 144 s., Taf. 63, 5 . Dežmanovem poročilu dobro lokalizirana na pašniku severozahodno’ od vrha Magdalenske gore, na področju, ki ga kmetje imenujejo »Teriše«. Končno moramo v grobno celoto vključiti še bronasto situlo, tab. 2. Prav tako bi morali omeniti tudi jantarjeve jagode, ki naj bi bile po Dežmanu najdene v situli, ne da bi jih seveda lahko identificirali. Zavreči pa mo­ ramo Staretov popravek grobne celote v Brodarjevem zborniku. Mimogrede lahko omenimo, da nam Dežmanovo poročilo razrešuje tudi »skrivnost« rdeče posode na nogi in bronastega krožnika, ki naj bi po Staretu pripadal grobni celoti s čelado. Najdena sta bila skupaj v skeletnem grobu na robu velike gomile v bližini Hrastja, torej na nasprotnem, severovzhodnem po­ bočju Magdalenske gore. Našel ju je delavec, ki je že kopal pri Dežmanu oziroma Schulzu, spomladi leta 1882 pri razširjanju gozdne poti.1 6 1 7 Rdeča posoda na nogi in bronast krožnik ne sodita torej niti v isto- gomilo kakor fragment bronaste čelade. Ali nam sedaj s situlo ra z širje n a grobna celota lahko sprem eni naše ugotovitve? M islim, da jih ne sprem inja, a m p a k lahko le p o trju je. B ronasti kotliček (tip C po M erh artu ), n a katerega smo p re j m islili, je v h alštatsk em g rad iv u Slovenije k lju b svoji žarnogrobiščni provenienci dokaj neobčut­ ljivo kronološko m erilo. D obim o ga v H a C obdobju.'" k ak o r tu d i še v n a j­ m lajših fazah slovenske h alštatsk e k u ltu re, v horizontu čelade negovskega tip a .1 8 Tem u nasp ro ti je situ la tip a K urd v dolenjskem h alštatsk em krogu om ejena na starejši čas — om enim naj le grob s situlo z o rnam entiranim pokrovom iz Stične,1 9 pozneje pa jo nadom esti m lajša v arian ta situle, k i je drugače izdelana.2 0 P ri tem je prim erek z M agdalenske gore glede n a ročaje tipološko očitno n a jsta re jši.2 1 To relativno zgodnjo časovno u v rstitev v dolenj­ skem h alštatskem področju nam lahko p o trd i tu d i žarnogrobiščni depot iz Š kocjana2 2 in grobovi iz H allstatta,2 3 kjer im am o v h alštatskem času ra z ­ m erom a še mnogo situ l tip a K urd, ki jih lah k o p rim erjam o z našim kosom. Prim erjavo- bi lahko razteg n ili tudi. n a Este in Bologno.2 4 V endar nam kažejo n ek ateri prim erki sitn le tip a K urd v Sv. L u ciji,2 5 ki jih lahko d irektno p ri­ 1 6 C. Deschmarm. MAG 14. 1884. 51. 1 7 Npr. F. Sta-rè. AV 6. 1 9 5 5 -, 284 s. 1 8 Npr. W. Lucke-O. H. Frey, o. e., Abb. 15, 7. 1 9 R. Ložar, GMDS 18. 1937, 1 ss. S. Gabrovec, Inv. Arch. Y 41. 2 0 F. Starè. Zbornik Fil. fak. Ljubljana 2, 1955, 115 ss. 2 1 Osnovo o situlah tipa Kurd glej pri G. v. Merhart. Studien über einige Gat­ tungen von Bronzegefässen. Festschrift RZM 2, 1952. 29 ss., Taf. 16—1 9 - , 2 2 J. Szombathy. MPK 2, 1 9 1 3 -, 161 s. 2 3 K. Kromer navaja v svoji starejši stopnji Hallstatta tudi situlo tipa Kurd: Das Gräberfeld von Hallstatt (1959). Textband 25 s„ Taf. 6. Kot posebno lep.primer situle Kurd v starejšem okolju lahko veljata grobova 573 (Taf. 108—109) in 504 (Taf. 94—95), obakrat skupaj z dolgim halštaiskim mečem. Vendar glej tudi op. 26. 2 4 L I. Müller-Karpe, Chronologie Abb. 57—58 (tipi stopnje Bologna 2 in Este 2), iz česar pa se vidi. da v Bologni in Este nimamo situl čistega tipa Kurd. Glej tudi G. v. Merhart, o. c., 30 s. 2 5 Za primer lahko navedem grob 1496. ki ga je skopal J. Szombathy. V grobu imamo identično situlo kot na Magdalenski gori, skupaj z njo pa je bila med dru­ gimi najdena tudi fibula svetolucijskega tipa. ki je ne moremo postaviti pred Ha D. Situla z grobno celoto je sedaj v Narodnem muzeju v Ljubljani (še neobjavljeno). m erjam o z našim kosom , da živi situ la tip a K urd še tu d i po le tu 600, v H a D 1 stopnji. P odobno lahko dom nevam o tu d i za H allstatt.2 6 T ako nam novo določena grobna celota sicer ostreje precizira n a jsta ­ rejšo grobno celoto z upodobitvijo v situlskem stilu, še vedno n am p a ne m ore nedvom no razrešiti, ali m oram o v id eti začetek situlske um etnosti nu jn o že v sredini ozirom a drugi polovici 7. stoletja in ga sinhronizirati s H a C 2 stopnjo v srednjeevropskem sm islu, ali p a je prev id n eje videti začetek v času okr. 600 in ga p rim erjati s srednjeevropsko H a D 1 sto p n jo .2 7 Z novo določeno grobno celoto p a se je teh tn ica vsekakor p revesila v p rid starejše d atacije (H a C 2). ZUSAMMENFASSUNG D a s ä lte ste g esch lo ssen e G rab m it ein e m S itu le n d e n k m a l in S lo w e n ie n Die jüngsten Studien (Anm. 1 — 4) haben mit guten Gründen den Beginn der Situlenkunst in die zweite Hälfte des 7. Jahrhunderts verlegt. In Slowenien ge­ bührt dem Helmfragment von Magdalenska gora (Taf. i, 1) eine besondere Bedeutung, da es die älteste anthropomorphe Darstellung trägt. Das erwähnte Grab war auf dem Grund der älteren Literatur nur teilweise zu eruieren (cfr. Inv. Arch. Y 42, Nr. 4: Caractères généraux). Gegen unsere vorsichtige Stellungsnahme ver­ suchte F. Starè auf Grund einer Notiz von F. Hochstetter (Anm. 6) das Grabinventar bedeutent zu erweitern (Arh. vestnik 13-14, 1962-63 [Brodarjev zbornik], 392, Anm. 6 und Taf. 9, 1— 6 und Bild 7). Aus dem Bericht des Ausgräbers Deschmann (MAG 14, 1884, 49 ss.), auf welchen O. H. Frey aufmerksam machte, geht es jedoch klar hervor, dass Starès Vermutung nicht stichhaltig ist. Der von Starè vermutete Grabzusammenhang gehört nicht nur zwei verschiedenen Gräbern an, sondern auch zwei verschiedenen Tumuli. Wohl ist aber aus dem Bericht Deschmanns zu ent­ nehmen. was unter »dem kupfernem Kessel in der Form eines Kegelstutzes« bezw. »Bronze-Kessel in der Form eines Stutzkegels« zu verstehen ist. Deschmanns Be­ richt lautet: »Bei der Fortsetzung der Abtragung dieses Hügels war man am westlichen Rande abermals auf ein Skelett gekommen, neben welchem eine eiserne Axt lag. Unter der Leiche waren zwei Steinplatten, bei deren Aushebung sich eine Oeffnung zeigte, worin ein grosser kupferner Kessel in der Form eines Kegel­ stutzes mit der Oeffnung abwärts gerichtet, schief lag, seine Längsseite beträgt 45 cm, der Durchmesser der Oeffnung 35 cm, der des losgelösten Bodens 20 cm. Das Gefäss besteht aus zwei tibereinandergenieteten Hälften, der Rand ist wulst­ artig, sauber gearbeitet und trägt an ein Paar Stellen herausgetriebene punktartige Verziehrungen. In diesem Gefäss lag viel Leichenbrand mit einer Menge meist verborgener Bronze-Blechfragmente, welche die unverkennbaren Spuren der Ein­ wirkung der Feuerhitze an sich trugen, auch Bernsteinperlen fehlten nicht. Das 2 6 To je poudaril že K. Kromer, ki je uvrstil v svoji kronologiji Hallstatta situlo tipa Kurd tudi med mlajše grobove, vendar situla tega tipa v njegovem primerku nima več značilnih ročajev: K. Kromer, o. c., Textband Taf. 12. Situla tipa Kurd s tipičnimi ročaji se dobi tudi v grobu 696 (Taf. 124—126), to je v grobu z okrašenim situlskim pokrovom, s katerim skupaj je ležalo tudi antensko bodalo. Grob bi postavili na prehod Ha C— D. 2 7 Osebno se nagibam k prvemu mnenju, nasprotno pa se O. H. Frey k dru­ gemu. Glej S. Gabrovec. A V 13-14, 1962-63, 314, z nadaljnjo literaturo. auffallendste Fundstück war eine ganz intact erhaltene, schön patinierte Riesen­ fibel mit noch federnder Nadel, ihr Bogen ist halbkreisförmig mit knotenartigen Wülsten und Einschnürungen versehen (cfr. unser Taf. 1, 2). An dieser Fibel hingen zwei eingehängte, ebenfalls schön patinierte massive bronzene Armringe. Bei ge­ nauer Durchmusterung der hier Vorgefundenen Bronzeblechfragmente, die, nach einem stärkerem, unter ihnen vorgekommenen halbkreisförmigen, lienkelarmigen Blechstücke zu schliessen, einem Gefässe angehört haben konnten, obschon auch die Möglichkeit nicht ausgeschlossen ist, dass sie von einem zerbrochenen Helme heTrühren, wurden einige Stücke mit Ornamenten in getriebener Arbeit aufge­ funden« (MAG 14, 1864, 50). Diese Beschreibung kann man nur auf unsere Situla Taf. 2 beziehen, die in jeder Einzelheit der Beschreibung Deschmanns entspricht. Auch die Masse (H.: 40,5 cm, Mündung Dr.: 37,50cm, Boden Dr.: 18,50 cm) kann man gut mit den Massen von Deschmann vergleichen, wobei die kleinen Diffe­ renzen aus der Tatsache, dass die Situla zur Zeit des Berichts von Deschmann noch nicht konserviert war, gut zu erklären ist. Auf Grund vom Bericht Desch­ manns können wir auch den Punkt 2 in Inv. Arch. Y 42 berichtigen: der Tumulus aus welchem das verzierte Helmfragment stammt, befand sich nordwestlich von der Berggipfel mit der Kirche, auf der Hutweide, an einer Stelle, welche die Bauern Teriše nannten. Das mit der Situla von Typus Kurd erweiterte Grab ist damit nur mit grös­ serer Bestimmtheit in unsern Horizont der Panzergräber Stiöna-Novo mesto ein­ zureihen. Die Situla von Magdalenska gora ist typologisch gesehen das älteste Stück seiner Reihe, das in der Hallstattzeit Sloweniens zu finden ist. Die am besten vergleichbaren Stücke aus slowenischem Gebiet, aus dem Situlengrab von Stična (Inv. Arch. Y 41, 2. 3), das in die zweite Hälfte des 7. Jahrhunderts zu setzen ist, sind typologisch sicher jünger. Dementsprechend haben wir guten Grund auch das älteste anthropomorph verzierte Stück im Situlenstil von Magdalenska gora mindestens in die selbe Zeit zu verweisen. In der Diskussion, ob der Beginn der Situlenskunst schon in der zweiten Hälfte des 7. Jahrhunderts zu sehen ist und danach mit der Stufe Ha C 2 im mitteleuropäischen Sinne gleichzusetzen ist, oder in der Zeit um 600 mit der Ha D 1 Gleichsetzung, kann aber die neu zugesellte Situla nicht entscheiden: sie kommt in Hallstatt und in Sv. Lucija (Anm. 26 und 25) auch am Übergang der Stufen Ha C—D bezw. in Ha D 1 vor. Wohl aber bleibt die zweischleifige Knotenfibel (Taf. 1 , 2) ein guter Beweis, dass das Grab mit dem verzierten Helmfragment am besten in der Zeit vor 600, also in der Ha C 2 Stufe zu deuten ist.