Št 50.
V Gorici, dne 11. decembra 1896«'
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne m velja  s  prilogo  ,, 6 as p c d a r s ki tist*
vred po poŠti prejemana alt v Gorici na Joni pošiljana:
vse leto    .....   gld. MO.
pol lela......2-20,
četrt leta      .....     „    1'10.
Za  tuje  dežele toliko več,  kolikor je večja poštnina. Uelavrem   in   drugim   manj   premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako »e oglase pri upravnišlvu.
NPrlBirec"  izhaja   vsakih It  dnij  vsak   drujti torek in velja za celo leto 80 kr.
»Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak mesn- v obsegu Iti stranij. Kadar je v petek praznik, izidela Ii*!.i že v četrtek.
TečEd XXVI.
SOČA
i
(Izdaja za deželo.)
Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotin StrucolJ.
Oznanila
in »FISLMICE" plačujejo se za petstopno pelit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo ] krat, 7   »                ,      2   ,
6   ,        ,       ,     3   ,
Večkrat — po pogodbi. — Za večje črka po prostoru. Posamične številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavreneiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponlo deJla Fahra po 8 ki*. Dopisi pošibjajo uaj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnišlvu »Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  —  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo je v Gosposki ulici 9.
Iz cerkve nas
trditvi. rosi«])iio   '.   velikih   /.iipanijsih   so  so
poj.ivl.jali veliki neredi in prepiri, vslcd kojili ho če.-lii postalo tamkaj neznosne razmero. Pri zgoraj omenjeni pravili je tu.Ii g. predsednik pnrolttfjf.i nudisča i/.ra/.il željo, na,; lii oblino imele izurjenega tajniku, spodobnega moža /a uradovanje pri občinski upr.ni. Se ve, dober tajnik slane, in neka-lere občine velike svofe ne zmorejo. Da bi bilo možno to dr,-.oči, naj hiše ve«! ninjliiiih /iipanij združile v eno veliko, ki bi potoni / lahka pn'ikilu'l.s primernega planila .lobremn tajniku. Proti temu .sem /e lansko lelo Ukvarjal ter obljubil, ila  boilem obiirnrje o tej
obljubi, potrebo
1'slVa  po-
občinski • i)l.-
x- 1 I-
reči razpravljal. Da   /adodii sklenil  sem   po   svoje   utemeljevat m aj h n i h /iip.mij in ne velikih.
Ihi.^-i \/rok, /akaj o tem razj je o\ro>nie.i nedavno .'.t/poslana uradom, \ koji e. kr. okrajna jtlava '.i\l|ajo, naj se natančno zaliiljiv.ijn leli, -.padajoči pod posaiiiezne eerk1 *ine. !)a je v leni n/irii vi'likan^k.1 z.iiie^ij.iva, to vedo najbolje duhovni uradi, ki morajo če-to /, več župatiijaini dopisovali. Hos, prav polivhnii bi bilo, da bi se tudi v lom kaj -t.uVo. Koliko uepotrebmvit pisanju ta uredba pri.-.a«le\.i, ne d.i w povedali.
Tretji v.Tok, /ukaj se liani zdi polrohua r.izpr.i\.i o letu predmetu, je krf.i\iiink«i-sn-.'ij.ilni pro(rr,im, knjiga ;e je jel.i oklepali loki Sloveuiei. Kakor /11,1110, krAČ!lll"kU'SOl'i-jalni program /ahlev.i s[.lo:^ne, direktne in lajne volitve v različne Ai-dope. V zadnjem času kar po vr.di v \«eh kroiio\inah o.linev.i tdan o direktni in iajpi v--.tii.vi. Krifan^ki so-. ij.i!i'li v:a«h narodov poudarjajo, da s<> niora po\so.| u\e:-|i •plodna, direktna in lajna volih^, V nižea\slrijskeiii deželnem /.boril je diieklna in lajna volitev že vpeljana, (iotovo tudi v kranj^k.-m deželnem zboru bodo po-slanei to predlagali. Več ali manj vsi deželni /bnri bodo tudi predlagali direktne volitve xa potu kurijo pri bodočih držuvuo/.hor»kih volitvah. Žal, pri nas ;ia (ioriškem smo v leni uziiu zaostali. Velikansko in objitne žu-panije, poM'bno v hribih, so krivo, da bodo pri nas voi.lve z.> peto kurijo indirektne, to je po volilnih možeh, kar pa je v nasprotju s kr-M-.iiiskosori.jaiiiiiu programom. Nekateri ^o-podje politifno uprave in sploh nekr.leri juri.-li iii.»o poini-lili, ko so zagovarjali velike /upatiije, d.i enkrat jirid- do diiektne volitve.
To .-o toiej i .izloči, zaradi kojih -ki.ni;i >:e,i.če ia/pr..v;,.ali. Da razprava lelidn.i ai jasna, hočem razliki |.odpieti svoj- tiditve (i d a s« maj h n e /.upa uijepri I. z moralnega (ali pa če hočete zalival, J. k ^o-podafske/a in '.i. političnima >lali-ča.
Kone -no si boiien.o pri/adev.ili ovreči ugovore proti majhnim /upanijani. Veselilo nas hod'-, ako m,- še kdo ilrujji ojrlasi ter v. ugovori prid..' na dan, o katerih mi nismo razmišljali. Vsa razprava temelji na izkušnji, kajti le ž njo je tr.-b.i računih. .S teorijo človek navadno zabred«- tako, da ne more slednjič ne niprej ne nazaj.*j (Dalje pride).
I vasjo in vasjo, m«d
pa bo teki o s tehtnimi er dokazati, " u er ne je:
'. vcr*koKa soeijalno-
Ohčinski pravnik.
m.
Rekur/.ni ali prilo/.ni postopek.
Na (Joriškom in mendii drugod tudi so tu pa tam po mestih, trgih in kmečkih občinah posamezni nczadovoljneži, katerim ni nobena županstvena naredba, noben stare-šinstveni sklep, noben ukaz ali razglas političnih oblaslev po volji in kateri vedno iščejo in slikajo, kje bi na^li kaj povodu, da lahko tožarijo pri višji oblasti. Take ljudi vidimo prav pogoslonia v ntesln ali v okrajnem središču, kjer so kolikor priljubljeni gosti laži - odvetnikov,  toliko  nadležni  obiskovalci
*) Radi priobčujemo   to razpravo loli važnega
vprašanja za goriške "tovenee. Naj pridemo enkratna
jasno v tem oziru, da  bomo vedeli,  kaj je boljše in
za kakošno uredbo naših občin se nam je potegovati,
Uredn.
javnih uradov. Oni ne delajo vselej na svojo roko, ampak se vtikajo tudi v zadeve drugih, lK\wjo miroljubne sosede, vzbujajo prepir-nosti, kadar jih ni, a netijo na vso sapo, koder le zapazijo prepirno iskro, dokler w. ne vname i/, nje plamen sovraštva med poodininii sosedi ali med celimi vrstami so-sodov, če ne celo me občino in občino.
Takim iieinirnoženi je malo ali nič, zu varslvo pravic, za pospeševanje javnih ali zasebnih korislij; njihovo delovanje izvira največ iz slrankurutvu, trme, initfnjivosli, zavisti in enakih umazanih virov. Oni so brez izjeme v«! slabi gospodarji, ker jih ni skoro nikdar doma in na delu ler se brigajo za vso drugo, samo za lo ne, zu kur bi se morali brigati.
Poznamo takega prepiruoža, nekdaj precej imovilega kmeta v gorah, ki je toliko času zaviral poravnavo med dvema občinama, ki sla se pr.ivdali zaradi nekoga .mzil.i, dokler je svojo občino pripravil v velike stroški« iu zguho sveta, a sebe zaradi dokazanega hujskanja v večmesečni zapor.
-Stoprv  izpusč......je  začel zopol   hvojo
razdružljivo delovanje, priložovaje se neprestano zoper žiipalislveue naivilhe, zoper vse, kar je sklepalo starešinstvo. In se zdaj, ko je že skoro \m» zalo/uril m zapravdal, goni ga pr.ivdarskn strast fte vedno od obliislva do oblastva, iti ker ne moro vce, plačevali odvetnikov in pisarjev, pisati sam, kakor more iu /na, ler nadleguje uhluslvu brez konca in kraja h svojimi nagajivimi (iiiložbami. To je pravo strašilo vsem uradom ki so mu pristopni.
Takih prepirljivcov je več v deželi; it njim ne velja naš poduk, bi se jih tudi ne prijel; kajti ljudje to baze ravnajo vedno lo po svoji trmasti bulici. Njim ne zavošč.inio sploh nič drugega, nego da jih burja zanese v poprovo deželo iu tla se za vedno izgubi njihovo seme.
Kar nameravamo razložiti v naslednjih vrstah, odiiieuili smo zavednim sodeželauom. d.t si znajo zakonitim potem pomagali, kadarkoli jim je varovati njih pravice in koristi, ustavljali se samovoljnosti oblastnikov, upirati se nezakonitostim, koderkoli jih za-pazajo v kvar javnega ali njihovega blagra. Zakoni jim ponujajo v lo zanesljivo podporo.
llektirze ali pritožbe proti niuedbam iu razsoihlom oblaslev treba podajati o pravem času iu na pravem mestu, i) tem obsegajo posamezni zakoni posebna določila, I o je, oni določajo, v katerem roku (času) iu pri katerem oblaslvu treba vlagali rekurze ali pritožbe. Kjer pa ni takega določila, velja v obče pravilo, da jo vložili pritožbo na oblastvo vise .stopinje pri tisto m oblastvu, katero je izdalo na red bo ali razsodilo, zoper koje je naperjena pritožba. Kjer ne določajo posebni zakoni krajših rokov, podajati je pritožbe proti razsodi- ¦ lom okrajnih oblastev v 14 dneb| o d ti n e v r o č i t v e, in s i c c r n i v S l e- | vali lega dne, če se pa rekurz odpošlje po posli, vštevati jo tisti dan, ko se je oddalo pismo, v rekurzni rok; to je, češi lili dan po vročitvi razsodbe oddal rekurz na pošlo in moreš to izkazati s poštno prejemnico, oddal si rekurz p r a v o e a s n o.
sicer je okrajnim polit, oblastvom po §. U2. minisl. ukaza z dne 17. inarcija 18T>5. (štev. 5:2 drž. zak.) naloženo, da imajo v svojih rešilih izrecno določati rok za vložbo rc-kurza in omenjati, da se mora rekurz vložiti pri islem okrajnem obiaslvu.
Za rekurze proti razsodbam d c-žclnega političnega oblaslva (na-mestnišlva) jo c. kr. minislerstvo za notranje zadeve z ukazom z dr.e 27. oktobra 1850. (štev. 190 drž. zak.) odmerilo rok 4 tednov. Seveda ne velja loža take slučaje, ko je po posebnih, zakonih določen krajši ali daljši rok.
Z rekurzom moremo samo tedaj doseči svojo namero, če ga podamo po navedenih pravilih, to je v določenem roku in na
r.»ut>.auh«m iiiosm; drugače nima rekurz pravnega učinka, Oblaslvom niti ni jemati v stvarno razpravo nepravilno podanih rekurzov. Tako jo že v raznih primorljnjih razsodilo c, kr. upravno sodiščo nu Dunaju; zlasti pa v posebnem sincaju z razsodbo z dno i27. maju 1892, št. 1757.                   (Konoo prihod.)
Vipavska železnica.
Zakon od 31. Julija. JK!M, š|, 1*1, ,h-ž, xak. o železnicah nl^foKa roda, katero jo zn-KOiovili v IpIii l«i)(i„ jo določil natančno pogoje, poil katerimi bo ima /graditi železnica od posluje ilnricn nu južno železnico progi NiiliivAlmi - ({oririi skozi Vipavsko dolino v Ajdovščino,
Prvi pogoj jo In, da no mora /gradili kot. glavna železnica, ki ho po ran-merah položno*!! in mori oh svojem čhhu ulegne podaljšali do kako loeko južno Moz-ni(!t>.
Tu pogoj obm>gu po oni pluli vrni določila, ki no propinana za gradim Klavnih železnic, po drugI pluli pa kar naravnoHl. narek njo x'.<mljopiHiio lego ?,oli7,nlftno progo s lom, da ji odkuzuje li o d o č i n a m o n.
Za zgradilo {(lavnih žvloznie veljajo |)o izkušnjah in učenju obstanovljoni propM,
Pri gradbi vipavsko železnico so bodo loroj držati neizogibno takih proplsov, ki opredeljujejo širino žolozničnegu nasipa, ki zahtevajo kolikor možno premo (najkrajfio) in malo zavito črto ter določajo brožino progo t. j. koliko metrov smo so dvigali na on kilometer.
Pred gradbo vsake državne, deželne in celo skladovne ceste je prašali vojno oblastvo, li-ne nasprotuje nameravana proga vojaškim interesom. Tako važno besedo ima spregovorili vojaštvo tudi pred gradbo vsake železnice, in toliko važnišo je imelo pred zagotovitvijo gradbo vipavske železnice, ki naj veže notranje avstrijske kronovine z italijansko mojo.
Tak6 se je obrnila vlada, prodno je sprejela splošni načrt vipavsko železnice, sestavljen po .larocilu deželnega odbora goriškega, brez vsake dvojbo na visoko c. kr. vojno minislerslvo, ter sporazumno Ž njim postavila splošni, gori navedeni prvi pogoj in tudi odločila posebna propisc, po katerih se ima železnica graditi. Menjava dogovorov med vlado in vojaštvom jo nepristopna javnosti. Zaključek teh dogorovpa je očiten po načrtu železniške proge, ki ima služiti kot podlaga podrobnemu načrtu, sedaj v delu.
Posebno so tri točko, katere je imenovali naravnost odločilnimi. Brežina železniške proge ne znašajo več od 8 m. na tisoč, krivulje ne smejo imeti krajših polumerov od 300 metrov, glavne postaje imajo služiti križanju vlakov do 100 vagonov.
Pogled na zemljevid vipavske doline zadošča, da je s temi točkami določena zemljepisna lega železnice, daje po njih mogoča edina le črta ob reki Vipavi. Zaman je torej vse besedičenje in pregovarjanje, naj bi tekla železnica tod ali drugod. Železnica jo dovoljena So pod gotovimi, gori povdarjenimi prepisi in je izpeljiva vsled njih le po strugi vipavske doline.
Občinska zastopništva so napovedala svoje želje in težnje pri ogledu na licu mesta dne 4., 5. in 6. julija 1893. Na vse te izjave se je vkda in vojno ministerstvo že ozirala, in vendar odločuil progo, ki je opisana v št. 49. letošnje.»Soče*, t. j. progo Goriea-Bilje-Dornberg-Vfstjc-Ajdovščina. Bila je namreč vsaka drug«, po naravi in pod stavljenimi pogoji neizvršljiva. Ker vlada ni bila v stanu uvaževati Želje občin in drugih zastopstev, je zahtevala kot. drugi pogoj dopustitve gradbe vipavske železnice le donesek gld. 50.000 od strani udeležencev, prevzemajo na državno jamstvo gid. 1,516.000 alt letnih obrestij in razdolževanje 64,500 gld., t. j. od lotos zagotovljenih dvaindvajset železnic najvišjo svoto.
Kdo •' l.r .-pOiiiilij.l, kil k li illltio M' ji A;:llt'r,,Mi ,S(m''.*. k.iil.irK««',; v ¦ Elitni "liniiiiittio          |iuV/-i./!lli.l   r'I.H   Al t'l,.lkllpr.lV-
no-f siiiv< n-ktrM j/ik.i VnU \ u-ikvi in ur iti  i-i nuviiit iii-.iffi t -- fii»f k;i,,-ii.i <ini.   .4!
..•  !i.i..umii.o ti-.'- ti.i-:.t, -1,1 «;.ii!<.i j"
¦ t.iii;.iuik.i. V-t ii«/'-!til iti iltAivui umi! itn,,jo ti. pr. tiaji.'-<- v i'i /..'',.uU a-ziLli. ,f d:, -It,; in (1 :'..\> tu 'mi.! i- i,k!'ti.m» it,ilviii' k>
ph/.:ii -i'>w.i-ki ','.'!h, '/•!•'» !u .-c /' v imvr;--111 1.1-11 -!..v.iiM(!..i p.Ldt i/. In- h../il, 11,1 f.,ku uf.iiv.-ti 1. >., .t;, .!.. -. j.' ri-im Ii.i(i ,.. I.i.l... Jr...-»...
Ko .:..i, u,-.l.n:,o Ju,'.;.- I-ii; pohvali 1 In vru...!.., dol..!; -11:.. im<l ii.lr'..w.r: k.u ,p,ut.i»i* ~n ii.ih ho!'i:, da bi milil m w.''W /,i-i :i"•-n.i 11-t.t! Iti ki.i.kn j'- buo   kiii.iii,;a n
.IMn':t.i-      |>!t iil/llr.   li.     ki   hI   11-Hj.l    kti'ikoV.1.1
!>'.<> <t:k\i-it,' ii>'i, k.u  b.i;.- uikii.ir   1 >•   -lin-
illis   JH..II.I. !    j.lVIlll«     M/Jir.l^ltl).    /,ll-  -,     W"
iikti nt -iviin iii()f'i)i'iii»-t   j'» t»'<l.ij rtilili   nad
kai.ii <lniP'.i«'«' -•'' iitui.ia.«:«! i-li krn;-i. kuhi- 1» «¦ • !—¦:«.  ii.i.t-.j.;:i  |im»i  Lihimi,   «v
ledi    o U  Liki ..'.'ki j...!-j.tilii.   ki m-   \l:fc.i o v  M-i„v.-:i- |n   i-! I'...   ti-   i!i:i   -mu   d. ,'m', .¦,!.   Vii     j......   i;.i    .rlkt-iu    «.|i:.i !    <¦••   m
ii|u!.i (,;i.;-:ii pm!i t.t Liduiii i.ihiiif.kiin n»-i..ivi.-...ni!, ki    <•     - Mik. v i,k!.:.i:i!
ICio •¦• ii.' -ii..-ii'.M Urnim-N.ii.hiow i.tir. i- N.i 1. ;:. ledina u \<\,uuu w LA.mi-¦h. si-!i. i ii.i--li.'in Ai.ti.jn -.» ti-inli.i.i p<> 1,,, m, .1 i>rkv«!..i iiStla-l ni n.^'iiii 1 z. iii' -/birm  v   r.:,.-..vc.   i.liMinl-u.   Kt^ku   •-   i:i
»/ioni    v -   j,:..|,:i-  . ^.......[.Ij-tnim   m.«,!i-
rij.-in  l.wk:ii   iirn|.ir...l:j   i'i ki ;>¦ I-.'  <.  «.:i:ni
/vi'/i   /. ^•uti.i  ^.Ji.ui   t..|u-ii v       .«:.,¦¦-
v «Jnn.-i! l'.i -ini^-i strani pa dokavii> "5-r.iv li-j.ii.fco !(»k-.u-«.<'. :.:»kili /jij.t./.m-.-v" duu-n-"kc^r.i i:t pt>-\« t.nr'.i >t:itm !
Ihu-i  >ii11\,: !
Ko ,0 ,,.lir.»i;i -:ow-^kn r..|> 5:i mov. f,r«.i...u..l v ['....(urMi. r. ki; .,«,,. .i.t «„,
L..i .
ju.-! .
i:{.:.
h: «.. -, p.',: .-L; ... At.'..:. m vr-fnl    K.,   ...   o!i.-    .-.   r-   1!.: m.     [ ; :!     -
'i'.; 1110/ !.' tak(v o.l^r.;\il <vf.t:t:i p;:i ^u-'»(¦!i;.-;!ie {•:• •'! o!'. ir;.-n:. Pri jirvi /i';\n.-. ;..:-! m' ;>¦ ;•' ka ii-k ta' t.s ¦>'.: I <i -te f:i-:»> ^; 1, V c ti? k i.  Ali  T« 1 ti ?.',: /'   t:.:,f'rcj  O.Ij.T.iV::
,s\ifo*:
Ali prii!.. ;-• i; l:.:.i-: I'r. I j>:tr j.^irti .-t' J.- \> r \ i «"¦ or\a>:li' > kora — ! a < k u |»i"ljt-.    Siovt-mov   j-   l''.'..i    -t<u\u„   (»rkcv.
t.iirt:! >o iii;- nio ;ti.i-c. ;•. :'t :..:J nin\i- m. ' ''..!\tii 1..1 viilnc   tiaC-itit'   l'i\.z   svi.j-ti.ti   ;;,m-
t'.'Tkvi.iM (,b!j>l je i.:voit'ki /,i i., hrti- ' faliii Cin. pivilr<:iii- >.imow«;ji\ ..I; r.i m1 ;v'a- ! iiiUt! Kajpak, saj tuje >\a U-za—blovtt.ce!
Toda pri*!o jo J-> lop-o!
X.s koru je bilo kakih osen: knj;e' {p-:?-m.iric). ki so irerkvvti:« lu>t; uokalt-r« so bi!.-p i s;s u t- že pn-d kakimi 7(1 Irli. To knjigi--"   "   pnntiifljt.k iz?i»:!e   s   kor.t:   bhonski
«arji ^o jih utr^jii in VglteliFnl pri Lll. "'ifinKmin t0 slavili svoj \\i,^\ e;IK (V ^ fcrfmiso seskli^lavsu^flkarslva pod
'¦•»»«r«'«!i.ziw V;ip.iž!si;":"0, Vik,,r.:nc s!ii,> imcii v
2^1 T f''!!1.,'^. *"    ?lUW'T •" njVllVsioVM^dru!
«u-., iti sC"d^lh!.,Di-«""'' l'° li«»*. ak« »¦odi "ai loi!. ,T, I0* Wlif*° ,"5ki *«I'"iti. .!a hnmo fredn            n^lnpiti proti -    krivicam v cerkvi!
\o.I-tiom jednega „'lorri«'rnviy.i* •.-olru.lnika).
- ,li-.i(>ii kljia-ir,.-* |i> -:•', i.-iM.ikoj n.i/.ti.iiiil ,n«\i nekemu" /upniku (eikte^sv. Ignacija, {.ml kahng.i >\>.nU mk.-v  v.. Anton... .i t.i
,¦ h.idno   /ii.ign.l / i.....hii        in In  je bilo
\->, k.ii* ,¦¦ -dnnl l.i  „-!(i\i n-ki /upnik" ptoli
Il-Sllll    IfllH.Vfllll.    ki    M,    ,,.!(! I l'lkl'\     ckl.l.lil,    ll.l
Ia.i,  k.lk.i   pu-lopi;u  \   (id|i(i    (t'rk\;'lli
, kt«V'i |»i««li  .Soi-i\ k-il.ir t.i /..ihl.-va ].« |»r.i-
' \:mn-li v 1 cikli.        in k.ikn proti    l.>lit>n«ki
-0.I1/. kilir.i ili',.n.-ki mv.iv .cikvena.ipra-
\ii.i in |ii"iiiin,.i (<!(» '¦I.iir icik\i'iic ti.iwi.le!
*-l'»|nS  v   u!m ko    - in.rieAr.. m |,,k«i
•   'i. i 11«   ptiionia!   p..d   duhovni kn
iiici«. h iiiin ,:u-|n« iniii Liku <i liN-n r.i/lug,
!   4I.1   /.!   bili.     p.'  i.ltl     /a.\MIH   /.l     k MT.lt il     V
j !'• \ m i», od kutli r n-1'lc pd^ncjc /a ^ijpu.k.i
' 1,. i;.«i.i.i:
I'. V11..1 it. |'!,i«ul.i   -d.i   ,,,„% kr.i|.i.   k.i-
' ::i"!   biti -b.iSo   f ..   !., ! I   < chli  n;<>/.
i..- p i tikih  11...!. k..k<»:'n.i   M>   t.i   M.ii.imu!
l.u.Mu. v  IVmr m. g., l.i.ini   11..   vso moč.
.1 k.i;  l.i .i.-: ! lihi.mm »natiii. r.   ki  .<> \/n,hi.i
liku   ul.g.l   -IIM.   •••»l.lMlMlf.l!   l».li;.'tlc!M
ii-t:,,'! tudi ijkun-ks Miki. ki h.u.M.ik.g.i /upnika   IM   1*1.1   Mtci!   -      l.e   «1.    -!liVf||sk.l    p HM,
pn»«i knlikur li ijiihn. kdo ... I.wi h..:.i o/inl ii.i Ikm' pr«iii;c?! 'iVili p.i nu- w »inu-, iobko m.. <>>.i /ddc\.,ti. ki;ti k.J.) ti .i..,,.-pr.'.\K">. \{i     1 -«• \ " ikvtti" pu-l.'"- Ti hodi
pli '»Mi   1   nikM    lil   pl,'.U;      .ikd   p.l   llf   r.i/ll-
1111 v J-.-.,|.. !i. ,.-. k<id |.'krn. /.ik.ij ne tuliš v r g \.!.>ji ,. Mii..i^.iiini!i.i ni.'F.i/Ml!i.. s   .M     g..»j ..>•!, .. s f.i.i..kii..!ki.il.,r Akn
T..k.t    ¦ -mi.':' « minil i-"ki»» i:.cm i.i.mh
t.i'hi.. /m *..<• p»n.i.i:r x.i iii.!.-kK s
tolike ali majhne županije. 1.
(Iz v. .lop.
/; /o?mi. hrilov. Marsikomu je ?e v živem spominu gla-sovita in zanimiva   pravda   brc-ginjskoga  župana pred   goriškimi   porotniki   lansko   loto. Pri tej priliki se je   sj oznalo,   kako   se zlorablja občinska samouprava in kako večkrat. živi ljudstvo pod krutim absolutizmom vkl.jub jasnim določbam uskvuega življenja. Ob ustanovitvi občinske uprave se je veliko obetalo, čeS, zlati Časi nastopijo.   Ljudstva so se nadejala obilnih uspehov in   vsestranskega napredka. Dasi obstoji sedanja občinska uredba* j že v-ee let in je imela   dovolj časa   pokazati j to!i obetano in zažcijeno občno korist,  vendar stojimo pred resnico,   da   ljudstva   »liso tega pričakala, pae pa so doživela brilke pre- j vare.*)   Prepiri,   tožbe,   pravde,  poboji   itd. so nam v zadnjih letih živ dokaz   o gorenji
•) T., je rosnim! Ali temu ni kriva  naprava <an.a, a.arvef, ljudska nevednost in  11 e i zob vi-i en ust; jeden  sam je  desetletja  idepaiil po svoji i-olji cele občine! Ta kakor Lu-Ii že marsikaka naprava     ' nas je na Jla torej' n e p r i p 1 a v 1 j e n e, nesposobne J J :a tolik novodobni napredek. Z omiko  pa raste ludi j ! ¦nosobnost zii lake nosk-. — L*r«dn.                       1
Najmanjša železnica se je zagotovila z znes- j kom gid, 227.000, in od tega Vnesti imajo vdeleženci 30 000 gid. t. j. približno Vt» točim pri vipavski železnici le Vsa-
Neplodno in stvari kvarno je, ako udeleženci vipavske doline vlagajo proSnje in pritožbe na vlado in posebej na železniško ministerstvo za preložitev proge. Burijo se doma duhovi, nadlegujejo se višje oblasti. Pogoje je stavila vlada po | dolgem premišljevanju in proučevanju in pod temi pogoji se je sprejel zakon od 21. julija 1896. št, 141. — Le veščak inženirje v stanu izreči seopreroembi proge in sicer veSCak, ki doslej ni bil udeležen pri na črta vanj a. Edini praktični korak je ta, da družba, ki namerava prevzeti gradbo na svoje stroške, po takem veSčaku pregleda načrtano progo. Storiti mora to radi preudarka IroSkov podjetja sebi na j korist. Pri tem novem proučenju proge pa j bi se dalo po veščaku in utemeljenem njegovem izdelku dokazati, da je pod stavljenimi pogoji preložitev vendar le mogoča posameznim občinam na korist, Skoraj nerazumljivo je, da se Se vedno posamezniki potega vajo za eno ali drugo | progo. Namesto, da bi se družile vse moči . ohčiu in posamezuikov, da se gradba želez- I nico in pozneje uprava pridobi domači družbi, domačim zastopnikom, prereka se po časopisih in druščinah o stvari, ki je že odločena ali pa se da pre-inačiti le po veSčakih. Tem bolj obžalovanja vredno je, ako se poganjajo razumniki in po svojem uplivu odvajajo tudi širše sloje ljudstva od poti, katero se je krenilo po shodu na Goričici. Tu se je poudarjal stavljeni prvi pogoj vlade in ni bilo ugovora od nobenega zastopnika vipavskih občin. Tu so je povdarjal drugi pogoj vlade, to je prispevek znesku gld. 50,000 od strani udeležencev, brez katerega spolnitve zopet ostane vso besedičenje prazno in nehasnjivo.
Ves razum morajo obrniti naši razumniki, katerim je blagor in razvoj vipavske doline istinito na srcu, le ne to, da organi-zujejo denarno moči, da zbevo družbo, ki bodo kos dogradili železnico brez ptuje pomoči, brez vtikanja koristolovcov. Pripravijo naj v»e obrtne moči, dautcg-nejoslužiti domačim podjetnikom. Poučo naj jih, kake nedogledne važnosti je, ako celo železnico dovrši domača roka. Pouče naj pa tudi domnevne podjetnike, da gre pri zgradbi železnice zn to, pokazati svojo sposobnost, in mnogo bolj za to, nego brez telesnega in razumnega dela obogateli ob žuljih domačega obrtnika in delavca. Pr: takem za naše razmere ogromnem podjetju je primerna denarna korist podjetnikova gotova. Ne sme * ^a denarno vprašanje pretiravata Ako se oglaša vsakdo, ki ima nekaj tisočakov na razpolaganje, podjetnikom, ako hoče vsakdo biti Manom dopustilnega odbora, ki podjetju pripravlja pot, kažemo s tem le nezrelost za teke stvari in ne smemo se čuditi in obž. -lovati, kedar nam ptujec odnese to, kar bi lahko pri nas ostalo.
Shod na Goričici ni imel namena huj-skati proti sodeželanom Furlanom. Le-ti niso v nič bolj zavidljivem položaju od nas. Tudi med njimi širijo se „bizjaki*, vabeči sobrate onkraj meje, da si dele vsak večji dobiček med se. Z miroljubnim furlanskim plemenom takraj Idrije smo vedno v miru živeli in oni niso nikdar drzno segali v naSe gospodarstvo. A pod krinko avstrijskih Furlanov odnaša se zadnja desetletja vsak boljši zaslužek domačim delavcem, obrtnikom in trgovcem. Tako se godi v Trstu pri velikih tvornreah in zavodih, tako se godi v avstrijski Furlaniji, tako namerava se po naši Vipavski dolini. Shod na Goričici je hotel zdramiti domačega delavca in obrtnika, naj zahteva, kar mu gre po zakonu in naravi, osvetiti razumništvo, naj se poprime z vso odločnostjo večjega podjetja sebi in deželanom v prid. Trume italijanskih delavcev se selijo leto na leto s praznimi mošnjicami in želodci čez mednarodni most na Idriji v velike trgovsko središče avstrijsko, ki se imenuje — Trst, da se op li zrede in psujejo in zatirajo one, ki so se rodili in vzgojili na avstrijskih tleh. Take trume navale pod vodstvom tukajšnjih pokroviteljev na našo vipavsko železnico, akc se ne postavimo pravočasno v bran.
Ko so gradili furlansko železnico, ganil se ni en Slovenec po zaslužku. In gorje mu, ako bi se bil! Gorje mu od gori in od doli! Gradili so jo sami, kakor so znali in hoteli, do krajcarja je ostal dobiček le Furlaniji.
Sedaj, ko namakajo svoje Tržiške ra-vani, rabijo delavske moči večinoma le iz blaževe Italije, Svobodno jim in onim, ki jih nadzirajo in pokrivajo! Zato pa hočemo ohraniti korist gradbe vipavske železnice Vipavcem. In nam ni toliko za denarni dobiček pri podjetju ! Gradba vipavske železnice naj bode prvi dokaz, da nimamo potrebe ptuje pomoči, ne denarne, ne delavske, ne obrtne. Da ne maramo za nikako pokroviteljstvo od nikoder! Da hočemo biti gospodarji v svoii hiši in da sprejmemo, ako koga sprejmemo, le kot gosta. Nočemo pa pozabiti na basen 6 ježu in lisici l                         (Dalje pride).
DOPISI
Iz  dulovsklk  krogov. — Dasi  je
»Soča* »liberalna", vendar je vedno rado-voljno prinašala dopise o cecilijanskem društvu in cesto obsojala grdo petje v goriških cerkvah. Mislim, g. urednik, da tudi danes ne odklonite par vrstic o goriškem cecilijanskem društvu. Marsikdo povprašuje, ali še živi to društvo. .Sočinim* čitateljem in ob enem prijateljem cerkvene glasbe moramo povedati, da še živi. Pred dvemi leti je bil zadnji občni zbor, katerega so se udeležili tudi duhovniki italijanske narodnosti. Pri tem občnem zboru seje marsikaj sklenilo, a ne izvršilo, kar je navadno pri »katoliški* politiki. Te dni je rasposlal č. g. Iv. Roječ, kurat v Eiljali, tiskan poziv udom cecilijanskega društva, v katerem pravi, da »leto za letom zaostaja velika večina društvenikov z Ietnino, in ker je društvo navezano le na letne prispevke društvenikov. ne more društen odbor izdajati letnih daril ter prirejati glasbenih predstav in shodov*....
Da zaostaja letnina, je odbor sam kriv, ker ni nikdar ne javno ne drugače na to dolžnost opozoril. Pred toliko leti se jo letnina sproti pobirala, postavljeni so bili za posamezne okraje poverjeniki, ki so vsako leto sproti pobirali denar. Ali bili so drugi časi in drugi možje, ki so složno delovali pri vsakem podjetju. Prav pri tem društvu je vladala lepa vzajemnost med učiteljstvom in duhovstvom. Časi so bili mirni in osebna politika ni bila na dnevnem redu. Zato pa je društvo uspevalo in vsestransko napredovalo. Odkar pa se je pojavil »hoj za načela* — vse hira, vse razpada... .
Tudi se je večkrat poudarjalo, da mora pristojna oblast skrbeti, da pridejo prijatelji cerkvene glasbe v mesto ali vsaj blizo mesta, ki bodo z besedo in z vzgledom cecilijansko karijolo potiskali naprej. Tudi od tega ni ''uha ne sluba. Prijatelji cerkvene glasbe so razkropljeni z večine v daljnih hribih, kjor gojijo lepo petje in z velikim trudom vzdržujejo to, kar je do zdaj sezidalo društvo. Razpadanje tega eminenlno katoliškega podjetja bodi vsem svarilen izgled, kako osebni boji na političnem polju škodujejo.
To v pojasnilo in zadržanje g. kuratu Rojcu, ki tam išče vzrokov, kjer jih ni.
C, e c i I i j a n e c.
la Kobarida. ~ Kakor je znano, preselil se je dolgoletni nadučitelj kobariški g. F. D o m i n k o kot okrajni šolski nadzornik v Tolmin. V Kobaridu je učiteljeval od svoje mladosti do pozne starosti, menda blizu 40 let. Od I. 1875. naprej je bil zajedno voditelj c. kr. pripruvljavnice in ljudske šole. Bili so pogosto prav hudi časi, ko je učiteljstva pomanjkovalo, bodisi da nikdo ni hotel prositi semkaj ali pa da so bili učitelji od tod pregnani! Toda k sreči smo imeli tu rodbino g. Dominka, ki je sama oskrbovala pouk na štirirazrednici in c. kr. pripravljavnici. Uspeh je bil pa vedno tolik, da je bil ž njim zadovoljen sam g. deželni šolski nadzornik vitez Klodič-Sabladoski.
Lahko rečemo, da ves  sedanji  rod j;* iz Dominkove šole! Redka prikazen ! I           Zat6 pa je ljudstvo dokazalo odhaja jo-
čemu gospodu in njega č. gospej svojo hva-[ težnost" na hajdostojniši način; priredilo jima | je slov6, na katero živ dan več ne pozabita! Svojo dolžnost so po vrednosti izkazali vsi, ki so jima kaj hvale dolžni: šolska mladina, učiteljstvo, županstvo in ostalo prebivalstvo. Slovo je bilo uprav impozanten izraz čutil in mišljenja vsega prebivalstva, izvzeniši morda kako občudovanja vredno dušo, ki ne zna ceniti po vrednosti pravih vrlin in zaslug tega moža in č. njegove soproge za Kobarid in celo okolico. Zat6 pa bodi ta čin vrlih Ko-baridcev zabeležen tudi v cenjen'. .Soči" v trajen spomin vsem. ki so bili kakorkoli pri tem deležni! Slava našemu Kobaridu!
Iz Vipavske doline. — Nismo prijatelji neplodne polemike, zato bi na zadnji dopis v »Soči* z dne 4. decembra ničesa ni; odgovarjali, da ni napisal g. dopisnik trditve, ki mora žaliti podčavenske občine.
G. dopisnik piše od besede do besede: .Svet od vode in še delj nego je merjena žel. čr a je b r e z izjeme tostranskih občin". i           Kdor to  čita v zvezi z drugim dopi-
som,  mora misliti,  da je vse ozemlje   med Paradižem in kasovskim mostom na desnem bregu Vipave, koder je merjena železna črta, onih občin, katere leže na levem bregu Vi-I pave, torej da pripada Brjem, Rihembergu, j Preserjem itd., in to brez izjeme. To je pač J žaljivo za selško in balujsko občino, v kateri  spada označeno ozemlje jrek Vipave. Imenovani občini sta nam radi tega poslali uraden   izkaz   posestnikov   na   označenem ozemlju, o tegar islinitosti se vsakdo lahko prepriča prt županskem uradu v Crničah ali pri  c. kr, davčnem  uradu v Ajdovščini. Po tem izkazu spada   od batujske   meje   pod Paradižem do kasovskega mosta preko reke Vipave,  Uder je  merjena  žel. črta, 33 5 parcel   (beri:   tristo petintrideset   parcel) J podeavenskim občinam in 60 par-
cel občinam Rihembergr, Preserje, Brje, Dorttbef g, Rojee itd.
Kdor trdi, da je ta svet brez izjeme onstranskih občin, ali ne pozna razmer, o katerih piše, ali hoče slepiti one čitatelje, katerim niso te razmere znane.
Iz te jedne trditve pa tudi vsakdo lahko sklepa o temeljitosti dnttfi v navedenem dopisu. In s tem je za nas ta pravda končana. — (Hvala Bogu! Uredn.)
Iz Tolmina. — Načelnišlvo moške podružnice si. Cirila in Metoda v Tolminu se je ustanovilo tako-le: 6. Vrlovec predsednik, g. Oskar Gabršček blagajnik, g. Jos. Premerstein tajnik; gg, Jos. Kraševee in J. Gabršček namestnika.
Mož za možem odhaja iz Tolmina. Pred par leti g. dr. Turna, a v četrtek zvečer se je zbralo vse uradnišlvo in boljše tržanstvo pri Podšolarju na skupno večerjo v slovo g. A. Jegliču, « je odšel v Trst. Družba je bila odlična, večer krasen. Od raznih stranij se je slavljencu napivalo kot izglednemu uradniku — narodnjaku, kol značaju — poštenjaku.
P.i tej priložnosti naj omenim tiuli trojico sodnijskih mož: g. Milovciča, g. dr. Turna in g. Jegliča. Rili so kol Irije ljubeči se bratje vedno skupaj v Tolminu. Kaj jih je neki vezalo? Moštvo, značaj, poštenost, vstrajnost in delavnost. Nniih družba ni bila le prijetna nego tudi koristna.
Akoravno sedaj ločene, Bog jih živi še mnogo, mnogo let!
Domače in razne novice.
Vipavska železnica. — Laška špekulanta Antonelli in Dreossi sta bila odpovedala izgotovitev podrobnega načrta; delala sta se grozno uftiljena vsled odpora Slovencev. — Ko so se na to ponudili od naše strani možje, da hočejo oskrbeti podrobne načrte, vlada ni »prejela te ponudbe, pač pa je izrekla, da izdela načrte po svojih inženirjih. — Ali kaj se je zgodilo ? Antonelli in Dreossi sla pozabila na svojo »užaljenost*, o kateri sta tožila celo deželnemu glavarju ( - ali se je ta razjokal od sočutju, dariiber schweigt die Gesc-hichte! —) in izdelujeta načrte dalje, a vlada je svojo besedo požrla! — Kaj pa to pomeni? Ali sla so A. in D. poležala za to in igrala le komedijo v sedmih dejanjih ali pa je morda celo vlada stopila ž njima v dogovor ? Kakšne „botrc* pa imuta A. in D. gori v iiiinisterstvih?
Ali — čujte — pride Se lepSe!
Vlada je sicer zatrjevala, da šele r a z-piše to podjetje, ali A. in D, sta se samozavestno smatrala že od prvega početka kot podjetnika. Venjo tudi, da drugim tekmovalcem se delajo vsakovrstne in preočividne težave, ki se dajo otipati in katerim ,dobro po.lprt" razlog je lahko uganiti! Ali o tem za danes še molčimo!
A. in D. nastopata torej kot — podjetnika! Evo par dokazov v podporo te trditve.
V Dornbcrgu so govorili njiju inženirji, da pričnd z zgradbo tunela že hitro po novem letu. Poizvedovali so tudi že, kje dobe najprimerniše gradivo itd.
Meseca avgusta je nekdo prosil dela pri tej železnici. Ali A. in D. sta odgovorila, da sta že z vsem preskrbljena (abbiamo tulto in esuberanza!).
Deželni glavar — na posredovanje slov. strani — je vprašal A. in D., ali hočeta vzeti za izvršitev eksproprijacijskih poslov slovenskega odvetnika in pri delu slov. delavce. — Odgovorila sta, da slov. odvetnika bi že vzela, ali izbereta si ga sama, zaradi delavcev pa si hočeta ohraniti proste roke.
Evo, tak6 gotova sta bila A. in D., kakor da imata zgradbo te železnice že v žepu!!
In ni čuda, ako sta bita tako gotova! Le čujte, kaj smo dalje izvedeli!
Samo železniško ministerstvo dopisuje o vipavski Železnici tako-le:
»Baucomile der Localbahn G6rz - H eidenschaft nt Handen des Dr. Isidor Bing, Wien, I. Ebern-dorf 6«.
In ta R i n g je zastopnik podjetnikov (in ne inženirjev) Antonelli j a in Dreossi j a!
Takega ravnanja od strani vis. železniškega ministerstva mi navadni poštenjaki ne razumemo ! Zares, A. in D. sta se izborno pobratila z visokimi osebami ua Dunaju, kamor sta pogosto tekala! — No, saj sta lahko, i šampanjec je lahko tekel, kajti pri furlanski železnici sta baje dobila do 300.000 gid., (a že letos so morali marsikaj popravljati na državne stroške). Zato sta pač lahko tekala na Dunaj, najela si ondi tudi tega dr. Bi nga, da lazi okoli niinisterskih vrat, kajti pri vipavski železnici bi zopet dobila masten »zaslužek*. {Notaber.e: s t r o š k o -nik furlanske železnice sta naredila sam-a zgradbo sta dobila kar pod roko! Dr. nista delala računov v svojo škodo, to je samo po sebi'umljivo!)
Proti takemu postopanju sr ,* .'He oi-čine na Vipavskem pritožbo na vis.. a ministerstvo in prosile, naj bi se oziralo na domače slov. podjetnike, kateri bi dajali prednost domačim delavcem (z Vipavskega, s Krasa, s Kranjskega, iz hribov), ki so splošno znani kot izborni delavci. Vemo, da so bili pri dolenjskih železnicah jako zadovoljni ž njimi, ker pošteno deiajo in se lepo obnašajo tudi v navadnem občevanju, česar ne moremo reči o delavcih iz Italije, katerih se povsod boje.
Zdaj bi pa radi vedeli: Kako neki sla ta dva Laha A. in D. (jeden je ce!6 iz Ita-
lije doma!) k srcu prirasla visokim gospodom dunajskim ? Kdo neki jima'je pognojil zemljo, da jima pšenica kar sama leze v klasje? — Ali, pravimo, naj se nikdo ne šali z ljudstvom, ki pričakuje s to železnico boljših časov, ne pa, da bo moralo ie gledati, kako mu tujci kradejo iz ust oni košček kruha, kateri je njemu namenjen. — Kako je mogoča tolika slepota v Avstriji ?!
Za .Sloglne zavode"! — Načelništvo ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, navzeto ljubezni za izobrazbo in omiko naše mladine in našega naraščaja v mestu in tekmujoče v plemenitem prizadevanju, kako priskrbeti sredstev za oni vzvišen smoter, je sprožilo lepo misel, da priredi v to svrho srečkanje na predmetne dobitke, za katere se bodo v kratkem razpošiljale in razprodajale srečke po 20 kr.
Misel je pri nas nova, a našla je odobravanje v vseh krogih v mestu, in uverjeni smo, da najde istotafco odobravanje pri vseh zavednih Slovencih na deželi. »Slogi ni zavodi* so ono prepirno jabelko, za katero bije naše politično voditeljstvo že leta in leta hud boj proti zakletemu nasprotniku, katerega podpira posredno ali neposredno vse, kar ne čuti slovensko, in sicer tudi taki či-nitelji, ki bi bili v prvi vrsti poklicani v to, da bi naredili prej ko prej konec temu neopravičenemu in neutemeljenemu uporu zoper naše zavode. Ta boj je znan med goriškimi Slovenci isto tako v najbornejai koči kakor v najpremožnejsi hiši, a znan je tudi zunaj nate ožje domovine povsod, koder se slovenski govori. Ogorčenost vsled tega postopanja med nami je nepopisna in prešinila je ne le Slovence v Gorici, ampak sploh vse slojeve natega prebivalstvu; a odduška za to si išče naše ljudstvo v svoji plemeniti in nepresegljivi požrtvovalnosti za one zavode. Vzdrževanje »Složnih Sol* sta ne na leto blizu 10.000 gld. in to ogromno vsoto polaga ono mirno na žrlvenik domovine.
iztok človekoljubne požrtvovalnosti in plemenite ljubezni z,t na$o mladino je tudi sprožena misel o priredbi označene loterije, ki najde gotovo v vsakem slov. srcu hvaležen odmev. Uverjeni smo, da bode v mestu in na deželi vsako pošteno slovensko snu- tekmovalo v tem, da zagotovi lep vspeli toli važnemu podjetju, v čegar ozadju se zrcali blagodnsnost in sir na plemenitost onih gospa, ki so temu podjetju na čelu.
Saj pa ga (udi ni primernejšega časa za taka podjetja, kakor je božični, ki vnema v človeštvu hozauslvena čustva. Sedaj, ko vsakdo misli, kako bi razveselil svojo deco, zaiskri gotovo tudi misel v njem, da se je treba spominjati one naše mladine, katero kruta roka peha iz svetišča splošne omike. Zato pa bodi srečka te efektne loterije najlepši kras naših božičnih dreves! Vsakdo naj položi tt: srečke, namakan'1 s hvaležnimi solzami naše mladine, med darove svojim otrokom ter naj jih prikrajša raje za ono vsotieo pri nameravanih darovnih troških, in nebesa bodo z zadovoljuostjo gledala tako početje ter obilo odskodujejo stariše in blagoslove njih otroke.
Zadnjič smo našteli že celo vrsto darov za to loterijo. Danes moremo Se nadaljevali: Gospod Alojzij St reke I j nam je naznanil iz Zadra, da jo odposlal sodček izbornoga dalmatinskega vina. — Gosp. res. svetnik Fran Vodopivcc je podaril dva svoja velika zemljevida goriške dežele. — Otr. vrtnariea Katinka J.ijuc 0 namiznih prtičev s kačkanimi trobojnimi natikali. — G.čna Miša Dolenc iz Sežane spisalno pripravo. — G/:na Knst. Kačafura l krono. ¦— Gosp. Jurij Mose C6 robcev za žep in na glavo. — Prekomizna preproga, umetno vezana, lastnoročno delo gospe prof. Seidl. — 1 tintnik in 1 pepelnik za kadilce, dar gospe dr. Pogačnik. — Lesen okvir za fotografijo, okrašen z vžgano slikarijo, lastnoročno delo g.čne H. Šanlel. — Priprava za črno kavo v elegantni škatlji, dar gospe prof. Lterbuč.
Radodarni doneski. — Za »Slogino* zavode je došlo v zadnjih dneh: Trgovec J. Mose v G. je izročil svetolucijskemu županu Anton Vug.i za neko uslugo 10 gld. Kroj. mojster Rožanc v G. 1 gld. — Leop. Bolko iz Čmič -2 gld. — Notar J. Kavčič 1 gld. O sestanku prijateljev nekdanjih Podčavencev pri Rebku 5 gld. — .Gospod Hrastove ribe in morski raki pri belem zajcu" so priplavali 2 gld. Vs fcr. — Dr. A. Lisjak   10   gld.
—  V spomin skupne večerje ožjih prijateljev na dan sv. Andreja pri »zlati zvezdi" 5 gld.
—  Ginjena srca, pomilujoča nemilo usodo Pnišnikovih dvojčkov (seveda, katera mu je prinesel očka Miklavž!) 2 gld. 50 kr. — Narodna taksa v Ajdovščini i gld. — Anion Švara iz Preserja nabral pri Forčiču gld. ž-10.
—   Olga Konjedtc v Plaveh zopet nabrala na dan pred sv. Andrejem v veseli družbi gld. 4-50. — Vikar Št. Krkoč  v  Lokavcu  3 gld.
—   ..Igralci in kvartalci* pri Vaneku gl. 1*40.
—  Jos. KianjSček v Št. Ferjanu l gld. — plotar Igo, Gruntar v Ribnici 5 gld. — Roo-bina Goljevšček v G. 5 gld. — Najstarejši ud družbe sv. Mohorja na Trnovem 50 kr.; iz-ročitelj doložil Se 50 kr.
Za   »Božičnico"    Sloginih    zavodov
nam ie poslala  slov. pisateljica Pavlina Paj
( kova 5 gld.— Vadn. učitelj Valent. Kumar 2
i fctd. — Otrok \ teh zavodih je 700; božič-
¦ niča bo stala torej uprav ogromno denarja!
| Rodoljubi, spomnite se te naše mladine,  ki
t je naša nada za p.ihodnost! G,čne učiteljice
so nabirate darove po hišah. — Prinesemo
skupen razkaz.
Darove o priliki Sokolove »Miklavževice* objavimo prihodnjič.
»Miklavžev vežer", kateri je priredil »Goriški Sokol* v torek  ob 6. zvečer v čitalnični dvorani, je presegel v vsakem pogledu vse dosedanje enake zabave. Udeležba je bila takd ogromna, da je nastala v dvorani cesto prav neprijetna gnječa. Le otrok je bilo okoli 350. — Darov je bilo 220 v posebnih   žakljičkih s tiskanim  »spominom j na M. večer*; dalje je bilo 200 kolačev, še j posebe koš pomeranč, jabolk, smokev, kon-• fetov, 120 snopičev .Knjižnice za mladino*,
večje Število iztisov »Materinega dela*, Gregorčičevih, Pagliaruzzijevih, Funtkovih pesmi! in drugih knjig, ter okoli 70 zavitkov z na-s'ovi kot zasebni darovi. Tega — vsega je bilo premalo, tolika udeležba je bila ta večer.
Spored je bil malce preobširen, to je bila edina napaka! Toda odbor ni slutil na ovire, ki so nastale vsled znane primitivnosti iu nerodnosti naših odrov, ki niso sposobni za nijedno predstavo enake vrste. Majhen prostor na odru, za njim je vse tesno, zagrinjala se v redu ne odpirajo, za umetno razsvečavo pa ni kar nič ne primernega prostora in ne pravih priprav. Le kdor je imel kdaj kaj opraviti s takimi posli, ta ve, s kolikimi težavami se je boriti prireje-valcem. — To na znanje onim. ki menijo, da imajo pri takih prilkah za onih 20 ali 30 kr. vstopniue dovolj pravice za zabavljanje proti vsemu, kar se ne strinja ž njihovim duševnim obzorjem.
Petje in tarnburanje je bilo dobro, dasi      ' pomanjkuje nekaj dobrih inočij; pevski zbor je štel 14, tamburaški pa 10 oseb. Upamo, da prihodnje leto se pomnožita oba zbora, kajti v poseben glasbeni tečaj prihaja letos deset novih, mladih močij.
Jako sta ugajali deklamaciji deklic Bev-      j
čar in Šlrosar. — Igra ,.M iklavžer ve-      i
čer* je pričela s prizorom, kako se prikaže      j
sv.  Miklavž   štirim   otrokom,   ki   »e tiče na      I
predvečer k sv. M. in se pogovarjajo o  njem.      i Zagrinjalo zadaj  se odpre  in v močni   svit-lobi se prikaže „sv. M.1 z dvema angeijema;
sv. M.  nagovori   otroke  in   jih   izprašujc iz      f katekizma. Anica, Dorici   in   mali   Mirko so vse lepo znali, Milan pi, ki v sv. M. ne veruje, pa ni znal povedati, ,,koliko je 12 last-nostij božjih'*.  Sv. M. ga  ošteje,   blagoslovi
otroke in jim  naroči,   t aj   le   nastavijo  ko-      j
šare, že dobe po  zaslu enjii. — Na   to   za-      j vesa pred njim   pade    n igra prične.   Milan
je drugi dan dobil — samo šibo, drugi trije      I
pa polne   košare.   Igrica  je   spisana v dveh      j
dejanjih   in   je  jako   mikava.   Otroci   so jo      j
prav dobro igran. Zelet   bi bilo, da bi otroci      ]
večkrat igrali, ko gio   zi   dobrodelne   svrhe.      1
Na to je  bil   pravi  Miklavžev   naslop,      j
ki je imel Ie eno  napako,   da  je   bil   mulee      1
predolg z ozirom  na   pozno  uro   za   otrok«-      j
(okoli 8s/4). Nekaterim , velikim   otrokom" ji;      I
marsikaj povedal   in  jil    obdaril. --  Ko  je      I
pa pričelo razdeljevanje je nastala velikanska      I
zmešnjava,   kajti   otroc    so  tekmovali   dru^c      I
z drugim, tla bi ne osli li brez daru. Zan.iprej      I
bo treba bodisi žtevilo  ibčinslvu   nmi.-jiti      I
ali pa  poiskati večje   p-oslore   (veliko  Ijudij      I
je tudi odšlo, ker niso   dobili   prostora   niti      I
za stanje). — „Veliki ot ocifc- so dobili veliko      I
„darov", zlasti   mladi svet si  je  pošiljal pu      I
„sv. M." pomenljivih iu   dovlipiiilt   daril.            I
tVjemo, da p.ir zavojev  je baje prišlo v ne-      1
prave roke; prosimo, di bi se o tem  javilo      |
odboru.                                                                    I
Nekatere   tiepriliči osti   bodo   odboru v      I
pouk   za   prihodnje   pulike,  da  ho bo znat      1
bolje ravnati! V ob('e pi   sme   bili  „Sukol"       I
povsem zadovoljen z letošnjo MMiklavževico".      1
Za naSe učiteljstvo. — Deželni šolski      1
svet   je   deloma   razveljavil   svoj   sklep,   d si      I
učitelji ne smejo biti več o 1» Č i n s k i ta j u i k i.      I
Prepustil  je   namreč okrajnim   sol.   svetom      1
oblast, da morejo o tem določati.   --- S tem      1
je vse zopet popravljeno !                                     1
Ne  vemo  od   kake   strani   se   je bila      I
raznesla med učiteljstvom   vest, da ono zlo-      s
glasno prepoved je uzroči! —dr. II. Turna.      1
Zdi se nam, da so s to vestjo v zvezi nečedni      I
nameni!  T a  vest  je   n a m reč   nor e-      1
s n i č n a !                                                               I
O  našem redarstvu je došto našemu      1
uredništvu od ugledne strani lo-le   poročilu:      1
Neki Enrico   Feranti iz Italije (ime-      I
nuje se tudi Cakli) je oskrunil   in okužil pri      I
Rovinju   7-letno  dekletce.   Ker je   pobegnil      I
in  ga sodišče ni   moglo  najti,  je  izdalo za      I
njim  iskalno pismo. — Mož je do.tel v Go-      ?
rieo,  kjer je  bil   naznanjen  z    izmišljenim       I
imenom   Mangioncaldi.    —¦   Nekdo   je      I
slučajno razkril v tem človeku onega Ferran-      I
tija,   katerega  išče   sodišče  v Rovinju,   Re-       I
darstvo je bilo  obveščeno o tem, u ni dalo       I
zapreti lega  »Mangiancaldija",  pač pa  je ta       I
izvedel, da so mu na sledu        in je odnesel      I
pele. — Brez komentarja".                                   I
C'»8t domaČi Obrti! — Z Vipavskega       I
nam   poročajo,  da  pri   znanem   mizarskem       I
obrtniku   g.  Fr. Bavčarju   v  Selu  je   videli      I
krasno   izdelana  oprava  za  jedno   sobo  ;:.      I
Leop.  Bolka v Gorici.   Vredno je,   da si  jo      I
ogleda, kdor se zanima za take izdelke.              ¦
Posnemajtuo Jih!  — V   .Senlinelli"       I
eitamo, da neki Hrvatje v Pulju  so  bili za-      1
toženi  pri   okrajneu  sodišču,   ker so kričali      I
,1'orc-hi  de taliani!"   Sodnik pa je reč od-      I
stopil celo državnemu  pravdniku, da jih bo      1
tožil po §. 302 k. z. — Kolikokrat smo Slo-      I
venci v Gorici žaljeni s »porebi di Ščavi", a      I
komu se je doslej kaj zgodilo?!                           I
Dnhovske lit cerkvene vesti. — Dr.      I
Mahni č je bil potrjen v Rimu 3. t. m. Od-      I
potoval je tudi že na Dunaj k cesarjevi av-      I
dijenci. — Naslednik  dr. Mahniča   v osred-      1
njeni  semeničču je  dr.   Jos.  Pavlica. — V      I
Zdravščini Itodo  zidali   novo  cerkev za      I
20.000 gtd.                                                             I
Shod županov v Gradišču. — Učeraj      I
je bil v  Gradišču  shod  furlanskih   županov      I
gradiščanskega okraja;  sklical  ga je gradi-      I
ščanski župan g. Perco. — Goriški župan dr.      I
Venuti ni bil povabljen, toda slučajno ali ne-      I
slučajno  je bil  vendarle  doli. — Razgovor      I
se je vršil o enotnem postopanju pri prihod-      1
njih volitvah, da bi se Furlani ne dali voditi      1
za nos iz Gorice. Videti je, da furlanski možje      I
se hote zaresno otresti židovsko-advokatske      I
komande iz Gorice!                                              I
Iz Rcuč.   Starešinstvo je  dovolilo   v      I
svoji  seji 9. t. m. 500 gld. za vipavsko že-      I
leznico, a  500 gld.  zložijo  zasebniki. — V     1
proračunu za 1. 1897. je tudi svota 20 gld.     I
za .Slogine" zavode v Gorici.                              I
Sreften padec. — Neki  Rijavec na     1
Trnovem je padel s 16 m.  visoke bukve, a     I
se ni nič poškodoval, le malo pretresel  se     I
je! Zares, srečen padec!                                      |
Beračenje za nepotrebno Šolo. —-Z Vipavskega smo prejeli silno rezek dopis, ki pripoveduje, da sodni sluga v Ajdovščini berači po hišah za novo soio v Tomaju na Krasu. Darovalcem daje podobice, ki nosijo na eni strani podpis .Ln sacra famigiia", na drugi pa podobo nameravane šolske hiše s kapelico v Tomaju in s podpisom: Golmajer, J- Tomajei imajo že dvorazredno šolo; ukljub temu si je g. G. utepel v glavo, da hote tamkaj se jedno šolo ! Toda denarja ni, zato pa nadleguje na vseh straneh, da mu pripomorejo do izvršitve prečudne namere! --Ako imajo. Tomajci šolo,* ne potrebujejo druge, naj bodo zadovoljni, da imajo jedno! Ali Slovenci res nimamo drugih potreb, kakor d.i bi zamelali trdo prislužene novce za take kaprice posamičnih čudakov?! Kako smo vendar še smešni, da je mogoče kaj takega med nami!
Iz Ustja se nam pišo, da so tam dobili novega župnika v osebi veleč. g. Jakoba Baica. Priredili so mu lep sprejem in se je župljanain že zelo priljubil.
Društvene vesti.
2en*k» podružnic* sv. Cirila in Me-. toda v Kobaridu je pri zadnjem obenem zboru volilu sledeči odbor: Predsednica gospa Aiikm KrJjnik, namestnica gospa Marija >li-khivic; blagajni?« gdč. Jo.-iipina Šlnnder, na-mtfotnica tfdč. Antonija Gruut.ir : tajnica gdč. Ljudmila MaSera, namestnica gdč. Ljudmila Gruntar.
.SIortiiiNko pevsko društvo* v Trstu priredi veliki koncert v nedeljo dne l:$. decembra 1K%. v redulni dvorani gledališča ,1'oliteaina Hosseili". Peli se bodo mešani in umiki, za Ti »t novi zbori. ter se bodo pro-i/:vajali triji* zbori f spremljev.mjeni vojaSki-ga orkestra in sicer it mož godbi* pe*p. št. S? Začetek ločno ob 7 B uri zvečer. Vstopnina za osebo I krnno. Šed«v,i: I. visle, misl.i-iijan"; Ipollroncini') 1 krono; II. vrste :10 kr.; l!l. vrste '20 kr. V naili, d.i ne zakasni nobeden dane prilike, vdele/.ili se tega koiv/eila, piiporoču se                       Odbor
»Slovanskega pevskega dimlv.i".
Vspored: I. .Naprej*, ork«-s!rr. -2. .Paler Heraliii". ouverlur.1. orkester. - - '.]. .Narodne pesmi* A) umski zbor: a) .Stoji, sloji tam Beligr.nl" ; b) .Ko b' scuW ne b'Io" ; o) .'/utiraj vesel*; d) .Lovska*. \. ,M<b'<>r\ valček, orkesler. — .">. ,S.'rafaii*. mešani zbor. - - <>. .Koncertna fantazija za gosli', orkester. -- 7. .Hrvatska duvorija". moški /bnr spremljrvanjeiii orkestra. S, .Sokol v  begu",  galop,  orkester.         ',).   .Sinnlne
pesmi" II) mešani zbor; i») „Je pa davi sl.iu'<\i pila*; l'l .Prišla je miika*; g) J.iiiki sije"; |i) .Hr.itn veseli vsi'!; i) .Ljubiii, jaivej. povej"!; j) .Škrjatiček poje. žugnliV 10 .Hrvatski dom", veliki putpnuri, ork-jlnr.          It. .(loreniski slavček*. nuCki
zbor spremljevattjem orkestra. -¦- 12. .Domovina", duel, orkester. 1:j. .Ave Marija*, nie.ean zbor spremljevalnem orkestra. - M-, .Nikola Šubie-Zfinski*, veliki ditel, orkester.
Iz (jrndeat nam poročajo. il.i l:iruo;»ja akad. podružnica sv. <I. in M. si je izbrala ta novi odbor: predsednik -lud. nied. Kar Zm.igosi.tv, podpr. stud. iur. Krmavn.ir Slavko, tajnik stud. med, Dolenc Ilinko. blaga j. stud, iur. Spindler Martin nam. stud. til. Arru-jc Janez,
.Klub slov. tehnikov na Dunaju" je praznoval petletnico svoje iistanovitvo s slavnostno sejo, katera se je vršila v četrtek 10. t. m. oh S. uri zvečer v Saglovi restavraciji, IV. Kleinseiirnidg.isse št. .">. — (— Tehnikov imamo Slovenci Se jako malo! Zato se veselimo nnprcika tudi na tem doslej skoro še nerodovitnem polju).
Ostala Slovenija.
Trst.— 7. t. rr. je u t.čtia \isckap!ini preplavila vse obrežje in se razlila tudi po bližnjih ulicah. — Javni ;>hod pol. druMv.i .Kdinosl*, ki se je vrši! <>. t. m. pri sv. Mariji Magdaleni spodnji, je bil kar u.ijsijajrieji. Ljudstva je došlo toliko. i\x je bila sobana mnogo premajhna ; mnogo poslušalcev je slonelo ob oknih, samo da so mogli sti-ati govore svojih narodnih voditeljev. Razpravljala se j<? resolucija, ki jo bila stavljena ?.e na drugih enakih shodih in ki se tiče osnutja c kr. okr. glavarstva za Trst *m okolico; dr. firegorin je v obsežnem govoru pojasnjeval iieiokrog občine in bodočega okr. glavarstva, ter najtopleje priporočal vsprejetje resolucije. Slednja je bila enoglasno sprejeta in govornik pozdravljen z burnimi ,2ivio*-klici. Po shodu je bila jako živahna z&Lava. Prepevala sta pevski zbor društva .Slava* in p i kvartet društva .Velesila", manjkalo pa tudi ni navdušenih napitnic. Z zadoščenjem v srcu, da dan ni bil zgubljen za naša narodna prava, so se vračali zborovalci pozno v noč vsak na svoj dom.
Istra. — V Pulju strašno deluje iegar (tifus). Vsi zdravniki imajo noč in dan opravila s to kugo; r.i skoro družine, v kateri ne bi bil vsaj je»Jen bolnik za legarjem. V civilni bolnišnici leži 250 bolnikov, in ni več postelj na razpolago, v vojaški pa je čez 500 bolnih za legurjenn Oblasti so morale dati odpreti bolnišnico za silo v Vodnjanu. Občinstvu se priporoča v posebnih razglasih, naj uživa le zavreto vodo; več vodnjakov so zaprli, ker je voda sprijena. Vojaštvo ne sme na sprehode in se mu je hrana sboljšala, kajti dobiva večerjo in vina. Kolikor je le »Ho možno, to so storile oblasti,  da zapre-
cijo Širjenje te nalezljive bolezni. — V Lo- i šinju so končane občinske volitve, pri katerih je hrvaška stranka sodelovala. Ni sicer zmagala, ker so je rovalo proti nji tudi z nezakonitimi sredstvi, toda v primeri s prejšnjimi volitvami more zaznamenovati velik napredek. V tretjem volilnem razredu je dobila 214 glasov, v drugem pa prav med meščanstvom 22 glasov. Hrvaška stvar se torej lepo razvija in vidno napreduje. Le tako naprej !
Kranjska. — NemSki red namerava osnovati v Šiški pri Ljubljani novo župnijo. Sedaj spadajo Šišenci v frančiškansko župnijo v Ljubljani. V Šiški se je zadnja desetletja prebivalstvo jako pomnožilo; ta vašima več prebivalcev kot marsikatero mesto na Kranjskem. — Nove posojilnice snujejo na Dobrovi pri Ljubljani in v Škocijanu pri Mokronog!.. — Občina Selce je imenovali preds. notarske zbornice, g. dr. Jarneja Zupanca, Častnim občanom in sicer v priznanje njegovih, zaslug za zgradba nove šole v Št. Lenartu, za katero je g. Zupane žrtvoval več. tisočakov. — V Tržiču na Gorenjskem je umrl S2 letni učitelj JajiezT)ebnlak. Pokojnik je bil jedrn najstarejših, če ne morda najstarejši učitelj n:« Kranjskem, Št. J.ikobsko-Trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda priredi i'A. t. m. v .Narodnem domu" v Ljubljani .svoj občni zbor. — Radovljiški občinski sv:'t je imenoval v svoji seji 2. t. m, g. ces. ?v< tnika 1. Murnika radi njegovih velikih zaslug za mesto radovljiško velikim navdušenjem časluim meščanom.
Štajerska. <». t, m. je umrl v Celju odvetnik dr. Friderik M ah ni k v »I. letu svoje dobe. Pokojnik je bil dober narodnjak in v-lrajen soburilee. za narodna prava spod-njeMajerskih Slovencev. Slava njegovemu spominu ! ¦ Zadnja deželuozhnrsku volitev v mestni skupini celjski se ni vršila v /mislu zakona, \s!ed česar so se dr. Dečko in tovarni priložili na drž ivno sodišče. Na to pritožbo jr inini-lrjslvo notranjih poslov podalo protispis z dne 21. nov. 1.1, št. 7tit)o, v katerem priznava, da ji; pritožba dr. Dečka glede 5(1 volilcev opravičena. Itazpravn o pritožbi se bo vršila pri drž. sodišču lil, ja-nuarija 1SU7. — Genmelroin v Ljutomeru je imenovan .1. Liehor, rodom Ceh, ki iu/.u me še precej slovenski. V Ptuju se je naselil nov zdravnik, dr. liela Šluhec, jako odličen Slovenec (v Gradcu inColjii zir.-n kol izvrsten pevec). 1'pumu, da si jako hitro pridobi zaupanje meščanov iti okoličanov, -¦•• Akade-mično diMštvo .Triglav" v Gradru jo imenovalo pesnika Aškerca svojim častnim članom ler mu priredilo v sredo, *.). t. m., slavnostni komers,
Pozabljene iofrki' slov. prujrrainn. — Novi .Slovenski list" od sobote je prinesel uvaževanja vreden članek, ki govori po kratkem uvodu tako-le:
.Taka pozabljena točka je z j e d i n j e n a Slovenija. T:> je bilo geslo, pod katerim se je zbiralo na tisoče slovenskih laborcev. ukrepajočih o pripomočkih, potrebnih za ohranitev naše narodnosti. Rešitev našega naroda je mogoča le, če se upravno družijo vsi po raznih deželah in deželicah razkosani deli našega naroda. To misel je prvi izpr>žil rajni dr. Janez P.leivveis dne 20. sušca ISIS. Za zji'dinjen;e slovenskih pokrajin v jedno upravno celoto pod napisom »Slovenija* je skušal pridobiti nadvojvodo Ivana. Raš radi zjediujrne Slovenije, ki je ostala volilna misel lri-gova do konca življenja, za*hižujc v popolnem /mislil ime o č e ta si o v e n s k e g a naroda. O svoji sedemdesetletnici, ko je .slovo jemal od svojega ljubljenega naroda, izgovoril je znamenite besede: .Gotovo p r i d e m o do t i s t e g a c i 1 j a, k i n a m j e p red o č m i kot u a j bolj g o r e č a želja --- do z jedin je u ja Slovenije". Sinovi so pozabili oporoke svojega očeta. Zjedinjena Slovenija je že več let odstranjena z narodnega programa. Sedaj se poganjamo le za drobtinice, veliki cilji pa so nam izginili z vidika. Tega našega kratkovidnega drobtiničarslva se na tihem vesele naši nasprotniki vedeč, da jim nikdar, ne bomo kos, če ostanemo razdrobljeni. Kadar pa se gane kdo ler tudi na višjem mestu poudarja, da ni samo Kranjec, nego da je Slovenec, da ima brate tudi izven tesnega oboda našo kronovine, brate, katerim v prospeh mu je delovati, tedaj mu zadoni nasproti: .Le ne t»ez meje!" Visoki gospod slovenske krvi, ki si nedavno izgovoril te besede, vedi, da nas ne ustavi tvoj ukaz, črez mejo p o j-denio, mi zahtevamo zjedinjeno Slovenijo, za njo bomo nauduševali našo mladino, kakor so oduševali taborsko množico za njo naši voditelji: Blehveis, Toman, Razlag in dr. Naglašali so, da bi bila koristna državi in narodu. Ali je državna meja doli na jugu sedaj bolj zavarovana, nego je bila pred 27 leti? Mar ne čujemo vsak čas o dogodkih v Trstu in Istri, ki nas napolnjujejo s strahom za bodočnost Avstrije? Kdor opazuje množeče se iredentske pojave na Primorskem, mora priznati, da je v naši drŽavi potrebna neka bramba, in to bi bila zjedinjena Slovenija. In  tako  koristna bi bila ta skupina
nattemu narodu, ki mu je v toliki nevarnosff^ pTovkami in klicanjem „Abzug Kovacs
-„, *^.^w»«*jj**Ve>i**«pi»»Q«
njegovo narodno bistvo! Večji, močnejši narodi, katerim v jezikovnem oziru ne preti nobena opasnost, vsestranski deluje na to, da se čim preje zjedinijo; zakaj bi mi toli obkroženi Slovenci ne poudarjali te svoje žive želje? Naša dolžnost je delovati na to, da bode sleherni slovenski volilec v vseh naših pokrajinah prepričan, da je jedina rešitev našega naroda v zjedinjenju. Kot prva koraka v tem oziru srčno pozdravljamo izstop štajerskih slovenskih poslancev iz graškega deželnega zbora in agitacijo društva »Kdinosti", da se osnuje posebno c. kr. okrajno glavarstvo za tržaško okolico.
Druga pozabljena točka našega slovenskega programa je slovensko vseučilišče. Ros je, da Slovenci nimamo niti jedno popolnoma slovenske četverorazreduiee, da nam še ne-dostaje slovenskih srednjih sol, res je, da nam ni pričakovati v bližnji bodočnosti oži-votvorjenja slovenskega vseučilišča, ali tako so pa vender ne smemo izpo/abiii, da bi se nauduševali za nemško vseučilišče v Sohio-grndu ler prispevali zanje, ne da bi se nam jamčila vsaj jedna slov. stolica, kakor je storila kaloliška-narodna stranka. Ona je jela zbirali pri svojih pristaših darove za omenjeno veliko šolo ter je tam, kjer ima vso oblast v rokah, na ta način izpodrinila in za prečila denarne zbirke za družbo sv. Cirila in Metoda. Ta stranka časih zatrjuje, da je jedino ona zvesta ostala Blcivveisovemn programu. Toda v tem zastonj iščeš nemškega vseučilišča, pač pn je rajni dr. Blehveis deloval na to, da se osnuje za Slovence lastno vseučilišče v Ljubljani, kjer sta bila za francoske okupacije dva tečaja medicine in kjer se je 1. !8tS. pravosloviem razlagal državljanski in kazenski zakonik, Zeljo, da se osnuje slovenska velika šola v našem središču, izrekel je narod na taborih. Naša dolžnost bodi skrbeti za to, da se čim prej obistini. Ako peščica avstrijskih Italijanov ne zamudi nobenega leta, da bi ne zahtevala italijanskega vseučilišča v Trstu, sinemo pač tudi mi Slovenci kalcrikral. opozarjali državo, da nam izpolni lo, kar niiin je obljubila že I, ISIS., da nam da slovensko vseučilišče.
,Sc nekaj važnega smo pozabili Slovenci /aduja leta, Pozabili smo opomin, za-heležen na i>ii«Mii starem lepaku, opomin: .Zje.lini ino se! S I o ž i ni o se!" Za slovenskih taborov I. lNli*.l. je bil naš rod jediu. Zato sum bili gospodarji v kranjskem deželnem zboru. Zdaj se bijemo na Kranjskem pri vsaki volitvi med seboj. Kaj sinu dosegli s tem bojem? Ali je vera kaj pridobila? ali narodnost V Nobena nič, obe slu lepeni. Pridobil je samo Nemec. Zaradi naše klele neslogo gospoduje on 1. i Silli. popolnoma v kranjski deželni zbornici. Koliko pohujšanja, koliko sovraštva, koliko pravd spremlja ta naš boj, koliko denarja je že pogoltnil naš prepir! Za svole, kar smo jih v bratomorni borbi pri občinskih, deželnih in državnih volitvah lahkomiselno potrosili, bila bi lahko Družba sv. Cirila in Metoda zgradila jedno slovensko šolo v Kočevju, kjer se na stotine otrok ponmnčuje, po jedno v beljaški in celovški okolici, kjer je nujno treba narodnih učilišč, in jedno na obalah A dri je.
Rojaki, spoznajmo bridko zmoto poslednjih let! Vrnimo se k s t a r e m u p r o g r a m u slovenskih t a h o r c. e v I. 1. Isti'.)., ki je popolnoma naš program. Delajmo odslej brez razlike stanu z združenimi močmi za zjedinjeno Slovenijo!*
Razgled po svetu.
Avstrija. ¦— Naš cesar se suide koncem februvarja na Kap Martinu s franc. predsednikom Faureom, v maju pa odpotuje v Petrograd. — Najstarejši državni poslanec, Poijak, prost Ljudevil Buczka, jo umrl. Imel je 82 let, poslanec pa je bil od 1S01. 1. — Grof Badeni hoče sestaviti večino, ki bi se posebno opirala na plemstvo. Grof Slemberg pa je v neki knjižici odkril, kakšen bode program novi plemcnitaški stranki. Pred vsem priporoča plemičem, naj se na vso moč upirajo antisemitizmu. Če se isti ne zajezi, se ljudje ne bodo zadovoljevali z židovskim denarjem, temveč se polotijo tudi njihovih gradov. Potem naj se plemiči upirajo vsaki pre-membi sedanje državne oblike. Grof Slemberg torej hoče, da plemiči podpirajo duali-zem in nasprotujejo češkemu državnemu pravu. Češke veleposestnike opominja, naj ne zaupajo Mladočehom, ki hočejo njihovo pomoč le izkoristili v svoje namene. Grof Sternberg je tudi za nemški državni jezik. S takim programom plemstvo gotovo ne osreči naše države. — Dunajski časopisi javljajo, da se v kratkem razglasi cesarska odločba, s katero se sklicujejo deželni zbori na dan 28. decembra. — Proračunski odbor posl. zbornice je zvršil razpravo proračuna ter ustanovil troške s 688,039.863 gld., dob. s 689,155.139 gld., torej prebitek z 1,115.276 gld.
Ogerska. — Ogerska vlada je odpovedala avstrijski trgovsko in carinsko pogodbo. Trdi se, da je avstrijska vlada že bila pripravljena, da isto odpove, pa jo je ogerska prehitela. Tudi 1. 1876. je došla odpoved trg. in carinske pogodbe od ogerske strani. — V Budimpešti je prišlo na vseučilišču proti prof. kirurgije Jos. Kovacsu do velikih izgredov. Dijaštvo je nezadovoljno s profesorjem, ker je prestrog pri rigorozih, ter ga je sprejelo
Še .hujša buka je nastala, "ko je hotelo re-darštvo posredovati.
' , Ostale države, — Nemčija si prizadeva pridobiti naklonjenost Rusije. Po nemških listih se poroča, da se dardanelske ožine odpro za ruske vojne ladije, za druge evropske vojne brodove pa naj ostanejo zaprle. S tem se po mnenju teh listov ne oškodujejo koristi drugih evropskih oblasti. V resnici pa ima ta pisava namen, napraviti razdor med Rusijo in Francijo, ker se glede dardartelskega vprašanja ne vjemati te dve drŽavi. Nemci pa bi silno radi baš zalo spravili to vprašanje na dnevni red.— Španci mislijo prodati Kubo Zjedinjenim državam. Ze 1. 1865. so Zjed. države hotele kupiti Kubo, a tedaj so bili Španci še preponosni, da bi jo prodali. Sedaj pa so jih večkratni porazi in trajne sitnosti na tem otoku precej ponižali, in se morda kupčija dožene, če so le Američani pripravljeni Špancem dosti za Kubo plačati. — Guvernerjem za nemške naselbine v vshodni Afriki je imenovan polkovnik Lie-berth. Pričakovati je, da bode novi guverner bolj človoško ravnal z ubogimi črnci nego njegovi predniki. - Laški konzul Cechi v Zan/.ibaru je orgnnizoval večjo ekspodicijo do obrežja Vehi - .Šebreila, V karavani sta bila dva pomorska častnika, nekaj drugih itnl, častnikov in vojakov in 70 dobro oboroženih zamorcev. Divji rod Somnli je napadel ekspe-duijo in pobil skoro vse moštvo, mod njimi konzula in vse častnike. Le trije menda so utekli, drugo je vse mrtvo ali smrtno ranjeno. Cechi je že od prej znan kol vstrajen preiskovalec Afriko; laška literatura ima od njega že več knjig geografske in etnološko vsebine.
Razgled po slovanskem sveto.
HrvnSkii. — Sabor so sedaj posvetuje o novem zborničnem rodu, s katerim se jako omeji svoboda govora in poveča oblast predsednikova. Ta prememba ima očiten nnincn zamašili opoziciji usta. Posebno je zanimivo, da hočejo verifikacijo volitev izničili poseli-nemil odboru. To ima svoje vzroke. Pri volitvah na Hrvaškem se ' marsikaj godi, česar ne marajo vladni privrženci, da hi se v saboru javno razpravljalo in poleni po listih. Po novem redu bodo lahko samo vludaše volili v ta odbor; opozicija je (emu ugovarjala, a ni nič. pomagalo, Se v lo ni vladna stranka privolila, da bi se člani omenjenega odbora izžrebali, ne pu volili, Pri veliki večini, ki jo ima navadno vladna stranka v suhimi, so ji ni bati. da ne bi imela večine Imli v odboru. Vlmlaši se namreč hoje, da bi sploh kak upozirijniiiilre prišel v tu odbor in razkrival r.i/.ue nepravilnosti, ki se gode pri volitvah.
Dalmacija. — V Arhanasih pri Zadru si osnujejo hrvatsko laiiiburaško liru.šlvo, Srečno bilo! ¦ - Dne 2, t, ni. jo umrl v Splitu Angelo Katalinič; več, let je bil pred-seduik trgovske in ohrluijskc zbornice, častni in podporni član raznih narodnih in dohrn-tvornih »lrušlev ler odlikovan z raznimi rodovi našega cesarja, papeža in grškega kralju. .Dika rodu i otačbiui", kakor piše vlcdin-stvo" v nekrologu, .lahka ti zemlja domača!"
Ceska. — Mladočchi se mislijo še nadalje držali svoje dosedanjo politike, kakor so da posneti iz nekega govora dr. Ilcrolda v Chrudimu. Nikakor ne mislijo Nemcem na ljubo se popolnoma upreti vladi. Dr. Ilerold upa, da Mladočehi dosežejo s svojo politiko najuglednejše vspehe.
Jlovavsku. — V Brnu so osnovali krščansko-socijalno društvo. Dasi je društvo nemško, je vendar večina članov češke narodnosti. Zato pa to društvo narodnim Nemcem nič prav ne ugaja; hoje so, da se bode pod plaščem kršč. socijalizma razširjal češki upliv .v Brnu. Da je večina Čehov v tem društvu, prihaja ml tod, ker so v Brnu mali obrtniki največ Čehi; kršč, socijalizem pa ima oporo najbolj v malih obrtnikih.
(jialioljn. — Deželni odbor je sklenil, da ne predloži dež. zboru predloge, da bi se vpeljala v Galiciji direktna in tajna volilna pravica na kmetih. Gospoda, ki ima sedaj prvo besedo v Galiciji, le dobro ve, da bi jo volilci popolnoma prezrli, ako bi mogli voliti Im-K nadzorovanja. Da se lo prepreči, ostanejo volitve po volilnih možeh. Dež. odbor se sklicuje na to, da ne gre vsako leto pre-minjali volilnega reda, ker se je lani premeni!, pomnožilo se jo bilo namreč število poslancev.
Bosiia-llcrcegovliia. -- V .Bošnjaku" čitamo to-le: .Ni dolgo tega, kor smo javili, da se Srbi in Črnogorci vesele in na vse strani razširjajo vest, da se jo turški sultan odrekel svojih suverenskih pravic nad Bosno-Hercegovino. To vest je razglasil v svet parižki list ,Lc Nortl* ter so jo po njem vzeli Srbi brez premisleka. .Male Novine" se neizmerno veselo in že zidajo gradove v oblake; iste trde, da je ta vest mogoča in ni nikakor brezmiselna. Ako »M. Nov", to trde, se zelo motijo. Nemogoče je to radi tega, ker se sultan neče odreči teh pravic in se jim tudi ni odrekel; tudi njega mora veseliti, ko vidi, da naš mohamedanski živelj, ki je v množini v teh deželah, vživa dosti pravic in so zakoni njemu ugodni; brezmi-selna pa je ta vest zato, ker bi Srbi ne mogli upravljati dežele, ko še svojih odnošajev ne morejo urediti. Dežela je potrebna še mnogih in velikih troškov, srbske blagajnice 20 pa prazne". — Ta odgovor »Bošnjaka" prinašamo svojim čitateijem, ker se nam zdi verjetneji nego nasprotne vesti, ki se še vedno širijo po svetu, da je namreč sultan oddal svoja prava Srbiji in Črni gori, potem pa, da Nj. V. naš cesar je podelil srbskemu kralju naslov .kralja bosenskega*. Iz omenjenega lista se vidi, da so vladni krogi v Sarajevu uverjeni, da sedanje stanje v teh deželah ostane še dolgo časa neizpremenjeno, ker „se sultan neče odreči svojih pravic in se jih ni odrekel*, kakor pravi »Bošnjak" ,* s tem je po našem mnenju toliko rečeno, da
prvič: Srbija in Črnagora fie dobita Bosne, drugič pa: da je tudi čas priklopljenja teh dežel od strani naše monarhije še precej daleč. — Iz Sarajeva in M o stara so odšle na Dunaj deputacije srbsko-pravoslavnih občin, da zaprosijo za avdijonco pri cesarju. Te deputacije hočejo prosili za bolj slobodno občinsko upravo glede cerkve in šole. — ,B o š n j a k u'f se poroča iz Trebinja, da so našh v neki jami pri Grebenu, v občini Kur-tovici. množino kostij posebne vrste medveda, ki je že davno izumrl. To je že druga najdba kostij tega medveda v Hercegovini. Prvikrat so jih našli v Presiici, v konjiškem okraju.
Srbtj«. — Od več stranij se oporeka politična važnost o posetu srbskega kralja pri sv. očetu v Rimu; po dobljeni vesti iz najmerodajnejih krogov smo v »;,:iu naznaniti, da je dosežen sporazum o srbskem konkordalu z rimsko kurijo in da je ustanovitev rimsko_-katoliške.škofije v Belgradu gotov čin. Novakoviceva vlada namerava postaviti za žkofa kakega Hrvata, pred vsakim odločnim korakom pa bo prašala za svet prevzv. vladiko Strossmayer-ja. — Radikalni listi napadajo Novakoviča, ker ne vodi čisto narodnostno politike. Vsa politika se namreč krečo okoli Rusije, ob enem pa so očividno približuje Avstriji, ,M. Novine" zavračajo lo napade, češ, da so bili radikale! šest let na vladnem krmilu in niso ničesar dosegli v tem pogledu, med lom ko jo Novokovic sprejel v Belgradu že dva bulkmnsku knoxn m tudi na Dunaju je znal ohranili najboljšo odnošaje.
BolffarJEJii, ~ Trgovinska pogodba ?. Avstvo-Ogorsko jo ž« dogiMim in so v • kratkem podpiio, Največja težava jo bila vadi carino od čovljov in narejeno obleke. Naposled so je določila ,cBrlna n« i80 frankov od čevljev in 300 frankov od narejeno obleko, Vlada so sedaj baje začno pogajati gledo trg, pogodbo z Rusijo in Anglijo, Z novimi pogodbami so oživi trgovina v Bolgariji. Surovino so bodo sedaj lahko izvažalo, ki s« doslej niso moglo, Obrtnijo pa pogodim no povzdigne dosli, kor so odpro tujim izdelkom bolgarsko Irgovišce,
Rusija,, -» Mlnlalflnkl rvoI jo odredil, da so du dovoljenje ..eknlorlm novinarjem za izdajanje novih Časopisov, Mod lomi jo neknj takih, ki pripadajo čisto liberalni stranki. Mastmi dovoljenja izdajanja so dobili vsi Imli pravo, da ro jim ni podvreči \m-vonllvui cenzuri, Kor žo od davna niso bila mka dovoljenja izdana, smatra so lo počni kom Rlobodomiseliiega nnla, na koji ruska vlada najbrž krono. V Isti seji je izjavil inlnlNlni* nolranjih poslov, Goivmikin, da ho (»klonejo zakoni v obrambo zidov, ki so sodaj odvlnnl od upravno samovoljo.
Fotiliml - Holdo «0 Kr.
Culiic' Hannobar<j-8o>(fo um :|R kr. liiV II. M-lir, jicr M«lo>> • - uliilt, gfHlrelfi, lairrlerl, goiiiiiHliirl, i>ii-i»;iM<> oIp. (ni, '210 vortidi, (Jmil. mul ilOOI) vorm')) Fnrlieii, DumIiihuIc) IVuIn* umi Hluiicrfroi liuiIliiUH. — MiisU'1' UMiL'i'lii'ii<l, DoiiiiultuH Ilriufiiorln imeli dur Si-livvol*.                                                                        12]
Sritkm-Fabrlkiin <M{«Hii«li<>rg<k. u. k. Hali,), K0HIC1I.
.St. 828.
Razpis služb.
V tem okraju se razpisujejo sledeče službe:
1.   stalno mesto učitelja III. plačne vrste in
2.    mesto začasnega podutMldja eventualno podufiiteljice na slivi razredni« v Bovei;
3.   stalno mesto učitelja - voditelja III. plaene vrste na enorazrednici na Grahovem:
•1. stalno mesto učitelja - voditelja III. plačne vrste na enorazrednici v Drežnici.
S tema službomu so združeni dohodki določeni v deželni postavi z dne 10. novembra 1890 štev. 30.
Prosilci in prosilke iz druzega okraja imajo dodati prošnji tudi zdravniško spričevalo hi jo doposlati v določeni postavni dobi po svojej predstojni šolski oblaslniji.
C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu, dne 3. decembra 1896.
210
Predsednik :
Jlarenzi 1. r.
Javna zahvala.
Podpisani si šlejeti v prijetno dolžnost, tem polom izreči najsrčnejšo zahvalo visoko-rodnemu, velezaslužnemu g. de?.el. Šolskemu nadzorniku Aot. vitezu Klodiču - Sabladoski za tukajšnji cerkvi podarjeno krasno sliko Matere Božje.
In to tem bolj si šteje občina Št. Andrež to odlikovanje v posebno čast, ker je  slika njegovega vrlega sina. Cerkveno In občinsko predstoJniStvo t Št. Androžt dno 9. doc. 1890.
212
um* kremška prušica Er^Sag-S.^?
izvrstno znano dvojno goruiico loiv jo razpošiljam po posli v sodčkih po 5 kp, za 2 pld. 40 kr., 2s/4 k«. za Rld. 1-60, 12 kg. za pld. 5*--, 25 kg. zn gld. !)\50. — Feru. Michl, Senfsiodcrci, Krems *13. N.-Oestotr. Jamčenje. — Sprejme ac nnzaj.                                212
Dr, Ivan Vin ci,
odvetnik v Gorici,
naslednik Jos. dr. Jakopiča,
iz pokojnikov, stanovanja v Attems-211       ovo palačo na Kornu.        3-1
Št. 2139.
Razpis učitelji
V tem okraju se razpisujejo sledeče službe:
1.. Nadučitelja dvorazrednice vBiljah.
2. Učitelja voditelja cnorazrednic v Avčah, Gabrijah pri Ajdovščini in Cerovem.
•3. Učiteljice v Sovodnjah.
Vse s;užbe so IH. plač. vrste z dohodki določen, v dež. s. postavah 10. marcija 1870. in 15. oktobra 188«.
Prosilci naj vlože prošnje s spričevali učiteljske sposobnosti najdalje do 14. januarja 1S07. pri c. kr. okrajnim s. svetu v Gorici.
C. kr. okrajni š. svet v Gorici, dne :27. novembra  IKOli.
Mlad, dobro izučon organist
ki je m> v<!f' ftfisa opravljal slti/li« nr^jmi^hr, išfc slu/.lio, — W pove upr.ivnislvo „S<nV.
Gostilna „Pri petelinu"
ulica Ghegašt.7. - V Trstu - blizu j. kolodvora
1'mljiisiiiii iinznunju s!, filifiimlni, il:i jo iirnjil svoji! (.¦(^liliiiiko prostore lnW>, iln iiku-o nriti v nje 'n'<>-|msl m |ii'i|iroMl kmet. IWivže « v.^iLojhi z ilninini jedili in wt>'irniin finim ali W'. . naravnim unnui. in miit
po laki crui, da se ne oojl tekmovanja.
fidhlilim je vodno niokililjcna t. d<>m;un |><>sit-Joim in svežo |>ro.>i>'t-vin<>, jii-Hnim silamniii, klnlm-siuni, imunskim ovfjiin in družini .^iiorn.
rriptinifn zaselmiknin in krrir.urjem SVOJO veliko zalogo Črneg-a in belega vipavskega vina loliko iz Min}.'.« v Prvačlni kot v Trstu.
1'ioJajn ko nn drobno in debelo in rstzpnailja po zahtevi nn v* strani .siioSkov prosto.
Vina SO teh-le vrst: modra lVankinju, Iki-zamiii, Imivnmlor, izaln-la, rulsiiukc stari in novi, liclo nId''o in novo, ihlinu nl'iri in novi it<1.
Spccljalltetna vina rnm in Mu ki 18!):!., lS'.i:t.. IS!)1. in 1N!>.Y v Htrklouii-ah od I litru W> kr., pol litm 40 kr. Duium-i li\i|>innv<:e. so dol>i tud< po nmufilii v vnuki i.ini.
(io.sliiiia je odprla od 7. '.no zjutraj do polmiori. - Pripororaje so svojim rojakom v Trstu in na de-doli. du sta porusto s svojim obiskom pri vsaki priliki, držo ko ^oslu .Svoji k svojim". Mvtt udiini
Josip Črnigoj
til i n i   slovenski  slolar v Gorici v ulici i»V
Boseo, priporoča se rojakom v  Gorici   in  v
okolici. Izdeluje vsakovrstne nove in popravlja
stare stolice^ Ne boji se tekmovanja.
Vsled analize našili izvedencev, je »i.«               fcisela voda              *;-ig
KRONDDRFER
med naravnimi kiselicami prva
v vrsti. — Zalogo v Gori«! ima
ANGELO FORNIZZL
mi
Anton Vodopivec,
¦ lahko zaslužijo 'osebe vseli stanov in t tscIi krajih s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod »leichfcr Vcrillciist" na Rudolf Mose, AVicn.                        1D7 10-4
N6 slišano;
V življenju m- no z/udi vo' •l.i hi mt mofrto .hihiti !.• z; prodno-:.-, in hi.vr   ¦!»   ko.
1H0..IO/..I1IIIOJ-.  U-V"  l'"*l-"'<
trgovec z vinom na veliko|rTMsr* *\^#* X*%#* #» #% ** * «*;#%«#:,* t
9 Anton Pečenko        |(PP^    \J&ZW0 Vb U$tl\at\fc\
Vrtna ulica 8       GORICA — Via iji-.r.l::.'» S      ]                                                                                                                                                        (I                 <J
55, 37                        priporoča
dalmatinsko vino iz Jelše in Šibenika,
potem
pristna bela     sj&ČŠšSSt'    furlanskih,
In črna vina    ':^~JM%     briških in
Sz            4tohT         islerskih
vipavskih,          ^        vinogradov.
tK>!-S;til)a na dom iti rnzutiMt..t po z»znl": c,i
litrov naprej. Nu zaliti u> jif.šJ.,.i tad: uzo.ei.-. Cen« zmerne. Postrežba poitena.
kia-nh pivdmolov slan.- r. i.ro -.i.-d „ !,;,•: !« .: nld. in so dol,,., dokl-r so ^ zalo-.. p„ p.^ltt-io 7.i    I             povzetji: pii krakovski           -Jii   ¦'.
trgovski hiši F. Ufindiscfi v Krakovu,
(Kr„kiii>. foslfaoli Nr. U\-Vn.                  U
Na ilrž. j.iir.1. i Na U »vski r»z
v Praffi na Smihovu
(IValia-S.: Irhov) Vinolnadskii uliro
Pražko hišno mazilo
B. FRAGMER-JA v PRAGI
!-l..'iwio.' tVo:!.'w: I. ii'... ".¦.-'".    i..'.- i.« .-':. t-; i.
V ohruklli |>(» :!•'> in i", fcr. S p»;t<» K kr. »er. llnotiKt razpošiljanje po p«»iti.
B.Fragnerll,!iill!|i»'
Posojilnica v Konjicah je kupila iz zapuščine znanega tovarnarja JANEZU STANZER tovarno za usnje in hišo z gospodarskim poslopjem.
Tovarna za usnje je pripravljena za  20 do Jl() delavcev   in
se ponuja v najem ali nakup.
\V* ,,ove dr. IVAN RUDOLF, ml v rt ni k v Konjicah na Staj»*i>kcm.                                                           .»„.,:{  ,
Velika Inomostska 50 kr. loterija {Žrebanje 20.
1'ebrimria 1897.
I
v gotovini k 75.000krm *Mm* .*•
| Srečke po 50 kr. priporočata A. V. Jona in Michlstadfer & C. v Gorici.
m&i&wm&&iswm
&&&ZD www&ww®mwm&mmmm
k noiiolnonut uzonicnut prin>j(>viinjit
sokolsiuli in šolskih teloviulnie
po najnovejših pripnznatiili in praklirnili seslauli.
sizpr.lii^o;iiiiiiif.i pripon,,¦,!-
tn'ili spiifal domanli in
Zagotavlja jodno lirto c pa na incscrno o!,roko
Cono zetu

;Vavadne priprave so vedno y zalogi.
[no.   tel poštni
Poprave izvršuje po najiii/.jih comili.
nnrrli   za  |i ,   brezplačno
i®
i t^*M**®WI Nastop dvofcoles ,Swiftc iz orožariievStsyru  5
?  \-**^'-        ¦¦».' _„f^^^^l                          imata podpisana                          '%$
v Gorici, na cesti Fran Josipa. (Corso)   ^
žt. \ (nasproti glediSfnc kavarno).                              *'&
<^ mmnh^hhh   L;islii;i i/dolovaliticii dvokoles .Iliri a%  J
^ mBtSBBBB^m   ži<5ililt blazin (l)i-ii!limaf,-iilzfii). popmvljal-  Z
ni ^H»|^^BfylH  lll(ii dvokoles, šivalnih strojev, pušk iid.  zZ
S** Nunska ullea 14. -"Wii          ¦*$.
^^——h-       m^^  Procljijalnieo šivalnih strojev, pušk, sire-  J# *» Hi^H^HSifi^H          Ijlva in družeča orod a [»u iuiiii; *| l™l""",l'afl——-
*!
4 ———............................—  &
SAUNIG & DEKLEVi
v Nunski ulici št. 10.                i-j. ^_>
Bi8
AHJJJMUflnlJiJiJft^^
v Č. Budjevicah
[Česk^- akciovjr pivovar v <3eskyeh Bndejovicieli]

JB muj.uu pu MjuinojiHll /ittJllOlfau 5?iggl§3
>Hel^ Ma vsa navaflna piva za hitri izvoz, |
fl
kakor tudi                             202 12-2   [^
češko granatno 15" pivo
m
^| Porablja edino le hmelj iz Rakovnika in Žatca in izborni moravski in   PA tetini slad.
Opozarja gostilničarje in pivce na svoje priznano dobre izdelke in    oJB
se priporoča njih naklonjenosti.                             ;B*
Glavno zalogo ima Odo Patnmer v Ljubljani.     |
a
©I
©I ©
© © ©
©I ©i
6
®l ©
i •L
© © ®l
© ©i
© © © © © ©
©I
©
©I
©I
©I
»Goriška Tiskarna" A. Gabršcek v Gorici
pripsreča si. ccemstvu
l(^le \   njeni zalogi izslc* knjige
.^Slovanska knjižnica'
Prodajna cotia /a snojm": ji:  18  l<r.           CcNdVtiu n,ir-(
tiina za 12 snopičev \v i ;•-!.-!.  "o  kr.
^Knjižnica za mladino"
fi-n.i  n  u:rMjic  je  vš  kr.          C- f«!'-tn,i  n,i:
iiiiia   /.1   \'J.   '.,io;)i('. ,•   ;c   -.?   ;,',!.   <\n   \<x.
I®
1®
J® I®
T©
Za Slovenke iirireiiil |io hrvaškem izvirniku Siiitot Gregarčia ml       Velja 7C kr.       Knjigi je pohvaljena 9i! devetih jjžnoslcivanskih škofov
Joisip 1'a^Iiaruzzi-fvrilaiiove
POEZIJE.
Dva dela.       € e n a v s a k e ni n d e 1 h ,"H) Uv.
Josip  PaofHaruz/i - K rilutiovi
Spisi v prozi.
(rije snopiei in štiri slike, skupna eena (>0 kv.
iS^r* *)Cotedaif za govisfio tvads^oJn0 *a navadno teto \891. -*^!ii
(II.  letnik.  --   Z lupilo koledarsko iti  li-j.i^Invu..  v>i-[.jn...          V,-:ja  p..  i»«.;ti  i5 kr.
j^/;/^// Funte k;
Simon Gregorčič:                           i
Zbirlia pesiriijJfebrane pesmi.
Cena lični Izdaji 30 kr.              I               Cena lični izdaji 50 kr.
j'SF- Kažipot za Goriška in Gradišcansko.
^«j
Monsignor Andrej  Marušič:
Epizoda iz kulturne zycdovine goriške.
Cena  10 kr.
Ar.i-™   K-odi.-S.«.>'A i-r
,Materin blagoslov1, igra v 3 dej:
Ona   IS  kr.
„GLUHONEIBI".-%il.: Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. JUT »BLIIHOIMI".
Spisal Anton  Rudeži  —  350 str velike osmino s 25  s!:k.         Z-':z?.w  c.vk.i ¦;;'. i. \-^,
Židovsko
nravoslovjc v falmudu.
Cona tO kr., *"> kom. i -r
deželnega zbora goriškega.
Izšla je /.p knjisa:   L*-  ^OMC   SlOV31skill   pOVCStij''.
Clitice iz rusfcofra. po!.is!io<:a. oeiii
\H) >ti\ velike 8.
vask»»pa in srbohrvaško.
::.'. .s por'.(i'no .>."> v.
Antona Martina Slomška :
SpisUbrani za mladino.
5 snopičev.
Vsaki snopič stane 25 kr.
JJJ4T" V kratkem izide knjiga: -TH^
Prof. S. Rtitar:
Jgodo^iasko črtice
iz poknožci]D grofije goriške in. gradiske.
Andrej  P.-aprotnik:
2 snopiča.
»Salonska knjižnica".   Prihodnje izdanje:   »popotnikov koledar".
T®
!© 1®
I© I®
I©
1® ©
©
© © J® I®
1®
I®
I® ©
1®
I®
I®
1®
® I®
I®
1® i J®
v®
T®
©®©©©©©©®©©©©©©©©©©©©©©0©©©©©©©©©