Xtudsfci tednik
Leto I. Štev. 22 '	Trst 21. junija 1946 ~ ' r
Vsebina: NOVA ŽRTKV »DVA* TlSOCi.bT'M'. VISIR KUl/l’UltK« ŽIVLJENJSKI OBSTOJ DELAVCEV OGROŽAN :: SAZONOV-IN MOLOTOV :: OZ A D JR STAVK V AMERIKI :: NAŠE GLEDALIŠČE MAKSIM GORKI :: ROMAN KMETIJSKI IN GOSPODINJSKI NASVETI ITD.
Cena 5.- lir - 3.- din
Pod ZVU
Fašizem se je razbohotil
Rimsko omiko smo spoznali Slovenci po fašizmu, fašizem pa po po njegovih"zločinih. Od prvih dni svojega obstoja na slovenski zemlji od požiga Narodnega doma v Trstu, od »kaženskih ekspedicij« v naše vasi. od prvih p ' ev in požigov do jirstifikacij \ zovici pa do pričetka druge svetovne vojne je fašizem s krvjo pisal zgodovino slovenskemu ljudstvu v Primorju.
Od začetka druge svetovne vojne do kapitulacije Italije in nato v* družbi z nacisti do osvoboditve je potisočeril svoja zločinska dejanja nad nami. Gorele so vasi, padaii so v krvi naši najboljši ljudje, umirali so po vseh taboriščih fašističnega raja Nikdar se fašističnemu nasilju nismo uklpnili, nismo se bali njegovih smrtnih obsodb in strelov v hrbet, odgovor'li smo mu s puško v roki. dokler ni naša juna ška IV. armija z največjo požrtvovalnostjo pomela zločinske sodrge, šele tisti trenutek — bilo je pred letom dni — smo spet zaživeli življenje. dostojno človeka.
PrepriJani smo bili, da je končno zamagalo načelo vsega naprednega človeštva, vseh njegovih 'največjih duhov, načelo narodov, ki hočejo biti glasniki in zaščitniki človeške omike. Za to načelo smo - se proti fašizmu borili do skrajnosti, brez ozira na lastne gmotne in krvne žrtve. Nam je in vsemu omikanemu človeštvu človeško življenje najvišja vrednota. Pa naj gre tudi za življenje naj-bednejšega siromaka.
A kaj smo doživeli? Po dolg h let:h brezpravnosti, po dolgih letih gorja ;ti trpljenja s'mo tu. v Trstu, kjer imajo skrb za javno varnost in za nedotakljivost mirnega državljana v rokah zavezniške obla» sti, izročeni istim zločincem; isti . zločinski organizaciji, ki je krvavo gospodarila Italiji ih si je naših krajih s krvjo do ramen mddeževala roke.
Ubita sta bila Coverlizza in Ro-zaklan je bil Ravnikar, padle
v
o-
S3, zaiumi je un rvavmivai,
so" škedenjske žrtve. Vsa javnost ja dvignila glas. Žalni sprevodi, kakršnih Trst še ni videj, so pokazali, da se gode težke stvari, ki •naj bi jih premislil, kdor je dolžan o tem premišljati. Ljudstvo je pričakovalo, da bo po vseh krvavih nasiljih javna varnost končno vzpostavljena, ker v srednji Evropi še nismo v kolonijah. Pričakovalo je,' da bodo zločinci izročeni pravici, po kateri vpije zločin v vsaki pravični človeški družbi.
Pričakali nismo ne varnosti ne pravice, pač pa dogodke prvega maja, divji lov na ljudi, organizirane napade na neštetih krajih mesta »Ambient se je menjal.« je tedaj z zadovoljstvom ugotovila »Voce libera«; fašistični skvadri-. ztm je dosegel popolno sankcijo, v čast italijanskega imena in v slavo demokracije, ki je zaspala
Gospodu. Bili smo si na jasntii. Nastbpilo je novo pravno stanje, po katerem je fašizem svoboden. Kaj zato. 'če je en človek več ali manj zaklan v tem lepem mestu, v velikem prometnem središču srednje Evrope! Demokracija ni tako tankovestna, ko gre za ljudi, ki jih
•	je fašizerfi strahoval četrt stoletja.
Tako smo prišli po veliki svetovni vojni, kj Se je baje vodila v imenu človeške omike proti nacita-šističnemu barbarstvu, spet tja, kjer je fašizem začel, v brezpravnost in v svobodo fašističnega zločinstva. Razlika je le ta, da fašizem ne nosi več odgovornosti kakor včasih — menjalo se je ozračje!
Ker se je menjalo ozračje, lahko teče na tržaških ulicah kri brez'-pravnih slovenskih ljudi Zdaj gre naglo. Prvi maj, ki je prinesel akcijsko svobodo fašizmu, je še blizu.
•	in že je padla nova žrtev. Karlo Hlača. Ob istem času je bil težko ranjen tudi Gilbert Povodnih. Kam so dozorele razmere, kaže dejstvo, ki je tako nenavadno,. kakor je vpijoče. Ko je Povodnih bežal pred zločinsko sodrgo, ga je spotaknil angleški vojak Pomagal je zločincem, da so se lahko vrgli na žrtev, ko je ležala na tleh, in jo za-bod’li v trebuh. Civilne policije ni bilo blizu, za javno varnost je poskrbljeno brez nje.
Nismo vajeni stokati. Mnogokrat smo že stisnili zobe. Vendar moramo ugotoviti: slovensko ljudstvo je na svoji zemlji brezpravno, v stalni nevarnosti od istega fašizma. ki se je proti njemu borilo skupno z zavezniki, in vidi edino jamstvo svoje imovine in življe-
•	nja v tem, da se vse slovensko ozemlje, ki še ni pod jugoslovansko upravo," priključi Jugoslaviji. Po vsem, "kar 'doživljamo; po obnovi fašističnega nasilja v takozvani A coni, ni za nas nikakršne druge 'rešitve. Le Jugoslavija nas more obvarovati pred fašizmom, ki je zagospodoval na tržaških ulicah
pAUnGičketnU
Uudsh/u-
TOV. BEVK RISE IZ PARIZA
Topla zahvala za pisma in brzojavke s pozdravi, besedami zahvale in zaupanja, ki jih prejemamo vsak dan od organizacij z vseh strani dežele. To nam je.v dokaz, da z zanimanjem ih ljubeznijo zasledujete naše delo, hkrati nam je to v bodrilo za naše nadaljne napore m ponovno pooblastilo, da državnikom in svetovni javnosti tolmačimo vaše upravičene težnje in zahteve.
V svetu imamo dobrih prijateljev, ki'priznajo upravičenost naših želja in zahtev in so z nami z vsem srcem. Mnogi, ki so bili zavedeni po sovražni propagandi, so danes dovzetni za naše poštene razloge in so nam pripravljeni nuditi vso pomoč. Kdo, ki pošteno misli, more odrekati* pravico do samoodločbe ljudstvu, ki je. trpelo pet in dvajset let in toliko žrtvovalo v ■ boju za svojo svobodo? Tiste, ki so še vedno gluhi za resnico in slepi za pravico, skušamo prepričati in jim v

vašem imenu poudarjamo, da so predložene meje nesprejemljive, ker so v nasprotju z resničnim položajem v de želi in z življenskimj potrebami prebivalstva. Vedno in povsod izjavljamo, da more primorsko ljudstvo sprejeti le tako mejo, ki bi upoštevala Julijsko krajino z vsemi njenimi življensko važnimi Središči kot nedeljivo narod-
nostno in gospodarsko celoto. In da bi bila vsaka druga rešitev spričo žrtev našega boja za nas žalitev in večja krivica kot po prvi vojni, ki bi je nikoli ne mogli priznati, kakor nikoli nisjno priznali rapalske pogodbe.
Od teh naših zahtev, ki so zahteve vseh Slovencev, Hrvatov ter* večine Italijanov Slovenskega Primorja, Trsta in Istre, ne 'bomo odstopili .niti za korak. Pravica, ki jena naši strani, mora končno zmagati, ker jo podpira volja ljudstva. Z zaupanjem gledamo v bodočnost, ko bodo naši skupni napori, — ki jih moramo danes še podvojiti — kronani z uspehom in bodo končno ustvarjeni temelji za mirno narodno -sožitje, nemoten kulturni razvoj in gospodarski napredek vsega primorskega ljudstva.
Pariz, 8. junija 1946.
Za De'egacijo.
Julijske krajine:
Bevk
NA KONFERENCI ZUNANJIH MINISTROV V PARIZU
Italifa prva na vrsti
Pariz. V zvezi z zasedanjem Sveta .ministrov za zunanje zadeve štirih sil, ki se sedaj vrše v Parizu, zavzema vprašanje izglc dii in pomembnosti pariških sestankov vidno mesto v svetovnem tisku Del francoskega, kakor tudi britanskega in ameriškega piše 0 konferenci v tonu mračnega pesimizma, ki' pa je pieračunan na to da se plaši čitalce. Na drugi strani pa se slišijo g'asovi trez nejših ljudi, ki poizkušajo objek-' tivno analizirati položaj' in preha -ipjr do_zaključka, da so rezultat’ konference odvisni od -tistega stališča ki ga bodo njeni udeleženci zavzeli gele vprašanj, ki jih je treba še rešiti.
Na prejšnjem zasedanju Svot.i ministrov je bilo napravljeno od strani Sovjetske zveze več pre.d-• logov zaradi lažje dosege sporazuma o usodi italijanskih kolonij
in plaćanju reparacij od stiani Italije. Javno brnenje pričakuje sedaj po vsej pravici, da bosia tudi ameriška in britanska de’e-gacija pokazali razumevanje, da se najdejo sprejemljive rešitve spornih problemov, posebno p., Jugoslavije v pogledu usode Ju-za zakonite zahteve zavezniške lijske krajine in njenega naravnega, političnega in gospodarskega središča Trsta.
Dnevni zed pariške konference
Ministri za zunanje zadeve so določili sledeči dnevni red konference:
1. Pet mirovnih pogodb: z Ita lijo, Bolgarijo, Ruihunijo, Madžarsko in Finsko. 2. Vprašanje Nemčije. 3. Vprašanje Avstrije in 4. Na Molotovljev predlog je bilo sklenjeno, da 'se na dnevni red postavijo diskusije o razvoju političnega položaja v Italiji.
Francosko-Jugcrslovanski
trgovinski sporazum
Mihajlevif jc priznal
da je izdajalec svoje domovine
razkriva izdajats.co
Proces proti Mihailoviču
in njegovim pajdašem, ki se že dober teden vrši v Beogradu ob največjem zanimanju lomačo in tu e javnosti, čedalje bolj vlogo četni-
Pariz. V ministrstvu za zunanje zadeve so podpisali trgovinski sporazum med Francijo in Jugoslavijo. Sporazum določa, da bo ocfliose nied obema državama urejevala za vsako državo posebna , emisijka banka. Trgovinski sporazum je postal opolnomočen 13. junija t 1. Jugoslavija bo pošiljala Ls, hmelj in razne rude; Francija 6» pa izvažala obtične instrumente kemijske proizvode, aparate, tekstilno blago in začimbe.
Po podpisu trgovinske pogodbe nied Francijo in Jugi^lavijo je pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr Aleš Bebler na konferenci tiska izjavil med drugim:
»Trgovinska pogodba med Fian-cijo je prva pogodba, ki so jo naši dve državi sklenili po vojni Dogovor je bil sklenjen v zelo kratkem času brez težkeč. Mi se tega veselimo ter izražamo naše trdno upanje, da ne bomo ostali dolgo samo na tem, pač pa, da se bodo odnosi med. našima državama bolj poglabljali.
Po tem dogovoru med Jugoslavijo in Francijo, ki je bil podpisan zdaj, bo prišel čas. ko bomo lahko sklenili druge, neprimerno bolj obsežnejše dogovore za trgovinsko zameno.
Upamo, da n; več daleč ta dan, je dejal na koncu minister Bebler.
škega pokreta v Jugoslaviji nied okupacijo.
V nada'jevanju procesa je izdajalec Mihailovič priznal . .oje zlo čine. Skušal se je sicer izvleči ie krivde, toda pod neovrgljivimi dokazi. k*i imi jih je pripravila obtožnica, pod težo izdaje ljudstva česar se no da skriti, je priznal zločin za zločinom. Najpomembnejši dogodek v poteku razprave "proti Mihajloviču. pa je bilo vse - kakor obtoženčevo priznanje, da so partizani začeli prvi borbo pro ti okupatorju. Ko je priznal, da je izdajal povelja in osebno vodil operacije svojih odredov proti NOV, ko je priznal sodelovanje četniških odredov z italijanskim in nemškim okupatorjem, je ob-
toženi Mihajlovič končno priznal, dà šo bili čet hiški komandanti iz-dfjalci svojb domovine.
Številna so priznanja Draže Mihailoviča o izdajstvih, ki so jih vršili njegovi .četniki nad narodi Jugoslavije; vsa ta priznanja go ' vore. o zvezah, ki jih je vzdrževal Mihajlovič z begunsko vlado, ki mu je odobravala borbo proti partizanom in sodelovanje z okupatorji govore o njegovih' sestankih in sporazumih z Italijani, Nemci. Nedičem in drugimi izdajalci. govore o zlatu, ki ga je pre- . jemal iz inozemstva Ko jo bilo zasliševatMo Mihailoviča končano, sta prišla na vrsto obtoženca Moljevič, č'an tako. imenovanega »Centralnega nacionalnega komiteta« vrhovnega vodstva izdajalskih četniških tolp in drugi član te družbe Miljovič,-Narodi Jugoslavije in ves svet z zanimanjem spremljajo ta proces, na katerem največji izdaja lec v zgodovini ntnodov Jugoslavije priznava svojo' zločine, proces, ki razkriva in nazorno prikazuje peklenske, načrte mednarodne reakcije in sovražnikov Jugoslavije, da bi zadušili njegovo borbo za obstoj in svobodo.
Koi bo s Španijo ?
Diplomatski •opazovalec časopisa »Pravde« je v*zvezi s sejo Varnostnega Sveta od 13. junija, na kateri je bilo obravnavano špansko vprašanje, napisal med drugim:
»To vprašanje ne zadeva samo usode mučeniške Španije, ki so jo fašistični krvniki poteptali, pač pa tudi bodočnost organizacije Združenih narodov, Ali se bo ta organizacija končno pečala s stvarjo, za katero je bila ustvarjena: za borbo za trajni mir in za uničenje ognjišč .-lapadalnostii, ali se bo pa podala na pot Ženeve,, na pot gospodovanja neke določene skupine sil?«	, .
•
Jugoslovanska delegacija v Parizu
Jugoslovansko delegacijo, ki bo v Parizu na konferenci ministrov zastopala in branila interese Jugoslavije in prebivalstva Julijske krajine. vodi zopet tovariš Kardelj
Beneš spet predsednik
Dr. Beneš je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika Celio-slovaške republike
500 miljonov za obnovo v coni B
Reka. Jugoslavija je dala preko - vojne uprave jugoslovanske armade v Julij.-ki krajini za obnovo' cone B preko 500 milijonov lir.
Ljudske oblasti so že izdelale načrte za uporabo tega kredita, ki bo šel predvsem za popravo cest in mestov, prog; za šolske zgradbe in privatna poslopja porušena . v vojni.

Nova Irtcv »dvatlsoCldnc vi$jc kulture«
SKvadrisIl ubili deNnica Slovenca Karla mača
Delavci Trsta in drugih mest so v znah protesta stavhali
V soboto zvečer so fašistične skupine ko-Ijačev patruljirale po mestu. Ustavljale in preiskovale so ljudi. Med drugimi so napadli delavca Gilberta Povodnika. Ko je temu že skoraj uspelo uteči, mu je podstavil angleški vojak nogo, da je padel.
Tedaj so se vrgli nanj skvadristi, ga pretepli in mu prebodli z bodalom trebuh.
Pol ure nato so iste fašistične skupine umorile tovariša Karla Hlača z dvema ubodom a v srce.
Ogromne množice antifašističnega ljudstva so spremile novo žrtev skvadrizma. zavratno ubitega delavca tovariša Karla Hlača 'na njegovi zadnji poti.
Ob njegovi krsti je zbrani množici spregovoril toraviš Petronio
ljudstvo izgubilo še zadnjo trohica zaupanja vanje.
Toda- ti zločini, ti onemogli krči reakcije, ki ve da jo čaka konec, nazoilio kažejo njeno slabost Ona ve, da zgublja v svetu svoje zadnje postojanke. Še bolj jih zgublja s temi zločini Sovraštvo in 'onemogli srti označujejo njih politično delovanje Oni igrajo z zadnjo karto s političnim zloči* noni Ko pa se morajo posluževati bodal, tedaj je njih boj že izgubljen Fašizmu je odklenkajo, za kar gre hvala predvsem vsem našim žrtvam
Slava žrtvam slovansko - italijanskega bralstva!«
Na koga pada odgovornost?
Tisoč in tisočglava množica spremlja borca iz svojih demokratičnih vrst na zadnji poti. V nemi boli oropana dolžnosti svojega boja proti fašizmu stiska pesti v nezmotljivi veri v svojo končno zmago, v svobodo.
ŽivlfeiUshi obšlo)
delavstva (e ogrožan
Mestili odbor Enotnih sindikatov v Trstu je poslal ZVU v Trstu naslednjo spomenico:
Spričo naraščajočega razburjenja delovnih množic, ker se njihove gospodarske prilike vedng bolj slabšajo, je morala ta sindikalna organizacija zavzeti glede tega vprašanja svoje stališče.
14. t. m. so neposredni predstavniki delavcev n,,-’ svoji skupščini razpravljali o tem vprašanju in izglasovali resolucijo. V tej resoluciji .so pretehtali razne strani sedanjega sjanja in njegove posledice za de lavski razred, za bodočnost mesta in po krajine. Poverili s8 sindikalni organizaciji nalogo, naj začne primerno -akcijo za izboljšanje gospodarskih 'prilik delovnega ljudstva in rešitev domače industrije pred polomom, ker so te industrije glavni življenjski vir mesta in vsega področja Zato mestni odbor v imenu delavskega razreda, ki ga predstavlja, predlaga ZVl' naslednje zahteve:
1.	takojšnjo ustavitev odpuščanja z dela. da se prepreči nadaljnje naraščanje brezposelnosti in razkropitev specializiranih in kvalificiranih delovnih moči.
2.	Nuditi čim večjo pomoč industrijskemu kompleksu GRDA za obnovo in obratovanje njenih ladjedelnic in naprav Ha se ladjedelnicam poverijo naročila in tako omogoči obnova, trgovske mornarice, potrebne za pristaniški promet.
•T Najstrožji hoj črni borzi, ki je vir nedovoljenih dohodkov špekulantov na škodo večine prebivalstva, od strani merodajnih orga nov
4. Omogočiti nadziranje izdaje živilskih nakaznic po delavskih predstavnikih in onemogočanje kopičenja- jestvin, ki jih nato prodajajo na črni borzi.
•’>■ Omogočiti, da ho delitev raeioniranih živil zadostovala potrebam delavstva in vsega prebiva'stva.
G. Zaposlitev predvsem domačih .delovnih mot i namesto onih, ki prihajajo od zunaj in omogočiti nadzorstvo borze dela pomest nem odboru Enotnih sindikatov po enem ali več njegovih predstavnikih, ki .hi bili pri njej zaposleni.
Spričo važnosti in nujnosti tega vprašanja. ki s» tiče obstoja, velikega dola prebivalstva toplo priporočamo ZVU, kot zaupni upravnici cone A in torej odgovorni za. njeno gospodarsko nedotakljivost, naj posveti resno pažnjo omenjenim zahtevam in naj jih natančno preuči.
•
»Zopet je padel- na- tovariš 1’ristauiški delavec, pošten družinski oče, borec za ne-porušljivost naše enotnosti in bratstva. Tržaško ljudstvo se vprašuje kdo ga je umoril, kdo so pobudniki in zakaj je padel Umorili so ga ker je bil antifašist, ker je bil delavec, ker je bil za bratstvo in ker je hotel, da bj bil Trst priključen kot sedma republika k Jugoslaviji. Za ta -o-gabni zločin so odgovorni oni, ki so poleg" nili Evropo v prepad, sejalci' nemira in vojn. Odgovoren je tudi CEN. Koga Nazio naie in razne stranke, ki s svojo propagando razpihujejo mržnja in ki so tako zastrupile ozračje, da se morilci prav dobro počutijo v njbm. Morilci, ki jih je narodno osvobodilna borba pregnala v temo, ki pa se sedaj vračajo na sonce in javno nastopajo in delujejo.
Toda krivda Fžj tudi v onih časopisih, ki o teh dogodkih molče.
Ze leto dni nima ljudstvo več miru. To ni v čast onim ki nas vladajo. To preseneča antifašiste. Brezbrižnost oblasti je o-mogočila, da se je fašistično zločinstvo organiziralo, da ga podpirajo in pošiljajo v akcijo.
Tega je sedaj dovolj! Kje je policija?1 V ulici Milano so le skvadre nemoleno eno uro in pol ustavljale mimoidoče, zahtevale, naj jim pokažejo dokumente, jih preiskovale: skvadre. ki bi morale biti v končen tracijsklh taboriščih. Tn se dogaja pri belem dnevu in nihče ne poseže vrne«. Tn vendar ie policija tako priza levna, ko je treba aretirati antifašiste Ko pa se dogajajo biki zločini, "nihče nič ne ve. Vse lo, kar se dogaja sedaj v Trstu, onečašča naše
Že več mesecev pred koncem vojne je v Združenih ameriških državah izbruhnila vrsta večjih stavk. Takoj po končani vojni se je število delavskili stavk povečalo. Pp uradni statistiki je bilo leta 1945 zaradi stavk izgubljenih 35 milijonov delovnih dni, od teh 32 milijonov po končani vojni. Izgube na mezdah so znašale 15 milijonov dolarjev dnevno.
Letos v januarju je zajel val stavk še večje število delaVcev. V tem mesecu je stavkalo okrog 1 700.0140 delavcev. V leh stavkah je bilo izgubljenih 19,200.000 delovnih dni. V začetku marca sc je število stavkajočih delavcev ziiiža'ioi toda v začetku aprila je začelo stavkati 400.000 rudarjev.
Kateri so glavni vzroki, da je val stavk po vojni zajel Združene ameriške države?
Brezposelnost je bila v Ameriki pred vojno še vedno velika. Ukrepi prezidenta Roosevelta za odstranitev brezposelnosti v okviru kapitalističnega sistema niso mogli odpraviti snovnih zakonov kapitalističnega gospodarstva, ki privedejo do brezposelnosti, Pokazalo se je^ da za ameriški kapitalizem ne veljajo nobeni posebni zakoni, ki bi se razlikovali od gospodarskih zakonov v drugih kapitalistično razvitih deželah. Nav žlic vsem ukrepom, storjenim v okviru New deala (nove smeri) je bilo v Združenih državah tik pred drugo svetovno vojno še vedno nad 10 milijonov brezposelnih.
Brezposelnost je bila likvidirana šele v začetku vojne oziroma nekaj mesecev preden je Amerika uradno posegla v vojno, ko je bilo ameriško gospodarstvo dejan-
mesto. Toda, kako morejo Jnliti. da. nič ne vedo, ko pa vse mesto ve. kje se ti zločinci zbirajo in kdo jih ščuva in plačuje; vse to vedo — le policiji je to neznano.
Ubijajo z vzkliki: Italija Italija!
To je noznslišno - Še posebno se znašajo nad Slovenci, ki so toliko let trpeli pod fašističnim jarmom. Toda to ^ ni đavoli. Primer tov. Povodnika. kot ga jo opisalo časopisje, nam odkriva še drugo odgovornost 4	'
Vse to, kar se doga ja, je na !a.s podobno dogodkom iz leta 1919. Ta tragična podobnost nam jasno kaže da ni niknkega dvoma o ciljih teh dejanj.
Umor tov. Hlače Iti moral biti zadnji in slovesen opomin oblastem, opomin d., bo
Žena ubitega tov. Karla Hlača in dva nepreskrbljena otroka plakajo za svojim očetom. Koliko slovenskih in italijanskih poštenih mater in otrok je italijanski fašizem že oropal milih svojcev? In danes sme svobodno še ubijati! Kje je vest odgovornih?
sko že usmerjeno aa vojno gospodarstvo. Vojna industrija je naglo absorbirala množice brezposelnih ameriških delavcev. Pa ne samo to. Zaposlila je tudi veliko število tistih, ki nikoli prej niso mogli biti zaposleni v industriji, kakor recimo Žent^ mladino in črnce.
Med vojno je vlada storila ukrepe v pogledu kontrole nad cenami in mezdami ter vzdrževanja ravnotežja med njimi. Cene in mezde so bile formalno »zamrznjene«. Toda kljub kontroli so cene naraščale; vlada ni mogla obdržati mej, ki jih je bila postavila cenam. Med vojno so poskočile, cene žvljen-skih pdtrebščin za 35 do 45%, kar pomeni, da so realne mezde padle za 20 do 30%.’
Toda delavci tega nesorazmerja niso čutili tako, kakor je izraženo v odstotkih. Delali so v prvi vrsti večje število nadur, delovni teden, ki je znašal pred vojno 40 delovnih ur, je bil podaljšan. Delavci so delali med vojno po 70 in celo po 90 ur na teden. Za vsako naduro so dobivali po 50%, ob nedeljah in zapovedanih praznikih pa 100% poviška. Tako so delavci kljub znižanju njihove realne mezde zaslužili v skupnem znesku več kakor prej. Kar je zgubil delavec na realni mezdi, to je nadomestil z dolgim delovnim časom.
Ko pa je bilo vojne konec, pa tudi že nekaj mesecev prej, ko je jela ’vo.jna industrija
Tov. Boris Kraigher
Dodal ostavko
Ker je bil tovariš Boris Kraigher, kakor je znano, poklican na novo mesto kot no. tranji minister Ljudske vlade S'ovenije je podal na svoje dosedanje-funkcije ostavko.
V pismu, v katerem ■prosi za potrditev ostavke, pravi tovariš Kraigher-
»Borba za priključitev Julijske krajine in Trsta k federativni liudski iepu'd'k: Jugoslaviji je dosegla tako s*opnio da l-hko s polno gotovostjo upamo da bodo stoletne sanje slovenskega nareda narodov Juro-slaviie in nrebtvalstva Julijske kra{ine tako slovenske kot itatnan^ke ozhosna hrvatske narodnosti v naikraišem času v celoti iznolnjene. Samo v urinem zaupanju v to dejstvo sem se kot Primorec idločil da sprejmem povabilo IOOF v prenričaniu da bom tudi nri svolem delu v Uiuhiinni lahko v celoti iznolnieval dolžnosti k> mi jih nalagata PNOO in SIAU kot Primorcu «
Tako ure l-edstvo PNOO-ia kol izvršni odbor SlAU-jn sta Kraigherjevo ostavko ■sprejela in izrazila tovarišu Kraigheriu največje priznanje in zahvalo za pomoč, ki jo je s svojo spretnost io in borbenostjo nudil naši skupni stvari, to je borbi za priključitev Julijska kraiine in Treta k Jugoslaviji.
Tov. Branko Babič
tajnik izvršnega odbora SIAU
Na seji izvršnega odbora SIAU za Julijsko krajino in Trst, ki se je vršila 15 junija t. !.. je bil namesto dosedanjega tainika tovariša Borisa Kraigherja izvoljen tovariš Branko Babič.
omejevati proizvodnjo, se je pričelo krčenje delovnega časa in odpuščanje z dela. Iz industrije so bile v prvi vrsti odpuščene žene m črnci. - Namesto nadurnega dela so za čeii delavci znova delati normalnih 40 ur. tedensko, kmalu pa še mnogo manj ponekod samo 2—3 dni v tednu.
V takem položaju Se je nesorazmerje med cenami in mezdami kmalu občutilo. Vprašanje tako imenovane rekonverzije iz vojnega v gospodarstvo v mirnem času je najbolj občutil delavski razred. Delavci zahtevajo zvišanje mezd, da bi se to nesorazmerje izravnalo. Kapitalisti si prizadevajo, da bi težave prehoda na proizvodnjo, v mirnem času prevalili zgolj na ramena delavskega razreda, da bi še bolj povečali svoj dobiček, obenem pa izkoristili položaj za razbijanje delavskih organizacij
Delodajalci so se že med vojno zasigurali, da hi med prehodom na proizvodnjo v mirnem časti ne trpeli škode. Spravili so v prvi vrsti velikanski dobiček v vojni proiz-vodnji, glavno breme izdatkov pa so prevalili na delavski razred. Med vojno se' je bil srdit boj okrog davčne politike. Kapitalisti so hoteli prevaliti davke na delavske mezde. Mezde in plače so bile visoko obdavčene — približno ž 20%. Vendar pa je bilo treba više obdavčiti tudi dobičke kapitalistov. Toda ta čas,, ko «o bile na primer delavske mezde »zamrznjene« in s« »i*o
OZADJE STAVK
21. juiiija 194«.
"l'/'. f
3
JCtuđm&t tirtiniA
I ŠĆEK PRIPOVEDUJE |
SAZONOV » MOLOTOV
P»IZ lUCOSLAVHE
V	poletju 1914. je Avstrija napovedala
vojno Srbiji. Avstriji se je pridružila Nemčija, Srbiji pa Angleška, Francoska in-Busija	s.	-
Kno leto so se vojskovali. Italija pa je bila še nevtralna. Ves svet se je oziral v Italijo, s katero stranko bo potegnila Italija je mešetarila: Kdo da več?
V	poznem poletju 1915. sem s prijatelji sedel v župnišču v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Čakali smo .dekana drja Josipa Kržišnika. ki je bil odšel na potovanje. Vse popoldne smo ga čakali. Večerilo se je.
Nenadoma nekdo potrka in vstopi: Kdo? Gospod dekan. Ves bled in žalosten: »Prijatelji. prinašam'grozno novico «
Kaj takega? '
Londonski pakt
Dr. Kržišnik je govoril: »Danes sem zvedel da ie Italija sklenila s Francosko. Angleško in Buško taino pogodbo, ki se glasi: Italija stopi v vojsko na stran zaveznikov, zato pa dobi Primorsko, -r Tudi Busija je podpisala. Prodani spio To mi ie sinoči zannai sam škof dr Mahnič. Prijatelji, zgubljeni smo Primorska in del Kranjske pride pod Italijo.«
?lire smo odložili. Nismo mogli več jesti. Nismo mogli več govoriti. Napregel sem konja in se žalosten vrnil v .Telšaiie.
Sele mnogo pozneje sem se prepričal, da je dr Kržišnik govoril golo resnico. Dne 29 aprila 1915. so nas v Londonu prodali. 28 dni kasneje pa je napovedala Italija Avstriji vojno.
Kako sem prišel do resnice? Vse je šuštelo o nekem tajnem dogovoru, toda gotovosti ni-bilo. Na vsak način pa smo hoteli dognati resnico To je uspelo znanemu hrvatskomu politiku drju Snpilu.
V tistem času je bil ruski zunanji minister Sazonov. Lokavi dr Franjo Šupilo je obiskal Sazonova in mu meni nič tebi nič zalučil v obi'az: »F.xcelenca. vi ste nas prodali !«
Sazonov, ki je bil pakt podpisal in so si takrat ministri-podpisniki oblhibili. da ostane pakt v.tajnosti do konca vojne, je zdai mislil, da ie tajnost izdana. Obledel je kakor mrtvaška sveča in molčal. Tako je prišla resnica na dan.
Kar nas je bilo v tistem času pravih Jugoslovanov, smo bili razočarani nad Busijo Prodani smo Kdo ve za koliko let ? Kdaj pride do rešitve? Ali sploh pride do rešitve?
'Ko se je I 1918. vojna končala, je Italija prevzela Primorsko in jo četrt stoletja »upravljala«.
1915 — 1946
Vnela se'je druga svetovna vojna, med drugim tudi Vojna med Italijo in Jugoslavijo. Tudi takrat gre za usodo Primorske. Jugoslavija je' Primorsko sicer osvobodila toda Italija jo terja.
In spet so se zbrali zunanji ministri in sicer istih držav kakor I. 1915.: angleški, francoski ruski in vrhu tega še amerikan-ski. Anglija Francija in Amerika hočejo Primorsko razdeliti: en kos Italiji, drugi kos Jugoslaviji.
Samo sovjetski minister se je uprl. To stoji trdno kakor Nanos na Vipavskem: Če hi Sovjetske zveze ne bilo, bi bili Primorci navzlic vsem žrtvam že prodani.
V Moskvi ni več Sazonova. ki bi podpisal. Tam je danes Molotov.
Na pariški konferenci zunanjih ministrov je Molotov rekel: Trst ‘z vso Primorsko pri-tiče Jugoslaviji. Trst se ne sme ločiti od Julijske krajine, ker to. bi pomenilo odsekati glavo od telesa. Odtrgati Trst od Julijske krajine bi potnenilo vzeti Jugoslaviji edino veliko pristanišče. To hi pomenilo onemogočiti Trstu nadaljni razvoj
Nadalje je Molotov podal v Moskvi 2(1 maja to-le izjavo: »Na. konferenci zunanjih ministrov ni nihče osporava!, češ da jugoslovanske zahtevp po Primorski ne bi bile pravične Potrebno je da se doseže takojšnja rešitev ftalijansko-jugoslovanske meje, taka rešitev, ki naj zadovolji nacionalne interese Jugoslavije«
Bratje! Kakšna razlika med letom 19h>. in 19IT)! Med Sazonovom in .Molotovom!
Sazonov je bil naše 25-lelno prekletstvo, Molotov je naše upanje.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
Glavno skladišče in zadružna pekarna delavskih zadrug za Trst, Istro in Furiai,djo v Trstu. Največja ustanova te vrste v srednji F.vropi in ena med največjimj na svetu. Plod požrtvovalnosti in visokega čuta vzajemnega zadružnega delovanja delavstva Julijske krajine. Vojna je uničila vse.
V AMERIKI
mogle zvišati več kakor za 15% v primeri z mezdami iz leta 1941, so pa delodajalci preprečili zakon, po katerem bi morali bil’ njiho.i dohodki omejeni na največ 2n.000 dolarjev letno.
Poleg tega se jim je pred vojno posrečilo izposlovati zakon, po katerem jim bodo vrnjeni davki, kolikor bi bil njihov dobiček v dveli letih po vojni nižji od njihovega rednega dobička. Tako šo si delodajalci ne samo že vnaprej zagotovili svoje dobičke v povojnem razdobju — delavcem pa niso zagotovili niti mezd, niti zaposlitve — temveč so si hoteli s tem zagotoviti tudi po moč države v borbi proti delavskemu gibanju in bodočim delavskim stavkam. Po iem zakonu bi se namreč lahko državni fondi uporabljali za razbijanje delavskih stavk, ker zakon določa, da morajo biti v primeru padca dobička, pa naj ho vzrok kakršen koli, delodajalcem vrnjeni med vojno plačani davki.
Poleg tega si reakcija - prizadeva, da bi bil izdan zakon, ki hi onemogočal stavke. V januarju je bil predložen Kongresu osnutek zakona, po katerem naj bi se določil tako imenovani »cooling of period« štirih mesecev. Po tem osnutku bi morali pred razglasitvijo stavke miniti štirje meseci, v katerih bi si delodajalci in delavci prizade val’ poravnati medsebojne spore ;n konvikte. To hi dejansko pomenilo z zakonom
onemogočiti stačke, ker je nešleto možnost1, da se v štirih mesecih zlomi borbenost in pripravljenost delavcev na stavko in da se ustvari čisto drugačen položaj, kakor, je bil tisti, ki je povzročil stavkovno gibanje.
jasno je, da se bo razredna borba v Združenih državah poostrila. Ameriški veleka pitabsti si na vse kriplje prizadevajo, kakor so si prizadevali po prvi svetovni vojni, da bi razbili delavske organizacije. Zdaj je .želo njihove borbe naperjeno v prvi vrsti na razbijanje CIO-sindikatov (Kongres industrijskih organizacij), da bi paralizirali na dalnji porast naprednega ameriškega sìndi kalnega gibanja. Pri tem početju uživajo veliki ameriški trusti največjo pomoč in poliporo reakcionarnega vodstva *AFL (American Federation of. Labour — Ameriška le deracija dela), ki ji načeluje William Gredi. Vodstvo AFI. dosledno vodi politiko razlv janja'delavskega gibanja v deželi -n v med narodnem obsegu (odklonitev pristopa k Svetovni sindikalni federaciji, stališče proti sovjetskim sindikatom, kampanja proti Konfederaciji dela l-atinske Amerike itd.).
Ekonomski položaj ljudstva v Združenih državah tudi pred svetovno vojno ni bil zavidanja vreden, čeprav mislijo mnogi nepoučeni drugače. Po uradni statistiki in izjavi bivšega viceprezidenta ZDA llenrya Wallacea tretjina ameriškega naroda pred vojno ni imela dovolj življettskih sredstev.
NOVA VLADA LJUDSKE REP. SLOVENIJE
Z ukazom Prezklija ljudske skupščine FLR Jugoslavije je bil ta teden imenovan . za ministra za industrijo osrednje jugoslovanske vlade in za predsednika gospodarskega sveta dosedanji predsednik vlade Ljudske republike Slovenije, tovariš Boris Kidrič. Dosedanji minister /a industrijo v osrednji vladi, Andrija I (obrang je podal ostavko zaradi bolezni, ki ga jb ovirala pri opravljanju poverjenih dolžnosti Na seji Prezklija SNOS-a ie bil na Kidričev predlog poverjen mandat za sestavo nove slovenske vlade tovarišu Mihu Marinku. članu IOOF Slovenije Nova slovenska vlada se je nekoliko spremenila in je naslednja:
predsednik: Miha Marinko, podpredsednik: Marjan Brecelj, podpredsednik: Ivan Maček, predsednik kontrolne komisije:	Vida
Tomšič.
predsednik načrtne komisije:	Sergej
Kraigher.
minister za notranje zadeve: Boris Kraigher.
minister za pravosodje: dr Jože Pokorn, minister za prosveto: dr. Ferdo Kozak, minister za finance: Zoran Polič, minister za industrijo in rudarstvo: France Leskovšek, i
minister za trgovino in preskrbo: Tone Fajfar,
minister za kmetijstvo in gozdarstvo: Janez Hribar,
minister Za delo: Tomo Brejc, minister za gradnje: dr. Miha Kambič, minister za narodno zdravje: dr. Marjan Ahčin,
minister za socialno skrbstvo: dr. Anton Kržišnik.
Po svečani zaprisegi je predsednik vlade tovariš Miha Marinko izjavil, da bo nova vlada nadaljevala delo in poliliko vlade tov. Borisa Kidriča in v krajšem govoru naznačil te naloge.
KDO JE NOVI PREDSEDNIK TOV. M. MARINKO?
Izhaja iz delavskega razreda. Je dosleden in prekaljen v borbi s sovražniki ljudstva, ima velike organizacijske sposobnosti in visoko spoštuje kulturne vrednote.
Že s Id. letom je delal v tovarni siekla, potem pa v rudnikih. V letili 1918. in 1920. pa se je že udejstvoval v delavskih gibanjih. Ker pa so g,, protiljudski režimi v
Tretjina družin v Združenih državah je živela z dohodki izpod 100 dolarjev mesečno, a kot minimalni dohodek za življenje ene družine se smatra 100 dolarjev mesečno.
Zdaj, po vojni se ho položaj delavcev slabšal, če se 'jim ne bo posrečilo odločno upreti se naskokom velekapitala. Eden izmed prvih pogojev za večji in trajnejši uspeh v tej borbi je enotnost delavskega razreda. Delodajalcem se je doslej s po-močjo njihovih agentov in drugih reformističnih voditeljev v delavskih organizacijah se vedno posrečilo preprečiti to enotnost. Uspeh Sedanjih stavk se ne bo presojal samo po tem kolike bodo v njimi priborjene postavljene zahteve, temveč tudi po tem, koliko se ho-v njih izgradila borbena enotnost ^ delavskega razreda. Delavski razred Združenih držav šteje nad 80% vsega pre bivalstva. 1 a ogromna sfia bo lahko prišla do popolnega izraza šele, ko bo dosežena ta enotnost.
Sedanje -davke so še en dokaz več, da so krize v Združenih ameriških državah neogibne in da tasto iz kapitalistične strukture ameriškega gospodarstva, ki zanje ne veljajo nobene »teorije izključnosti«, po katerih bi hodil razvoj ameriškega kapitalizma posebna pota. Ni posebna moč ameriškega kapitalizma, ni poseben tehnični razvoj in koncentracija kapitala nc spremene v bistvu značaja kapitalizma in tud. ne odstranijo njegovega nasprolstva To na-sprotstvo bo vedno ostrejše m sedanje stavke so.samo etapa v nadaljni zaostritvi razredne borbe v Ameriki.
bivši Jugoslaviji zaradi tega preganjali, je emigrirat v Francijo, kjer je ves čas aktivno delal za zboljšanje življenja svojih delavskih tovarišev v domovini Leta 19.'!! je odšel v Sovjetsko zvezo od koder pa se je vrnil že 1933 leta v Jugoslavijo in že takrat deloval skupno s tovarišem Kardeljem in Kidričem.
Po zlomu stare Jugoslavije je bil med prvimi organizatorji Osvobodilne fronte, član glavnega štaba odredov Slovenije in kot tak jo, vodil prve oborožene akcije partizanskih odredov. 1941. leta so ga v I.jiib-l.jani ujeli Italijani, ga nekaj časa mučili po zaporih in potem obsodili na 30 let ječe Po kapitulaciji Italije se je znova priključil političnemu in organzacijskemu delu v na-rodno-osvobodilni borbi.
NA MLADINSKI PROGI BRČKO-BANOVIČI
V okviru mladinskega tedna so prevzel? delovne brigade, ki delajo na mladinski progi, naše nove obveze za dosego bbljšega delovnega efekta in za kuhurno-prosvetni dvig svojih članov Mladinci so že pričeli izvajati obveze z velikim poletom in požrl vovalnostjo.
Moravska delovna brigada je pri izpolnjevanju svuoti oln z izkopala 1430 ms zemlje, to je 150 m3 več kakor je bilo predvideno Poleg tega na ie brigada sama popravila 20 vagončkov in 10 samokolnic. Črnogorska brigada ie pri .izvrševanju svoliti obvez povečala delovni efekt za 31%. Prav tako so j^natno povečali svoj delovni efekt mladinci goranske delovne brigade. Ob -zakliučkii mladinskega tedna se ie vršil miting, na katerem se je 20% mladincev in mladink iz te twigade obvezalo, da bodo ostali na progi toliko časa. dokler ne bo odpeljal prvi vlak po progi Brčko Bano-viči '
Dela na mladinski progi se bo udeležila tudi mladina jugoslovanskih izseljencev v Franciji. Na progi dela tudi že albanska "mladina - v kratkem pa bo prispela ludi mladina iz Sovjetske zveze in Bolgarije. Zveza prmitfdiev Titove Jugoslavije ' Češkoslovaški pa ie sklenila, da bo pestala 2 brigadi na mladinsko progo, ki bosla pomagali junaški jugoslovanski mladini pri njenili naporih.
LR HRVAŠKA
Obnova vinogradov v Dalmaciji
Vinogradništvo v Dalmaciji je glavna kmetijska panoga, ki zaposluje najširše plasti ljudstva Zaradi tega sn ljudske oblasti po osvoboditvi posvetile največjo pozornost obnovi vinogradov 7-n vse'dalmatinske kraje. Oblastni ljudski odlibr za Dalmacijo je sklenil odposlati nekaj vinogradniških strokovnjakov v Francijo, da bodo Jam proučili metode francoskih vinogradnikov. kakor tudi francoske irte, ki so boli odporno proti raznim škodljivcem .in boleznim.
LR SRRIJA
Obnova in gradnja cest v zapadni Srbiji
To dni je bil na svečan način izročen prometu nov betonski most preko reke Ttžave na cesti Užice -Višegrad Sarajevo. Ta most Le bil zgrajen namesto starega, ki so ga Nemci docela porušili. Z dograditvijo mostu ie omogočen cestni promet med Srbijo. Bosno in Sandžakom V polnem teku so tudi gradbena dela dograditve ceste iz Užic v dolino Lima v Sandžaku Pri gradnji sodelujeta užička in sandžačka mladinska brigada
Uspešen lov na morske ribe
.Letos so se v Jadranu pojavile v velikem šlevihi plovke (škombri). Zalo je treba č;m boli po-mešili možnost preskrbe prebivalstva z ribami. IJoslej je bilo nasoljenih okrog 100 vagonov rib Sveže pa izvažajo tudi v Trst.
DROB VE ZANIMIVOSTI
Kolikšen je bilijon? Nekdo je vprašal, ko--Bko časa bi moral zaporedoma šteli, da bi prišel do bili iona. Odgov oru na to vprašanje s« vsakdo začudi: glasi se namreč: Devetnajst tisoč lei. Če potrebujemo minuto časa. da.štejemo do sto. naštejemo v eni uU do 9000. v enem dnevu do 1H.0O0O. v enem tednu do 1.008.000. Potemtakem bi prišli šeie v 19.000 letih do 995.903003.000, do števila, ki pii še vedno ni bilijon. Pri iem bi moral človek šteti neprenehoma dan in noč in izgovarjali velika »levila prav tako bilro kol majhna.
Ctuđs/ii indulti
2*46
Ferdo Delak — vodja Slov. narodnega gledališča
1.............5
Košič Milan - »Chris Chri^opherson« v Ana Christie
p;
.... ........
Danilo Turk-Joco - »Dr. Mrož« v drami ^Raztrganci«
J 4
Valič Sandi - »Ferlež« v drami »Raztrgane!«
Polde Dežman - »Mlhol« v drami »Raztrgane!«
Slovensko- narodno gledališče, ki ga 'vodi tov Ferdo Delak, je s svojimi nastopi v Trstu in njegovi okolici ter s svojimi številnimi in uspešnimi gostovanji v Gorici, Tržiču in po ~knraj vseli večjih vaseh Slovenskega Primorja dokazalo :n še, zmerom dokazuju, da je v najširšem pomenil besede zares narodno, to je ljudsko' gledališče, namenjeno vsemu ljudstvu in ne samo nek; njegovi privilegirani plasti.
»Ljudski tednik« je prinesel v svoji 2 številki (1. febr. 1946) krajši oris enega izmed takih gostovanj, in sicer z naslovom »Z gledališčem po Soški dolini«. Zdaj nam ie podal tovariš, član te gledališke skupine, oris še drugih gostovanj, pri čemer pa pripominjamo. da je del skupine zopet na poti po Slo; £ venskem Primorju s svojimi prireditvami.
Po svojem gostovanju za lanski božič po Vipavski in Soški dolini, na katerem so "se naši požrtvovalni igralci vozili na odprtih kamionih ter si preganjali mraz s petjem in šalami, — v nekaterih vaseh so vprizorili_kar po dve predstavi na dan! — so se'za Silvestrovo vrnili domov v Trst. kjer so jih z novim letom snet čakale nove naloge.
Tov Fišer, vrli igralec, inšpicient, tehničar in kaj vem kaj še vsega pri naši igralski družini, pripoveduje dalje:
Novo leto
Prvi dan novega teta smo igrali v Sežani »Roši inko«, za sv Tri kralje pa smo gostovali na Opčinah z »Desetim bratom«. Občinstva ‘e bilo, l olik o. da nam je bilo kljub mrazu kar vroče. A to žc ni bila 'več prava turneja, igrali smo le v- presledkih in'pa v bližini Trsta: 13 jimuarja. v Nabrežini dvakrat. 19 pa v Skednju in 20 pri Sv Ivanu,
Nato smo se spet podali -za dva dni na pot in igrali 26. januaria v dvorani Aboto v Izoli in 27. januarja v gledališču »S Chiara« v Kopni.
Ribič pametuje
Ribiči iz Izole in okoliški kmetje, prebivalci Kopra in okoličani so nam bili zelo hvaležni za naš poset Neki ribič.iz Izole je pametoval: »Škoda, da slabo razumem slovensko, toda vseeno sem užival, ker sem uvidel, ria igrate zelo naravno in da je to, kar igrate, namernem ljudstvu. Kar pa so nam prej jgra'i je bilo povečini namenieno t, i. »višjim .plastem« ali pa le bilo tako bedasto, da je človeka odbijalo «
Omenil bom samo mimogrede še ostale predstavo »Rošlinke« v tržaški okolici in sicer smo igrali 2. februarja dvakrat v Rocolu, 3. febr. na Opčinah, 19. pri Sv .Takobu
Ber: Raztrgane! — Shavv: Kako zabogatiš
Pripraviti smo morali dve premieri v gledališču ».Fenice« in sicer »za 17. februarja »Raztrgancc« in za 18. »Kako zabogatiš« Obe igri sta imeli velik uspeh, a »Raztrgane!« so tako navdušili publiko, kakor še nobena igra prej. Najboljši dokaz temu so številne reprize,	skoraj	petdeset	do danes.	To	igro
smo največkrat	igrali	in	žela	je povsod	največji
uspeh
Zopet na pot
V	»Prosvetnem domu« na Op'inah 'smo vprizorili
23. februarja »Kako zabogatiš« 26 februarja pa smo se podali na pot. sedli smo v kamion in se pelini? v Bovec nepozabnega spomina. Vprizorili smo dve igri: Borove »Raztrganće« in Zupanov »Andante patetico«.	...
.1	Andante	patetico
■ »Andante patetico« je.pray. za prav pripovedoval-na snov, ki jo • ie tov, - Tiran priredil kot recitacijo ih naštudiral. Kdor se količkaj razume Ra gledališko umetnost, bo potrdil, da je ‘ppravil občudovanja vredno delo Že samo naučiti se na pafhet toliko teksta in takega teksta, ki zahteva celourno podajanje onega samega igralca, ie • »koralda Sisifovo delo. Preučiti pa ta tekst v podrobnostih in ga živo podati, tako da pridejo do ved jave tudi naidrđbhejše niansa,' je umetnost in Tiran ie to dosegel.
Ne bo ga ločila
V	Bovcu smo igrali »Rnztrgance« dvakrat in »Andante patètico« enkrat v istem dnevu, in sicer po- , poldne »Raztrgance« in »Andante patetico«, zvečer pa »Raztrgance«.
Po večerni predstavi, ki ji je prisostvoval tudi zavezniški guverner s tolmačem,, je predsednik domačega prosvetnega društva izrekel dobrodošlico članom Slov. nar. gledališča Tov. Jocol>a seje zahvalil in omenil, da je to gledališče — gledališče sl oven- • skegà Primorja ki .ga ne ho ločila-nikoli več nobana umctno.postàvljena črta, ker si, je, to zemljo primorsko ljudstvo priborilo v osvobodilni borbi in ne bo odnehalo, dokler se ne združi, z materjo Jugoslavijo:
»Parla italiano«	•
Po govoril Pa je prišel član civilne policije in hotel aretirati tov. Jocota, češ da je žalil zaveznike. Tov. Jocd mu je. odgovoril, da ni res in da sploh ne bo šel's civilnimi policisti, ampak le z zavezniškimi. Tedaj je civilni policist šel iskat'zavezniškega poli-.cista. Ko je ta prišel, mu je' naš tov. Sila,,ki govori dobro angleško, začel v angleščini pripovedovati: b dogodku,, a civilni policist ' se je razjaril: »Parla italiano, qui si parla italiano« (govori italijansko, tu se govori' italijansko). Zavezniški policist sé ,je zakróhòtal iih rekel'tov. Sili, naj nadaljuje. No, toy. .loca so peljali lia policijo, lioteli sp, naj podpise neko izjavo, ki je pa, ker ni : bila točna,, tov) Joco ' ni podpisal ter zahteval, da ga najavijo guvernerju. Ta mu je obljubil, da ga bo sprejel prihodnje jutro,
NAŠE GliDALIŠCE
je \asi vsega
Gostovanje* SNG širom Primorske
Trojica iz veseteMSEH S CESTE"
obenem je zavezniški častnik odredil, naj ga izpuste. Drugo jutro se je zavezniški guverner opravičil in je dejal, da je bila kriva vsemu samo neljuba pomota.
V	Kobaridu nismo »Raztrgance« in »Andante pa-
tetica« igrali več nad pekarno, ampak v dvorani za kino. Občiastvo je bilo navdušeno. Zvečer nam je Prosvetno društvo priredilo čajanko.	.
V	Tolminu je bil prav (ako topel sprejem kot prvič in obisk še boljši.
Pa se poje
V	Kanalu pa... No, Križničeva dvorana v Kanalu ni zelo prostorna in oder ni najbolje opremljen, a občinstvo... Nikoli ne bom pozabil tega ob-čistva. Električna napeljava, s katero srno imeli kri-ž^in težave, še preden smo začeli igrati, je* po prvem dejanju odpovedala. Da bi dobili zopet tok, je bilo treba čakati najmanj pol ure. Pričakoval; -np, da bo občinstvo nestrpno in da bo zapustilo ’ orano. A kaj še. V dvorani so začeli peti, lepo, ubrano in kmalu smo se jim pridružili ludi/mi z odra in petje se je nadaljevalo vse dotlej, da smo dobili tok. Uspeh obeh iger je bil izreden.
Preko Renč v sončna Brda
Iz Kanala smo se napotili v Renče. Renče, to j c bila prva vas, kjer sem videl sledove okupatorja v
večjem obsegu: p®	bombardiranja
porušene hiše in 1 ^ Pi’ičali o ustreljenih talcih. Take vasi la^melc naši dve igri, ki sta obe verni sl. jh bojev.
Iz Renč smo se I „no, v sončna Brda, ki pa niso bila solk 1'b obiskali; deževalo je, manj prvi dan 'Ne pa drugi dan v Kojekem. V Meda"po N in zvečer igrali »Raztrgance«, v Pa »Raztrgance« in »Andante patetico«'
Počivali smo	pa igrali v Golici
»Kako zabogatiš«, 4 ‘ Ponavljali »Desetega brata«. Koj dan za gostovali v Opaljeni selu z »Raztrgane)* aNt.
pr Perici
kjer. smo igrali »Raztrgancc« in P'TiT!'1 s cc.8*e<<- ,a ^u,’c‘ kova igra, ki je Tin n e'ana /a G'nl’ l6 v resnici dober komUjL ' ž-ivahna,. polna bil' morja, tu pa tam ’Ha'na in dramatična, bi prišla- še bolj <1';,^° bi biki posebno v prvem dejanju, ki.LT Predolgo, boli zgoščena., Uspeh je P'h 'u. vebk. Obe ifcri 80 Goričani sprejeli ( °braVanjem.
"RO
Iz Komna smo
Tudi te turneje tako gladko potek'
Ree, a (a turneja ni. ’ ni čuda; sai je bila
tudi mnogo daljša in napornejša. Tov. Dujec je zbolel že v Kobaridu in iz Kanala smo ga morali z avtomobilom prepeljati v bolnišnico v Gorico. Sam sem bil bolan tudi. že iz Kobarida, a sem se pretolkel do konca gastovanja.
Nedeljo za tem smo gostovali v Kopru v gledališču S. Chiara, v ponedeljek smo igrali v gledališču Fenice v Trstu »Pesem s ceste«, v torek pa smo praznovali istotam 25-letnico odrskega delovanja Justa Košute.
Kjer sem to delo začel
Ne bom vam pripovedoval o prazničnem razpolo- . ženju, o navdušenju, o številnih vencih, o lepih govorih, rekel bom samo: »Justo ali Pepo (kakor ti .v Križu pravijo, povej mi no, zakaj ti pravijo Pepo?), imel si rosne oči. No, - pa te je vendar prijelo, ti zakrknjeni, nepoboljšljivi grešnik.« V resnici je bil ganjen naš Justo, ko je rekel: »Želel sem si .25-letnico praznovati v Trstu, na tržaškem odru, kjer sem svoje delo začel.«
Navdušenje v Tržiču
Samo mimogrede bom omenil, da. smo igrali »Raz-■ trgance« 21. marca na Opčinah, 22. na Kontovelu, 23. dvakrat v Nabrežini, a' vtisa, ki sem ga doživel v Tržiču, kjer smo igrali v »Circolo d'Arte e Cui tuia« (Umetniško kulturnem krožku) nočem zamolčati.
mm
Mm
> I
M |
• -v
' ' -.......5 ^---------------..............
•
Igrali smo pred italijanskim in slovenskim občinstvom in pred predstavo sem stopil pred zastor in v italijanščini na kratko raztolmačil pomen in vsebino igre. Ljudstvo je sledilo 'z velikim zanimanjem in se tako vživelo v igro, da je proli koncu b priborili partizanov' glasno vzklikalo- Tn so.je sicer tudi drugod že večkrat primerilo, toda tu jo navdušenje kar prekipevalo
Proslavo 25-letnice odrskega udejstvovanja Justa Košute pa so hoteli praznovati tudi v Gorici, kjer je bil več let režiser dramskega krožka Ta prodava se je vršila 6. aprila z,»Raztrgane!«. Drugi dan pa smo ponavljali »Pesem s ceste« in »Vdovo Roši inko«. Igrali smo še dvakrat »Raztrgance« v Boljuncu in sicer 14. aprila
O’Neill: Ana ChrisRe
29. aprila je bila premiera 0’Neiltove »Ana Christie« v okviru praznovanj 1. maja To je doslej najtežja igra. ki jo je igralo Slov. narodno gledališče za Trst in Primorje. Svetovno znanj '0'Noill je morda spisal nekaj še boljših iger. a ni čuda če je 'n najpopularnejša, saj jo ie v filmski izda l i igrala Greta Garbo. Izpadla je primeroma dobro, zlasti dober je bil Košič kot stari Cbr!«
Najdaljša turneja
Pričeli smo nov cikel gostovanj začenši v ITer-peljah, kjer spio 3. maja igral; "Raztrgance«. 4 maja pa »Raztrgance« in »Vdovo R^šiinko«, v Podgradu . 5. maja »Raztrgance« »Vdovo' RošUnko« v' Ilirski Bistrici 6. maja »Raztrgance« 7. maia »Vdovo Roši Inko«, v Knežaku 8. maia »Raztrgance«, 9. maja »Vdovo RošUnko«
Pozabil sem povedati da ie prišel to pot z nami 'tudi naš, slikar tov. Jože Cesar, ki V v Knežaku naslikal prav lepo sliko, ki jo bomo kmalu občudovali na kaki razstavi Tu v Knežaku pa- smo videli še druga umetniška dela in sicer 'v farni cerkvi, ki jo je freskiral naš umetnik Černigoj.
Veselo presenečenje
Iz Knežaka šmo šli v Sv. Peter na Krasu kjer nas je čakalo veselo presenečenih: Korijera naša. kori Jera, svetlo modro prebarvana, lepa, komodna ! Sedaj pa bo vožnja prijetna. Pozabljene so vse težave in pozabljene vse bunke, ki smo iih dobili če nam ie na. glavo priletel del kulise ali kaj podobnega jokom naših voženi na kamiionu. V Sv , Petru na Krasu smo igrali 10 maja »Raztrgance«. 11 »Vdovo Ro-šlinko«, 12 maia pa v Postojni popoldne »Raztrgance«, zvečer »RošUnko«,
Živo srebro in Idrijčani
V. Idriji smo igrali 14, maja »Raztrgance« 15. popoldne »Raztrgance«. zvečer »Vdovo RošUnko«, 16. »Raztrgance«.	' *
Idrija nam ie posebno ugajala, občudovali smo .krasoto okoliških gora, žuborečo Idrico in posebnost .stavb,’ a naibolj nas je. razveselilo ko so nam dovolili. da obiščemo rudnike živega srebra Mn plavže. Idrijčani na so pridno bodili na predstave, tako da smo igrali dvakrat več kot je bilo v načrtu
V	Cerknem smo igrali samo enkrat »Raztrgance« na tako ma'hnem odru da smo se komaj gibali in da seni kot Nemec celo zid (kuliso) nodrl pri padcu.
V	Sv. Luciji ob Sori smo i grifi i 18 »Ražtrčanče«,
19. pa »Vdovo Rošbnko«. Tu smo videli cerkev, ki jo je freskiral Tone Kralj.	*
V	Ajdovščini smo gosjpvaji 21 z »Razirsanci«. 22. z »Vdovo RošUnko«.. v Vinavi 23 in v. Sežani 24 z »Raztrganji«. S tem ie bilo te dolge turneje konec, a igrali smo še pri Sv. Ivanu in v Skednju v krožku »Zol«.
Ljudstvo nas je sprejemalo na naših gostovanjih iako prisrčno in se tako hvaležno odzivalo, da se bo. vsak igralec gotovo vedno rad spominjal nanje.
Raztrgane! na Nanosu
Posebno poglavje zasluži Nanos. Planinsko društvo nas je povabilo, da priredimo vrh Nanosa »Raztrgance«. Že. v nedeljo smo se ,z našo kòri j ero, peljali'tja uživat divjo lepoto te gòre.
Zvečer pa ko šo zagoreli kresovi, še je. nudil našim očem očarljivo krasen razgled Kdor ni preživel, noči v gori ob ognju, nima pojma, .koliko krasot ti znajo nuditi naše gore. Sicer so nekateri godrnjali pròti mrazu in. vlagi, a ziufra.j so bili čili kot nikoli celo tisti, ki niso nič spali
Okrog ena is* e smo pričeli s predstavo. Žai io predstavo je lov. Košpta predelal, igrp zn vprjzoriiov na prostem. Sodelovali c o tudi paši partizani, v’ tretjem dejanji]- si imel zares vtis prave, bitke .in občinstvo je,ob koncu, sprejelo partizane ki peljejo .ukleniene Nemce.• z burnim aplavzom ki ie odmeval daječ v goro., Tudi igra je nasla pri ljudstvu odmev,; saj. jp je, d oži vi j alp, kob rosni čo. „
Naredno je. kat gre med nared
Spprnhvnl sem sc tedaj besed.tov. Joca,.ki je lako-. le , razlagal, občinstvu ph marsikateri priliku »Ni Slov. narodnp'g1ednliš.čč *narodno Ig. po nazivu, narodno. je. ker .gre .med narod .ker ža narod , igra, .med ljudstvo gre v vsako vasico, na. vsakem pašem' šlo venskem odru . širčni. -Primerja gpštiije; ker si' je tó gledališče primorslu .narod sain Rstvèril.; mi. pa,' kot člani tega gledališča skušamo tej nalogi zadostiti.«
JCi-udstii tndnifr
Košuta Just - »Rutar« v drami’ »Raztrgane!«
Rakar Angela - »Rutarca« v drami »Raztrganci«
mm
Modest Sancin v komediji »Kako zabogatiš«
Sancin Belizar - »Komandir« v drami »Raztrganci«
Ema Starc - »Kati« v komediji »Pečem s očeta«
1 yrteu JxK^frAi
Homan
VIKi BAUM Pos'oveni. FRAN ALBRECHT
Čang A-Tai sp je rodil v čolnu, preživel ndadočJt na reki, nato pa se pridružil no-, sačenl ki so prenašali gospodo. Pri svojem delu pa ni dolgo vzdržal Napotil se je v veliko mesto, postal Alan roparske tolp«, iii ujel bogatega bančnika Za odkupnino je zahteval da ga nastavi v svoji banki ter st tako povzpel v enega njvplivnejših mož na Kitajskem Poskrbel je za svojo izobrazbo, spremenil ime ter se poročil s hčerko odličnega gospod,, v provinci.
Dobil je sina kateremu je bilo prerokovano. da bo vodja tisočev Ko je bil sin dve leti stai', jo Čang odpotoval v mesto ob morju ' v Šanghaj Tu je spoznal, da so nekatere pokrajine odločene vreči gospostvo mandžuja s sebe Doživel je. kako je v neki čajnici mlad moški'pozival Kitajsko k uporu*.
Šanghaj mu je tako ugajal, da je vanj * preložil svojo banko Kmalu si je znal pridobiti ogromne vsote .denarja, vendar pa je v njegovem življenju bilo neko boleče -mesto in sicer njegov edini sin Vutsing
Zmerom, kadar je dohitela Čanga vest, da mu je sin obolel, je «prekinil svoje posle in odpotoval domov. Skušal je pridušiti svoj težki korak in svoj gromki glas in sedel na posteljo svojega v vročici vijočeg. sina ter mu skušal vdihniti in oddati nekaj svoje sile. Otrok pa ga je resnobno gledal in 3e ni smehljal, kadar je videl očeta Imel je ozko prsi, upognjene rame in slonokoščeni obraz stare sholarske družine Kmalu po svojem tretjem rojstnem dnevu je začel spraševati po znamenjih, ki so stala napisana na visečih zavojih na stenah. Čeprav je bil s svojim očetom zmerom vljuden in spoštljiv, je bilo vendarle videti, kot da ga je strah pred njim Čang si je dajal veliko truda za tega svojega sina, več-truda, kot si ga je dajal kdajkoli za kakšnega človeka ali kakšno stvar. A ostala sta si kakor na dveh bregovih široke‘reke in se nista zbližala Stari učitelj je še zmerom stanoval v enem zunanjih dvorcev, prav tako njegov sin ki je takisto postal učitelj. Od teh dveh se je naučil Vutsing kmalu prvih znamenj, tistih dve sto štirinajst, ki sr jih je svoj čas tudi njegov oče naučil, pa prve Konfucijeve nauke. Čang jo bil zoper to. Po revoluciji jo bil Kon-
fucij odpravlj»,! iu učiti se je bilo dovolj boljš ga, kot pa da bi kot papiga znal na pamet sho'arsko učenost. V hiši je bilo preveč žensk in Vutsing ni imel moških okrog sebe, ob katerih bi se lahko meril ali s katerimi bi se moral boriti. Njegova mati je postajala čedalje vljudnejša, a videti je bilo. kot bi gorel v nji tih, trdovraten, sovražen plamen. S tem moškim detolom sta tičala veliko skupaj in imela skrivnosti in pridušen smeh, ki is utihnil, če je stopil Čang k njima. Nad jezerom so zmerom ležale mehke megle. Vutsing je zobal oslajene lotosove peške kot so delala javna dekleta: bil je dragocen, edini dedič, dragotina, razvajenec, mi-Ijcrfee. Čang se je posvetoval s svojimi prijatelji v Šanghaju in nekega dne je vzel dečka s seboj ter ga vpisal v velikem mestu v lujskó šolo. Sicer so napravili tam kristjana iz njega, a ker ni Čang nikoli kdo ve kaj dajal na vero. mu je bilo vseeno, h kakšnim bogovom je molil.
Edino, kar je Vutsing po vsej priliki podedoval po svojem očetu, je bila svojeglavost in nezadovoljnost, ki je tirala mladega Čanga tako daleč po svetu, Ta nezadovoljnost pa je tirala dečka v nasprotno smer. Stran od bogastva,'stran od nasilnih uspehov, ki jih je žel njegov oče Prepozno je spozna1
Gang, da je vpisal sina v napačno šolo, kjer se ni ničesar naučil o ponižnosti in otroški spoštljivosti. Čang je bil upornik od zdolaj navzgor. Vutsing je bil upornik v nasprotno smer. Njega je' vleklo iz gorenje plasti, ki ji je pripadal, navzdol, k .siromaškom . milijonom malih ljudi, ki so bili Kitajska.
Bil :e udeležen pri vsaki vstaji in zmerom na napačni «trani na tisti strani, ki njegovemu očetu ni bila pn godu To je mladost, je mislil Čang Mladost ima velike besede in misli ji kar frče odtod. Mislil je na številne ljudi ki jih je pphil v Vutsingovih letih šam je pastai zdaj krotak, ni več ubijal, kvečjemu da si je kdaj pn kdaj ogledal kakšno mno-ži‘"nn usmrtitev. Tudi Vutsing se bo pomiril.
Res. da Se je oženil z deklico, s katero so ga zaročili starši kot otroka. A takoj po poroki je zap istil veliko hišo v ITanghovu in vzel svojo ženo s seboj, nnpolnomn zoper dobre šege Postal je študent v Kantonu. ’ Šele čez tri leta so jo spet. prikazal v neki razcapani uniformi kot sopotnik rdečih Tedaj je Čang izgubil potrpljenje Vpil in kričal je na sina. ki je bil tako poln nespameti, in zgodilo re je nekaj nezaslišanega, da jo Vutsing prav tako vpil nani Čang je dvignil obe pesti in zamahnil po fantu. Velel mu je opustiti nezrele misli in vstopiti v banko ter pričeti koristno življenje Sin pa je ves zelen v obraz in trepetaje kakor vrbov list na veji odvrnil, da je banka mlakuža. smrdljiva in blatna in polna krvi siromakov. Spričo teh neokusnih in napihnjenih besed je čang od togote kar pobesnel Čutil se ie zmožnega, da bi pobil sina ki ga je zaplodil Vtaknil je pesti v rokave in jih tam čvrsto držal, da bi preprečil nesrečo. Vutsingu, slabiču, je pričele teči kri iz nosa. Z zobom v ustih se je rodi', zdai pa je Stal tu v svoji razcapani uniformi Med in trepetajoč, ter si smrkal kri nazaj v nos.
Vsak kuli ima sinove, ki ga ubogajo in spoštujejo, je pomislil čang mene pa. najmogočnejšega človeka v Šanghaju, žali rodni sin. Ce’o kraljestvo je postavil za potomca, ta pa ga je odklonil.
Velel je fantu naj gre. Bal se je, da ga ne bi ubil, če hi ga še dalje gledal pred seboj. Vutsing je odšel skozi vrata brez pozdrava. Nekaj kapljic krvi je astato na feb Čang jih je pomandral s podplati švoiih čevljev. Vrnil se bo in prosil odpušanja, je pomislil v navalu mehke slabosti.
A trajalo ie štiri leta, preden je spet videl sina
o
Danes pričenjamo objavljati življenjepis doktorja Emanuela I Faina, drugega izmed devetorice ljudi, ki jim je bomba uničila življenje v hotelu Šanghaju.
Doktor Emanuel Hatn
Emanuelov oče se je pisal še Rosenhain in je bil lastnik znane knjigarne Rosenhain v bližini Glavne straže ki jo je Emanuelov ded, Sigmund Rosenhain ustanovil i/, prodajalne starega papirja in rabljenih knjig. O pradedu so pravHi. da je krošnjaril še s culo na hrbtu: po drugi strani pa Je ta stara, južno-neniška družina v vsakem rodu lahko izkazala po kakega pismouka ali celo rabina, s čimer se je na vse potomstvo podedovala lahka in zanesljiva poraba duševnih stvari v zvezi z nagnjenostjo h kratkovidnosti
Na pritisk svoje žene je zaprosil Emanuelov oče za spremembo svojega imena in z opustitvijo prvih dveh zlogov je bil židovski zvok spremenjen v arij-, skega. Emanuelova mati ie bila lepa. elegantna žena s svetlorjavimi lasmi in belo kožo, ki je rada potovala »Je* res treba, do nas vsi na mah spoznajo za frankfurtske Žide brž ko se vpišemo v hotelsko knjigo?« je rok’a, in njen mož malomaren v takih stvareh, ji ie storil vse po volji. Njegov brat - zdravnik Pavel Rosenhain ga je seveda često dražil zaradi lega z drobno, strupeno podtalno hudobnostjo la ni bil posebna luč kot zdravnik, a dober, zanesljiv družinski doktor, dohrovoljen samec, ki so mu bili posebno otroci naklonjeni. Njegova Mietitela je se stajala večifloma iz krščanskih družin, ker so bili židovski zdravniki na glasu kot najboljši.
Emanuelov stari oče in mati sta stanovala do njegovega rojstva v hiši njegovih staršev, mesec dni po njegovem krstu pa sta se preselila kot najemnika v stanovanje z velikimi, visokimi okni in plinsko razsvetljavo. Posebnega razloga za to spremembo nista navedla zakaj v Rosenhainovi družini so bili preveč civilizirani, da bi se prepirali, in preveč pametni; da bi naravifhst povedali svoje mnenje-Le ko je stari Sigmund Rosenhain prvič legel v novem stanovanju v posteljo, z dvema vročima glinastima steklenicama, v katerih je bilo poprej kum-novo žganje, na svojih mrzlih nogah in ki mu jih je žena napolnila z viočo vodo, tedaj je napol resigli ira no, napol olajšano zavzdihnil. »Kaj bi se gospa tajna svetnica Sehonehen venomer spotikala ob dva stara juda, ko pride na obisk?« je rekel in po židovsko postavil vprašanje namesto trditve.
(še nadaljuje)
KULTURA
MAKSIM
Ob dcscH obletnici smrti velihega
Dne 18. junija so se narodi Sovjetske zveze in z njimi tudi vsi kulturni narodi in delovno ljudstvo vsega sveta spominjali desete obletnice smrti velikega ruskega pisatelja svetovnega slovesa
Maksima Gorkega
s pravim imenom Aleksjeja Maksimoviča Pješkova.
Tem proslavam se je s slovenskim narodom yred pridružilo ludi vse delovno ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta, saj je Gorki glasnik vsega delovnega ljudstva sveta, in s tem tudi na Seca
IZ AVTOBIOGRAF u i.
»Rodil sem se 14. marca 1868. ali 186!). v Nižnjem. v hiši pleskarja V. V. Kaširina kot sin njegove hčere Barbare in Maksima S. Pješkova, tapetarja.« ...»Oče mi je umrl v Astrahanu. ko sem imel 5 let. — mati v vasici Kanavini. Dedek me je dal učit čevljarslva; takrat mi je bilo 9 let. Ded me je naučil brati in pisati. Od čevljarja sem ušel in vstopil med učence pri nekem risarju; ušel sem • tudi od tega in se poprijel učenja pri slikarju svetih podob. Potem sem pobegnil na ladjo med kuharje, nato pa med vrtnarske pomočnike.« ...
»V teh opravilih sem dočakal 15. leto. V(cs čas sem se z vnemo bavil s čitanjem. Tedaj se me je polotila silna želja po učenju. Napotil sem se v Kazan, misleč da znanosti predavajo ukaželjnim zastonj. Pokazalo se je, da ni tako. zato sem stopil k nekemu peku v službo kjer sem dobival fio 3 rublje na mesec To je bil najtežji posel, kar sem jih .loskusil. V Kazanu sem se sešel in dolgo živel z »bivšimi ljudmi«. Delal sem tudi v pristanišču, vlf)či! tovore, žagal drva.« ...
(Leta 1888 je poskusil izvršiti samomor.)
»... pobolehal sem. kolikor je bilo ravno treba, pa sem zopet oživel ter pričel trgovino z jabolki«
(Oktobra 1893 je v listu »Kavkaz« izšla njegova prva poved »Makar Cudra«. Vinil se je domov.) »V Nižnjem sem se med 1. 1893—94 seznanil z V. G. Iv.rolen-kom, kateremu se imam zahvaliti, da sem prišel v visoko literaturo. Korolenko (urednik revije »Rusko bogastvo«) je mnogo storil zame. mnogo mi je pokazal in me marsičesa naučil.« ...
Maksim Gorki:
Dva odlcmka iz »Spominov na Lenina«
Večkrat s... govoril z Leninom
o trdotah revolucijske taktike in življenjskega načina v revoluciji.
»Kaj pa vendar hočete?« je vprašal začudeno in nejevoljno: »Ali je humanost možna v tako okultni borbi, kakršne še ni bilo.' Kaj bi tu z blagostjo in velikodušnostjo? Evropa nas blokira, od evropskega proletariata nismo, dobili pomoči, ki smo jo pričakovali, od vseh strani rine na nas.
) kakor medved, kontrarevolucija, a I mi kaj pa mi? Mar nismo dolžni, mar nimamo pravice boriti se in se braniti? Brez zamere, toda nismo bedaki. Dobro vemo: tega, kar hočemo mi, ne more narediti nihče razen nas. Mar mislite, da l»i sedel tu, če bi bil na-sprot nega prepričanja ?«
»S kakšno mero merite levilo nujnih in nenujnih udarcev v pretepih'?« me je vprašal nekoč po nekem vročem pogovoru Na to preprosto vprašanje ,em mu lahko odgovoril samo lirično. Mislim, da drugega odgovora ni.
Večkrat, sem ga nadlegoval z raznovrstnimi prošnjami in včasih sem občutil, da so to moje prošnje o različnih ljudeh zbujale pri Leninu pomilovanje. Vprašal me je:
»5e vam ne zdi. da se ukvarjate z malenkostmi, z neumnostmi?«
Toda delal sem kar sem imel za potrebno in poševni, jezni pogledi človeka, ki ie dobro poznal sovražnike proletariata, me niso odbijali. Otožno jo kimal z glavo in govoril:
‘ »Kompromitirate se v očeh tovarišev delavcev.«
Jaz pa sem opozarjal, da tovariši, delavci, kadar se nahajajo v »stanju nagle jeze in razdraženosti« pogosto preveč lahko in »preprosto« gledajo na življenje dragocenih ljudi, in da. po mojem mnenju, to dejstvo ne samo kompromitira pošteno in težko stvar revolucije z nepotrebno, včasih nesmiselno okrutnostjo, ampak da tudi objektivno škoduje tej stvari, ker odbija od udeležbe pri tej stvari večje število pomembnih moči.
»Um, hm« je skeptično godrnjal Lenin in me opozarjal na številne primere, ko se je inteligenca izneverila delavski stvari . »Med nama rečeno«, je dejal, «marsikateri izmed njih se izne-verjajo, izdajajo, ne samo iž strahopetnosti, temveč tudi iz samoljubja. iz strahu, da se ne bi osramotili, iz strahu da ne bi• ljubljena teorija trpela ob dotiku s prakso Mi se tega ne bojimo. Teoriji, hipoteza ni za nas nekaj svetega za nas je to le orodje.«
In vendar se ne spominjam primera, da bi mi bil Iljič odbil prošnjo. Če Pa se je kdaj zgodilo, da se niso izpolnile, tedaj ni bila to njegova krivda, temveč najbrž tistih nedostatkov mehanizma, ki jih je nerodna mašina ruske državnosti vedno imela v obilici.
Njeuov odnos do mene ie bil odnos strogega učitelja in dobrega. skrbnega prijatelja. »Skrivnosten človek ste« mi je rekel šaljivo »V literaturi je videti, da ste dober realist, v odnesu do ljudi ste pa romantik. .Za vas so vši — žrtve zgodovine? Poznamo zgodovino in govorimo žrtvam: Podrite žrtvenike, porušite templje, dol z bogovi! Vi pa bi me radi prepričali, da je dolžnost borbene partije delavskega razreda ‘predvsem urediti inteligenci udobno življenje!«
Morda se’ motim, toda zdi se mi. da se je Ujič rad pogovarjal z menoj. Skoraj vedno me je vabil:
»Če pridete, telefonirajte mi. da se sestaneva!«
Nekoč pa mi je dejitl:
»Pogovor z vami jo vselej zanimiv, ker imate pisan ih širok krog vtisov.«
Spraševal •me. je o razpoloženju inteligence, zlasti pozorno pa o u-čenjakih takrat sem namreč delal v »Komisiji za izboljšanje življenja znanstvenikov«. Zanimal se ..je tudi za proletarsko književnost
»Klij pričakujete od nje?«
Govoril sem, da pričakujem zelo mnogo, obenem pa mislim da je neobhodno potrebno, organizirati literarno visoko šolo s stolicami zn jezikoslovje, za tuje jezike zapadne in vzhodne , za folkloro, zgodovino svetovne literature. in posebej še za rusko.
»Um. hm!« je govoril m žika-joče. »Široko in blesteče! Nisem proti širini, ampak preveč bleslo-če pa bo nemara, kajne? Svojih profesorjev za te predmete nimamo, meščanski pa nam bodo podajali tiiko zgodovino ... Ne, sedaj je to nemogoče. Treba je počakati še tri do pet let.«
Tožil je:
»Brati sploh ne utegnem!«
2). junija 194«.
=	7
~ Xiwrdtofti imtiwUk
GORKI
plsafelta svetovnega slovesa
Večkrat in niočno je poudarjal propagandni pomen delu Domjana Hodnega, vendar je govoril: «drob je Hodi /.a '•itatetjom, treba pa je Uoditi malce spredaj.«
Do Ma inkovskega je bil ne/.a- . upeti, .celo nekam nejevoljen.
»Vpije, izmišlja si čudne besedi* in zdi se mi da nima tistega pravega. Razen tega Pa je še težko razumljiv Vse je razmetano in so težko bere. .Nadarjen? Celo zelo? Um, hm, bomo videli! Ali .se vam ne zdi, da pišejo zelo mnogo posnii? Revije imajo cele strani pesmi in ludi zbirke izhajajo _ skoraj vsak dan!«
Rekel sem ria je naravno, da mladino v takih časih privlači pred vsem pesem, in da se mi ždi, da ie pisati povprečne pesmi celo lažje kakor dobro prozo: razen . tega zahtevajo pesmi manj časa; tudi ria imamo zelo mnogo dobrih učiteljev iz tehnike poezije.
»No da so pesmi lažje od, proze, tega ne veriamem! Ne morem si misliti. Lahko mi kožo oderete, niti dveh verzov ne napišem«, je
dejal. »Med množice je treba vreči vso staro revolucionarno književnost, ki jo premoremo mi in vsa Evropa,« •
»Dokler sc ne bomo naučili veseliti se človeka kot najlepšega in najkrasnejšega pojava na našem planetu, tako dolgo se ne bomo osvobodili laži. ki vlada v našem življenju. S tem prepričanjem sem se rodil, z njim bom umrl — čvrsto verujoč, da bo nekoč v svetu priznana svetinja pad svetinjami — človek.«
človek ki ljubi dejanja, jih bo vedno znal izvršiti in bo vedno našel možnosti Za to. V življenju je vedno prostom za dejanja in tisti, ki jth ne najdejo, so skratka ali lenuhi ali strahopetci ali De razumejo življenja, tako da , če bi ljudje razumeli življenje, bi vsak hotel-zapustiti za seboj svojo senco v njem in potem bi življenje ne požiralo ljudi brez sledu.
Maksim Gorki:
2)e/ovn/ polet
Pri Kazanu je obtičal velik vlačilec s perzijskim tovorom. Ijnel je luknjo v dnu Zveza delavcev "je najela tudi mene da pretovorimo tovor Rilo je meseca spp-tembra. Pihal je močan >veter, na siv i reki so sr lito poskakovali vallai Hurja ki je besno .lomila nfihove grebene j<> šibala reko z ledenim, dežjem. Skupina petde setih mož se je utrujene razporedila po palubi praznega vlačilca ter se zavijala v rpgcržine in So-to sko platno: vlačilec je vlekla majhna . tovorna ladja, ki je hu-kajo*' metala v burjo rdeče snope isker.
Mračilo sc je. Svinčeno vlažno nebo je bolj in bolj temnelo in se spuščalo na reko Delavci so godrnjali in kleli, .preklinjali dež. burjo, življenje in leno polzeli po palubi, kjer so iskali zaklon pred hladom in vlago. Podoba je bila. da li sanjavi možje niso sposobni za nobeno delo in da* ne bodo rešili ogroženega tovora.
Okrog polnoči smo dosegli brežino in priklenili prazen vlačilec k natovorjenemu Nadzornik delavcev, jezikav starček z bistrimi očmj in orlovskim nosom, je snel pokrivalo s plešaste glave in zavpil' z ženskim glasom:
»Otroci, molite!«
Delavci so se zgnetli v mraku na palubi vlačilca v teman klop-čič in zamrmrali kakor medvedi Nadzornik jo končal molitev pred drugimi in kliknil:
»Svelilke sem! Zdaj pokažite, kaj znate! Pljunite pošteno v roke! V božjem imenu naprej !«
Težki, leni in premočeni možje so se lotili dela Kakor pri naskoku y lutki so navalili na palubo in trup vlačilca. Vpili so, tulili, vmes p» metali vreče, ki so frčale pn zraku kakor pernate blazine. \ vrečah jp bil riž in suho grozdje, koze in drugo blago. "Vreče so se urno prekladale, vmes pa so letele po zraku besede, vzkliki, žvižgi m kletvice, pa tudi bodrila, l ezko je bilo verjeti, da tako veselo urno in ročno delajo tisti hž.ki, leni, zamračeni ljudje ki so še pred kratkim jadikovali in preklinjali življenje, hlad in mokroto. Dež je postajal bolj in bolj leden; veter s0 je ojačjl, trgal je •srajce, tolkel z okrnjki po glavah, razgaljal trebuhe. V vlažnem so1 mraku, ob slabi razsvetljavi šestih svetilk, so se majale črne postave, tupkajoč z nogami po palubi vlačilca. Delali so, kakor da so lačni dela, kakor da so že dol-fio čakali, kdaj bodo mogli metati b'- rok v roke bale po štiri pude. kdaj. bodo mogli v diru prenašati vreče na hrbtih. Delali so, kakor da s(; šalijo, kakor otroci pri zabavi, polni tistega pijanega vése-J.lu, ki ga prekašajo po sladkosti fcavr|o ženski objemi.
Tolsti bradač v životgu, ves moker in slinast verjetno lastnik tovora ah njegov pooblaščenec — se je nenadoma zadrl:
»Vedro pijače boste dobili! Če poprimete krepko, tudi dve vedri! Na delo. razbojniki!«
Nekaj glasoy se je oglasilo iz raznih strani mraka:
»Tri vedr, zahtevamo!«
»Torej dobiti tri vedra! Zdaj pa na delo!«
Vihar dela se je še Irolj razvnel.
Tudi jaz som se lotil bal. rjovel, jih premetaval, tekal in‘jih lovil. Zdelo se mi je. da sem se i sam zaplel v ter noro kolo. Čudil sem se kako morejo možje delati tako hitro, spretno in urno brez prestanka, ne da bi pazili nase. kako morejo tako delati po cele mesece in leta pripravljeni na vse — če bi bilo treba, tudi, da poderejo zvonik ali prenesejo minaret.
Tisto noč sem preživel v dotlej neznani radosti,- Dušo mi -je ozar-jala želja, da bi ostal vse življenje v vrtincu navdušenega dela Tam za ladjo, pa so se igrali valovi, spopolai je dež, žvižgal je veter nad reko. V sivi megli Va-nega jutra' so možje tekmovali v marljivosti. Dirkali so sem in tja napol goli, mokri, vzklikali so in se smejali, navdušeni nad svojo silo in svojini delom.
V tem je veter razpihni gmoto oblakov in na plavom jasnem robu neb,, se je pokazal rdeč sončni žarek. Delavci so zatulili od veselja, ko so ga zaznali. To jo bilo vpitje veselih zveri, ki otresajo mokre dlake na svojih smrčkih. človeka je prevzemalo, da bi objel in poljubil te dvonoge zveri. tako spretne in pametne’pri delu. Piko silno prežete z ljubeznijo do njega.
Zdelo se je, da se ne' more nič postaviti po robu tej napeti, veselo sproščeni sili, ki lahko ustvarja čudeže na zemlji in je sposobna v eni sami noči spremeniti zemljo v mesta s prekrasnimi dvorci in vrtovi, kakor nam jih opisujejo čarobne bajke ... Potem ko je sončni žarek premotril delo mož na vlačilcu, ni mogel odo-leti težkemu pritisku oblakov in je utonil v njih, kakor utone dete v morju. Dež se je spremenil v naliv.
»Končaj!« jo zavpil nekdo, dobil pa je grobljanski odgovor:
»Jaz bom pokončal tebe!«
In do dveh popoldne, dokler ni Idi pretovorjen'ves tovor, so napol nagi možje delali brez oddiha, v plohi in burji (er me prisilili, da sem pobožno spoznal, s kakšnimi ogromnimi silami razpolaga člo-večansl vo.
(Iz knjige »Moje univerze«)
GOSPODARSTVO
Zadružništvo najvišji izraz ljudske demokracije
v.
Ob tem poglavju se moramo vprašati: Ali je moglo zadružništvo v obstoječem kapitalističnem gospodarskem redu prospevati?
Na to moramo odgovoriti s kratkim: N.e!
Razlogi so vidni in otipljivi.
Kapitalizem je zasužnjil naj-večjo in najplemenjtejšo prirodno uzakonjeno funkcijo delo, tega edinega tvorca vse kulturo. To za-sužnjenje je njegov življenjski motor ki pa ‘pomeni zanikanje naravno uzakonjene pravice do pravične nagrade ža izvršeno delo Njegova strast pn kopičenju tvornih dobrin (premoženja, kapitala) la neugnana »zlata lakot« je docela zrušila pravično razmerje med dolžnostjo in pravico, zato je nesocialna nečloveška ali kratko- je kruta šiba, netivo današnjega vnanjega (materialnega) in notranjega (moralnega) razkroja v poedincu. družini, med socialnimi skupinami v narodih in med njimi. Samo v tem je bistvo trenj, nem'rov in mednarodnih nevarnosti in fašistično nacističnih gro zodejstev.
Ne smemo mimo dejstva, da kapitalizem ne lebdi samo na trgu ampak je kar je zelo pomembno, — pronikni! v vse naše življenje, v znanost» in umetnost, v pouk in vzgojo, v našo kri Njegova skrb za svoj lastni obstoj in razmah nam je dosledno in zelo .«krbno vcepljala prvine svoje kapitalistične duševnosti moralo in ideale	.f
Tako si je kapitalizem ustvaril mogočen kader svojih zavestnih, a še mnogo več nezavestnih zagovornikov in pristašev ter na ta način vdahnil zadružništvu usodno protislovje - svoj kapitalistični duh, ki je ž.e v kali rušil zadružništvo idejno in organizator-no.
, -Ta kapitalistična duševnost se je pri nas vlekla od -članstva po-čdinih zadrug do zadružnih zvez in državne uprave. Ako je naš zadružni zakon dopuščal trgovino in špekulacijo; ako so razne za-dru,žne zveze trgovale z nečlani in se tako Spuščale v riskantne in nemoralne poslovne zveze; ako so se v zadruge, torej v gospo-darsko-socialne ustanove, ki so se borile proti, izkoriščevalnim posredovalcem — vrinili špekulanti — protivnik! delovnega ljudstva, kako so mogle zadruge prospevati in ohraniti svojo zadružno moralo?! Kapitalizem in zadružništvo se ne trpita.
Še velik odstotek- ljudstva je prepojen s tem duhom, zato si ne more predstavljati čudežne tvorne sile skupnosti (kolektiva), ne veruje novo ustanovljenim zadrugam. V kolikor pa pristopa' v zadrugo, je v tem precejšnja mera naivnosti, oziroma oportunizma in sebičnosti, kar je za zadružne misli zelo nevarno.
VI.
In prav tukaj je naše delovno polje,
Vedno in povsod moramo ljudstvo poučevati, da je zadružništvo v državah ljudske demokracije svobodno in od njih zaščiteno. Ljudska demokratična država je organizem, ki deluje na življenjskem zakonu vzajemnosti; na medsebojnem sodelovanju in dopolnjevanju.
Isto vsebino predstavlja tudi zadružništvo.
Torej: Ljudska demokracija je istovetna z ljudskim zadružništvom.
Tovariš llebiang, bivši-predsednik Gospodarskega sveta ljudske republike Jugoslavije, je o važni vlogi zadružništva v demokratični federativni Jugoslaviji dejal med drugim: »Če bomo zadružništvo osvobodili reakcionarnih in nazadnjaških lastnosti, bo z vsestransko pomočjo narodnih oblasti postalo močna,* napredna gospodarska organizacija delovnih slojev v mestu in na deželi.«
Dalje pravi: »Zadružništvo bo-
ščitilo interese delovnega ljudstva ter bo v tesnem sodelovanju z državnim gospodarskim sektorjem pomagalo pri obnovi domovine in našega gospodarskega azvoja.« V teh besedah je dovolj razločno izraženo, kakšne so naloge našega novega zadružništva in kako skrb in važnost polaga nanje iiajvišja ljudska oblast
Posebne važnosti pu so v tej izjavi trije momenti, in to: gospodarska organizacija delovnih slojev v mestu in na deželi oziroma zaščita interesov delovnega ljudstva t. j. delavcev, kmetov in delovne inteligence in sodelovanje zadružništva z državnim gospo-spodnrskim sektorjem.
• Kot znano je Jugoslavija svoje narodno gospodarstvo razdelila na tri dele (sektorje): na državni, zadružni in privatni. Na ta način je z enim mahom udarila temelj reda v svoji državni hiši
Naj to važno poglavje objasnimo tako-le:	Državni sektor se-
stavlja zaplenjeno premoženje na* ših sovražnikov: domačih in tujih. Zemljo so kolonizirali in jo tako izročili onim zaslužnim borcem in drugim, ki jo bodo sanii obdelovali Delavnice in tvornice popravljajo in nekatere že obratujejo.
Državni sektor producira potrebne^ produkte: obleko, obuvalo, orodje, stroje i. dr za zadružni in privatni sektor.
Pod kakšnimi pogoji — po kakšni ceni?
Po pravični! To pomeni: na .podlagi resničnih stroškov, kar zopet pomeni ceno' brez dobička
S tem je kapitalistično izkoriščanje onemogočeno, izpodmak-njen je oni pogoj, na katerem kapitalizem živi. Dobiček je njegov centralni živec. To je eno dejstvo.
Drugo dejstvo: onemogočena je veriga posrednikov — trgovcev ki so z višanjem cen iz roke v roko obremenjevali potrošnike tkonsu-mente) — delovne množice.
Tretjo dejstvo: Dobro (kvalitetno) blago.
Četrto dejstvo: Produkcija onih potrebščin, ki so najbolj koristne in produktivnega značaja (orodje, stroji).
Ker pa je vsak potrošnik istočasno tudi producent, se kot takšen pojavi tudi zadružni sektor napram državnemu sektorju, in to s produkti, ki so potrebni temu sektorju (delavstvu).
Po kakšni ceni?. Povsem razumljivo. da po pravični.
Ceno dobim, ceno dam,
In zaslužek — dobiček?
Čemu? Denar ni i-n ite sme biti kapital, marveč le menjalno-
I rgovvsko-proifietiio sredstvo. Če dohmi pu ugodnih pogojih vse, kar potrebujem čemu naj višam ceno svojim produktom?
Tako tvorita državni in zadružni sektor celino, se medsebojno podpirata in dopolnjujeta ter s tern večata svojo produkcijo skladno z dejansko potrebo.
Iz teg„‘ sledi da je izključena vsak« zmeda v gospodarstvu, raka takozvana nadprodukcijn ali hiperprodukcija ki se tako'često Pojavlja v kapitalističnem gospo-darsksm redu in izziva želo težke posledice: odpuščanje delavstva — kar ima za posledico zmanjšanje kupim moči —, dalje: uničevanje produktov, (sežiganje, potapljanje) Z namenom višanja cen, — dalje: nezadovoljstvo, štrajke, pomanj-šanje .glad. bolg.zen. smrt itd
Tofej:	Čim več produktov
(flpbrm blaga) - tem večje pomanjkanja:	To je ono neizo-
gibno protislovje, ki se javlja v kapitalističnem gospodarskem redu.
In obratno: Čim več produktov — tem večje blagostanje. — To je posledica gospodarskega reda, slonečega up medsebojnem sodelovanju ali na življenjskem zakonu vzajemnosti, oziroma z a d r u ž n i š t v a. ki izključuje izkoriščanje dela in tako ustvarja temelje gospodarskemu razvoju in socialni pravičnosti
Moramo se torej odločiti:
Alj nazaj v območje krute sile, ki nas je že dovolj ' zmrcvarila materialno in moralno — ali v območje zakona vzajemnosti — v območje bratstva in edinstva med socialnimi skupinami in narodi.
Mi smo se tozadevno že odločili v borbi za narodno osvoboditev, iz katere smo prestopili k gospodarski borbi na istih načelih.
Zaradi tega se vsem: OE, K NO, NEŽ, sindikalnim organizacijam m drugim stavijo sledeče naloge:
a) pripravljati teren novim zadrugam, t. j. poučevati in vzgajati ljudstvo, zlasti mladino, v zadružnem duhu;
h) paziti, da se reakcionarji ne vrinejo v zadruge, še manj pa. v upravne odbore, kjer bi mogli izpodkopavati zadruge v idejnem-in orga nizat ornem smislu;
c) delovati z vso intenzivnostjo za jbližanje vseli produktivnih socialnih skupin.
Tako bomo ustvarili skupnost, kjer bftdo interesi poedinca v popolnem ravnovesju z interesi skupnosti.
To-je najv išji izraz ljudske, demokracije.	Janko Furlan
Kmetjiski nasveti
Vprašanje: Kakšna je vrednost pepela v prehrani raetjin in koliko se rabi’na hektar (10.000)? A N., Ok. Milje.
Odgovor: Ni vsak lesni pepel enako vreden. Pepel od mehkega losa (lipa. topola, boi') je slabši kakor, od trdega (bukev, hrast). * Povprečno ima lesni pepel v sebi fosforne kisline in 8% kalija. 100 kg pepela ima torej enako gnojilno moč kakor mešanica 20 kg Tomaževe žlindre in 60 kg kaj-nila. Na 1 ha travnika se rabi 8-10 q pepela. Ta množina zadostuje za 3—i leta.
Vprašanje: Na ril opazujem že več let snetljive rožičke. Kako te rožičke zatrem in ali so ti zmleti med moko zdravju škodljivi? (A. L., Ok. Kozina.)
«
S Tit-om v borbi -
zmaga,
s Til-om v miru -
obnova!
Odgovor: Rožičke povzroča gliva . »Clavićeps purpurea«. Razmnožuje se potom trosov (spore) ki jih raznašajo razni insekti in veter od rastline na rastlino. Rožičke zatremo tako, da jih odstranjujemo z njiv dokler ni* so še zreli in z razkužitvijo semena pred setvijo. Moka, ki vsebuje zmlete rožičke, je zdravju zelo škodljiva.
1 prašauje: V kuhinji imam polno mravelj. Je mogoče na kak način to golazen zatreti? (T. J. Trat.)
Odgovor: Predvsem moramo poiskati mravljišče in ga uničiti z vrelo vodo, ki se ji doda nekoliko petroleja ali tobačnega izvlečka. V kuhinji moramo paziti na snago, tako da ne puščamo sladkih in drugih ostankov, do katerih lahko pridejo mravlje. Dobro je pustiti na primernem prostoru na krožni- -ku s sladkorjem namočen kos kruha. Na njem se nabere vše polno mravelj, ki se potem lahko uničijo, n. pr. z. vrelo vodo. Tako dosledno postopanje in zasledovanje mravljišča popolno* ma zatre mravlje.
ŽENSKI KOTIČEK
Pr a k t i č n
Kako pripraviš ruski čaj
Da privabi gospodinja’prijatelje in znance na čaj, ga mora prirejati z veliko skrbnostjo in natančnostjo: Le potem prinaša po kitajskem i#! eku ta pijača »tiho radost v osamljenost ljudi« Glavni pogoj je, da izberemo čaj prvovrstne Kakovosti. Pri nabavljanju čaja treba precejšnje previdnosti Glavni tolmač naj nam bfl lastni nos Gaj lobre kakovosti ima namreč izredno fin vonj: aroma
Za prirejanje čaja treba imeti poseben dobro polo.ščen lonec, ki ga uporabljamo samo v ta namen Niti'umivati ga ne Smemo, skupaj z drugo, morda mastno posodo V tem loncu zavremo, vodo in še vrelo vlijemo v porcelanaslo ročko na čajne lističe. Za 6 skodelic čaja vzamemo 2—3 • žličke lističev in 1 in pol litra kropa' Važno je, da voda ne vre niti sekundo brez pc-jtrebe ker bo sicer čaj moten Voda sme stati na čajnih listih satrio 4—5 minut. | -tem čaj precedimo v skodelice ali drugo' segreto posodo, Čaj mora imeti zlatorume-no, ne pa rjavo barvo. Teman čaj je trpek in v splošnem nepriljubljen T.e če dajemo čaj z mlekom naj bo nekoliko temnejše barve Ako.je stal čaj predolgo 'uu .damo svetlejšo barvo z nekaj kapljicami limonovega soka, Čaj je le tedni dober ako je zelo sladek.,'Na skodelico čaja računamo 4—5 kock sladkorja in nekaj kapljic ruma konjaka, žganja ki z njim omočimo s’ad-kor v vsaki skodelici Sladkorne kocke tudi lahko nekoliko podrgnemo ob pomarančo ali limono. Vendar vsakdo ne ljubi (ega vonja
Ruski način prirejanja čaj d. Zavri svežo vodo v. čistem loiiču in jo vlij približno četrt litra v majhnp ročko ki se dobro zapira, na kakih 6 žličk čajnih lističev ako prirejaš čaj za večje število oseb Pestavi ročko na toplo, vendar čaj ne sme vreti; stoji naj 10—15 minut; da dobi tekočina rubinasto temno barvo. To je čajni . izvleček ali esenca Vlij v vsako skodelico nekoliko čajneg^ izvlečka potem dolij vroče vode in čaj je gotov. Ko smo odlili ves čajni izvleček, lahko ponovno nalijemo na iste lističe nekoliko kfopa; sedai mora stati dalje časa. da dobi barvo. Drugič pri-. rejen izvleček ni tako mnčan-
Svilene bluze in obleke peri in izpiraj vedno v mlačni vodi. Vodi primešaj milnih
i nasveti
lusk, ah nastrganega milega mila. Šele ko se. pralno sredstvo raztopi popolnoma, le-daj hitro zmoči v t#j milnici svilo, a jo ne mencaj, marveč jo bolj stiskaj v'tekočini Ako bi bila voda zelo umazana je potrebno ponovno napraviti milnato raztopTho Potem pa izpiraj v čisto mlačni vodi A nc ovijaj svilenih predmetov, temveč ,,ib stiskaj Poslednji vodi dodaj nekoliko borak--sa. Potem zavij svilo v rjuho in še vlažne likaj,
Č8vlje zgladiš najlepše s ščetko preko katere si potegnila dvoje starih nerabnih stopal od nogavic, Ko je vnanje stopalo zamazano, zamenjaj z notranjim. Seveda jih lahko tudi' opereš
^ • *
Pepel smodk in cigaret koristen. Vseh vrst kovitlaste predmete krasno očistimo s pendoni smodk in cigaret Srebrni nakit, svečniki in srebrni .pribor vse se zopet
Naša beseda
Drugi primer: Pri posvetu je bil sprejet moj predlog, naj se da invalidu podpora. V tem stavku je osebek beseda predlog. O tern predlogu poročam da je bil sprejet. Zato pravim: moj. Če pa rečem: Podprl sem svoj predlog z dokazom, se be-eda svoj nanaša name, osebkova bes'da je jaz.
Priiatelj je jmel še dodaten predlog, naj 'bi se podpora dala tudi za nekaj mesecev nazaj. Pod tujim vplivom «lišimo tak le stavek: Prijatelj je stavil še njegov predlog. Ni prav! Prijatelj je imel še svoj predlo« — jaz svojega, on svojega.
- Za boljše razumevanje bom navedel še nekaj primerov. Imam samo mojo plačo, moje izdatke bom moral omejiti. Tako ne smem govoriti. Svojilni zaimek se tukaj nanaša name. na osebek jaz. Zato moram rabiti zaimek svoj. Torej: Imam samo svojo plačo, svoje izdatke bom moral omejiti.
Pripovedujem vam o mojih gospodarskih razmerah Ni prav! Pravilno povem: pripovedujem o svojih gospodarskih razmerah. •Brat je govoril o njegovem obisku pri bok nem očetu Povedal je tole: Kljub njegovi
lepo sveti, h ko mehko krpo malo ovlažimo, jo potaknemo v pepel in ž n|o drgnemo po predmetih Tudi madeže s srebrnih žlic na tn način najhitreje odstranimo.
Ali že veš?
da temne'obleke, umazane od prahu o-snažiš, če nečista mesta zdrgneš kosi sveže narezanega surovega krompirja?
da krepasto blago lepo zlikaš, ako ga likaš preko brisače frotirke?
da madeže črnila iz perila hitro odstraniš ako jih namakaš najprej v kislem mleku, potem jih šele opereš?.
da rja z železa izgine ak® ga natareš z zamaškom, nomočenim v obe?
da odvrneš molje, od obleke ako deneš med posamezne komade zeleno vejico o-reha ? .
da zalego moljev uničiš, ako pogrneš na dotična mesta v oster kis namo'eno krpo in likaš z vročim likalniljnm preko nje1’ da ščurke odpraviš, ako vse špranje v kuhinji zatlačiš, z olupki svežih kumar.
mora biti lepa
bolezni, je bil oče dobre volje. No! Kljub svoji bolezni je bil oče dobre volje. Nasprotno pa: Kljub njegovi bolezni nisem še obiskal očeta. Oče je bolan, zaimek njegov se nanaša na očeta in ne name, zato tu ne morem rabiti zaimka svoj.
Kadar pa gre za kakšno določeno posest, nam rabijo zaimki naš, vaš. njihov in ne svoj, na pr.r Poidimo na naš vrt! — ne pa: -Pojdimo na svoj vrt! Popravimo naš vodovod! Ta,vodovod je skupen, za vso oli-čino Popravimo svoj vodovod! Kateri? To je pa vodovod, ki ga ima vsak zase, hišni vodovod. Še nekaj!
Neki tovariš Goričan vprašuje, ali je slovenski oni »dne«, ki ga pišemo na vseh koncih in krajih. V Trstu dne 31. januarja, v Gorici dne 1. februarja, Prešeren se je ro-dfl dne 3. decembra 1800, v nedeljo dne 8. marca bo občni zbor itd.
Vprašanje je, ali je dne potreben. Če rečem 31. januarja. 1. februarja, 8. marca, ali veš, kaj je to? Seveda veš, vsak.otrok že ve. Številka pove vrstni red, januar, februar, marec so imena mesecev.
Torej: dnevi v me»cu so to. Ali je potrebno pristavljati besed > dne, če vemo, da je 1. februar dan in nič drugega ko dan? Kje na Slovenskem najdeš preprostega človeka, ki bi govoril: dne 1, februarja bom počival, dne 2. februarja bo svečnica, dne 10. februarja bo, ples? Še mesca ne navajajo:. prvega bo to, drugega je svečnica, desetega bo ples in, na jasnem smo. Ta naš prespoštovani dne je prav tako nespameten, kakor je nespametno, če bi govorili- Sin ima 30 kg teže in 12 let starosti, od Trsta do Sežane jc 12 km dolg «ti Nanos ;ma čez 1000 m višine. Vendar se beseda dne tako trdoviitnc drži, kakor bi živ krst r.a svetu ne vedel, kaj je Ì, 2., 10 rrraj, li, 20, 21 junij ali kak drugi mesec Sv birokracij je žilav svetnik, sam se časti in zahteva, da ga častimo vsi. Ker ne mislimo mn >go, ga častimo m se uklanjamo njegovim muham. Najbrže bi se kdo izmed njegovih vernikov oglasil, če bi prejel dopis, kjer bi stalo zgoraj kratko: Trst 31. maja 1946.
Moramo se povrniti k glagolskim deležnikom. Omenil sem že deležnik, ki se končuje na vši ali — ši: razgrajavši. po-metavši, reljši, videvši, vidši ild. Tako ne govorirno več. Pogosto pa rabimo deležnik na — oc ali — eč.
Joži» Pahor
Zfoivaite	^
za naš tisikavni siztati •
Rešitve ugank
Križ'nka. Vodoravno: A) lipa; opij; B) Ivo: laj’aga: C) Ha; namen; o-s: G) Ala : reč; Eva; D) opereta; E) oko; kip; E!a;. F) ta: Rakek; ud; G) oda: kad; era: II)' nart; Anam. —,-Navpično:	1) lira;
Oton: 2) Iva; lok: Ada; 3) po: napor: ar; 4) ara: rek; akt;"5) Amerika; 0) oje; čep; Eda; Tj pa: netek; en; 8) igo; val: ura; 9) jasa: Adam.
Besednica: -oral, brat olje, pika juha koral, obrat, polje, epika, rjuha: Koper.
1	2	3	4	5
Kvadrat: Vodoravno in navpično; 1. obrežje; 2) kum; 3. mesto v Evropi; 4. žensko ime; 5. ploščina.
Enačba: (x —s) -f (y — s) + (z —sl, —u x — otok v Jadranskem morju; y — predel; z = selo; u = kraj pod Nanosom.
Odgovarja JOŽE KOREN — Založba Primorskega dnevnika, Trsi.
JAMBOL
V. Ermilov
PEVEC IZ KAZAKSTANA
Jambul, znameniti kazakstanski guslar, je Umrl, ko je imel že preko 99 let. Do svbjega zadnjega dne je skladal pesmi in dočakal je dan zmage. Njegove pesmi žive med narodom in so zelo priljubljene.
. V Kazakstanu, sovjetski republiki v Centralni Aziji, v bližini kitajske meje, ljudstvo imenuje svoje pevce »akin«. Ti pevci so podobni srbskim guslarjem So to pevci legend, pripovednih pesmi in obrednih cerkvenih napevov Kozaški pevci so obranili živa v spominu svojega naroda najboljša izročila stare folklore in so pravtako skhu dali nove. včasih zelo močne pesmi. Svojo pesmi prepevajo ob spremfjevanju »dom-bre«, domačega instrumenta na strune.
Največji izmed vseh kozaških guslarjev je znameniti akin Jambul, ki je umrl lansko let Dosegel je skoraj «to let. Samo še osem mesecev je manjkalo do njegovega stotega rojstnega dneva, ko ga je ugrabila smrt, sredi polnega razmaha njegovih duševnih in ustvarjalnih moči. Po pravici lahko imenujemo ./ambula Homerja našega časa.
Pel je-o. trpljenju svojega naroda pod vlado carjev in begov (veleposestnikov v Aziji), zložil je verze, v katerih je opeval
velike ljudske voditelje. V mogočnih, u-metnih, vendar preprostih verzih je opeval čudovito deželo sreče, bajno deželo bodočnosti. kjer -ni narodnih mrženj in zatiranj, kjer je delavec spoštovan in kjer se ljudje odlikujejo po urnu in ne po bogastvu.
Jambul je bil velik pevec, dober sklada^ ' tcl j in godec. Obvladal je vso bogato pevsko kulturo svojega naroda, bil je velika avtoriteta v zgodovini Vzhoda, poznal je na pamet star« kozaške epske pesmi, mnogo vzhodnih legend in arabskih pripovedk.
Ubog toda ponosen
Prvih 70 let svojega življenja je preživel pod carsko Rusijo. V pesmih, polnih žalosti* in gneva, je neustrašeno- razkrinkaval krivice begov in carskih uradnikov. 'Pil je ubog. toda ponosen. Uradniki so ga sovra, žili in se ga bali* Skušali so mu zapreti usta z grožnjami in skušali so tudi. da bi ga podkupili. Vendar je ostal vedno zvest svojemu narodu.
Ko je dosegel sedem križev, mu jc zaradi težkega življenja začelo pešati zdravje. »Ne počutim se dobro,« je pisal- v svojem dnevniku. »Starost in 'revščina sta me zgrbili 'kot starega orla; moje oči so postale motne
in moj glas je šibak. Namesto »dombre« nosim sedaj samo palico. Nekdaj so moje oči premerjale vse širne stepe, sedaj pa' moram ležati na tesni postelji. Moje živ-Ijenjé je opešalo in nimam več moči, da bi .pel svoje pesmi.«
Jambul je pod carskim jarmom hiral kakor njegov narod. Ob prvem svitu sovjetske revolucije, leta 1917 pa je na novo zaživel, kakor je na novo zaživel ves kozaški narod. Novo življenje, o katerem je prepeval, je začelo postajati dejstvo. »Občutil sem'nov val življenja.« je pisal »in dvignil sem se s svoje postelje, zagnal proč palico in znova vzel svojo »dombro« v roke. Moje oči so zopet postale jasne in svetle, vrnila se je moč mojega glasu, občutil sem. da sem se znova pomladil in zopet sem začel peli«
»Ogledal sem se okrog sebe in nisem ve’ prepoznal svojih starili stop. Šel sem 'oxl vasi do vasi in opeval novo življenje. Prisostvoval sem rojstvu nove dežele, Ka-zakštana. dežele, o kateri so peli vsi najboljši guslarji, videi sem uresničevanje sanj mnogih rodov tistega naroda, ki ga je vedno trlo uboštvo.«
Kako krasna je podoba pomlajenega pevca, vtelešen simbol pomlajenega naroda! Opeval je srečo včerajšnjega sužnja, ki jo postal 'gospodar na svoji zemlji. Opeval ji. prijateljstvo in bratstvp vseh sovjetskih.
narodov. Njegove pesmi so zapisali in postale so znane širom Sovjetske Zveze. Knjige njegovih pèsmi so bile izdane v milijonskih izvodih v vseh jezikih sovjetskih narodov.
»Otroci moji...«
Jambul je bil zelo star, ko se je z zapadnih meja Sovjetske Zveze začulo grmenje topov. Od prvega dneva vojne je šol na svoje mesto, v vrstah pesnikov borcev, ki so navduševali milijone sovjetskega ljudstva v njih gigantski borbi proti fašizmu.
V strašnih dneh blokade so Lernngrai-čani ponavljali besede Jambulove pesmi, ki začenja: »Leningrajčani. otroci moji.,.'« V pesmi, ki je posvečena Moskvi, s ponosom slavi podvige kozaških vojščakov, ki so branili glavno mesto ramo oh rami z Moskovčnjii
Jambul ni samo vlival poguma hranilcem Stalingrada, ampak jc poslal v borbo ludi svojega sina. In ko mu je sin padel, je znova segel po s goji »dombri« ter zapel eno 'od svojih najlepših pesmi, pesem o borbi proli fašizmu.
Jambul je živel toliko, da je dočakal dan Zmage, 9. maja 1945. Umrl je mirno in v svojih poslednjih besedah je izrazil ljubezen do svojega in do vseh narodov ■šo\ toKke dežele.
Prevedel Marinčič Ivo. «j