Naročnina maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka 8. Stev. rač. poštne hran, 12.549 Izhaja vsako nedeljo. IV. H.ETG ESinifiiS Murska Sobota, 12. decembra 1937. Cena oglasov •p« Na oglasni strani : cela stran S00 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15®/« dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 50. Bilanca Odkar obstoji naša država ni bila nobena žetev tako dobra kakor zadnja in s pšenico se nikdar ni toliko trgovalo kot tokrat — tako namreč trdi Prizad. Te dni je imelo omenjeno društvo svoj občni zbor, na katerem so bila podana poročila o delu v preteklem poslovnem letu. Na tem zboru je bil tudi iznešen predlog, da se spremenijo društvena pravila radi povečanje delniškega kapitala. Dosedaj je znašal ta kapital 15 milijonov dinarjev, ki se bo pa povišal za 25 milijonov, tako da bo celoten delniški kapital znašal 40 milijonov dinarjev. „Prizad" je v pretekli poslovni dobi nakupoval in prodajal poleg pšenice še kuruzo, suhe slive, opij in razna semena iz katerih se dobiva olje. Da si lahko pred-očimo obsežnost Prizadovega poslovanja moramo omeniti, da je v pretekli poslovni dobi znašal celokupen promet 1,500.000.000 dinarjev. Letošnje poslovanje je „Prizad" zaključil z dobičkom od več ko 100,000.000 dinarjev. Od teh 100 milijonov se bo porabilo 25 milijonov za povečanje delniškega kapitala, v fond za posredovanja bo šlo 15,000.000 dinarjev, za pospeševanje kmetijskih proizvodov 10,000.000, v fond za kontrolo in pospeševanje sadnega izvoza 2,000 000 dinarjev, a v stalni fond za intervencije več ko 42 milijonov dinarjev. Samo ob sebi je razumljivo, da nobena nstanova, ki nima na razpolago kapitala, ne more usmeriti svoje poslovanje za tem, da se dokoplje do čistega dobička. Tako je „Prizadu" Priviligirana agrarna banka dala na razpolago kredit od 310 milijonov dinarjev. Od tega kredita pa je „Prizad" izkoristil le 180 milijonov dinarjev, ter si na ta način ustvaril zdravo podlago za nadalnje poslovanje. To je najlepši primer, iz katerega je razvidno, kaj pomeni, če'se ima* za''pošlovanje potrebni obratni kapitah Na podlagi izposojenih 180,000.000 dhVarjev, je„Prizad" zaslužil 100,000.000 diiiarfev. Na-pramprejšnjim letam se je vcelčft-hi promet ;Prizada" - zvišah za celihr5O0 odstotkov, za tO* nafti postaja tudrbzumijiv veliki tto* biček, ki ga izkazuje letos. Za prevoz blaga je „PrizadA plačal v pretekli poslovni dobi 105,5 milijonov dinarjev vozarine. Od tega so dobile železnice 20 milijonov, a rečna parobrodna društva pa 53 milijonov. Od teh 53 milijonov so dobila domača podjetja le 30,05 milijonov dinarjev. Pomorskim parobrodnim družbam je bilo plačano za prevoz 32,221.254 dinarjev. Iz teh prevoznih stroškov je razvidno, da so tuje rečne parobrodne družbe zaslužile na prevozu 22,5 milijonov dinarjev. Ta lepa vsota bi lahko ostala v domačih rokah, če bi se izvažalo iz naših domačih jadranskih pristanišč, in če se ne bi sililo po Donavi v inozemstvo. Ves naš izvoz in uvoz bi morali usmeriti skozi naše luke ter se izogibati inozemskih, da bi se na ta način dal zaslužek našim ljudem, a ne tujcem, od katerih nimamo nikakih koristi. Kakor je znano, „Prizad" ni trgovsko, temveč posredovalno podjetje. Ko je bilo osnovano, se je naglaševalo, da bo naloga „Pri-zada", da z nakupovanjem kmetijskih pridelkov, dvigne cene tem proizvodom ter da se na ta način iztrga kmetovalca iz rok brezvestnih špekulantov, katerim je bil edini cilj čim večji dobiček. Trdi se, da je „Prizad" v teku svojega poslovanja držal neprestano na višini cene žitaricam v prvi vrsti pšenici, in to še nad cenami, ki so jih trenutno nudili na zamejnih tržiščih. Na žalost pa je znano, da je „Prizad" pogos-toma menjal odkupne cene, a v zadnjem času jih je celo tako znižal, da so mnogo nižje kot v začetku zadnje žetve. Če je „Pri-zad" res samo posredovalno podjetje, potem kaj čudno zveni poročilo, ki pravi, da znaša čisti dobiček enoletnega poslovanja 100 milijonov dinarjev. Roko na srce: to vsofo m sip pustil kmeforrf,' posebno 'v onih krajih, kjerrazne vremeriške katastrofe uničile/ ves kmetov trud. Kavno v teh krajih bi bil moral iJPrizad" držati ceno pšenici na primerni višini, da bi s tem vsaj delno pomagal bednirh ljudem. Za „Prizad" riefti bilo tb fiobene Večje žftvfe, saj mu je Priviligirana agrarna banka nudila velike kredite, ki ttiU jih hi bilo ttfeba fŽCrpati/šaj je zaslužil lepih 100,000.000 dinarjev, ki so zrastli na kmečkih žuljih. Če bo krenil „Prizad" dalje po tej poti, se bo tekom let razvilo to podjetje v eno najmočnejših v državi z ogromnim in vedno naraščajočim akcijskim kapitalom. Postal bo popolnoma samostojen, saj ne bo rabil nikakih kreditov, ker mu bodo zadostovala za nemoteno poslovanje lastna neizčrpna sredstva.. Po vsem tem moramo odkrito dvomiti, da bi bil „Prizad" res le posredovalno podjetje med proizvajalcem in kupovaicem. To bi verjeli, če bi se letni računski zaključek glasil, da je čisti dobiček — nič dinarjev. 100 milijonov pa je le preglasna beseda, ki ne trpi nikakega slepomišjenja pa tudi ne ugibanja. „Prizad" trdi v svojem poročilu, da je vedno stremel za tem, da se popolnoma stavi v službo kmetovalca, vendar pa se to ni moglo izvršiti radi tega, ker pri nas ne obstoje kmetijske organizacije, od katerih bi lahko kupil pšenico in ostale kmetske proizvode. Radi tega je „Prizad" postal centrala, kjer se zbirajo žitni trgovci, ki so nakupili žito od kmetov in nato šele prodali „Prizadu". Od 32.650 vagonov pšenice, ki jih je preteklo leto odkupil „Prizad", odpade na prekupčevalce 28 555 vagonov, a na zadruge samo 3.101 vagon, od poedincev, mogoče od kmetov pa je bilo kupljenih le 94 vagonov pšenice. Iz teh podatkov se lahko sklepa, da je takšen način odkupovanja čista trgovina, ki ne prinaša kmetom nikakih koristi. Tako smo zopet v prvotnem: kmet prodaja svoje pridelke potom posredovalcev, ki seveda pri tem zaslužijo. Koliko znaša zaslužek teh ljudi, je za nas nerešeno vprašanje. Če je „Prizad" zaslužil 100 milijonov, lahko prisodimo enako vsoto tudi prekupčevalcem. Radi obstoječega načina odkupovanja kmetijskih proizvodov trpi naš kmet ogromne izgube. To smo omenili predvsem radi tega, da lahko vsak razvidi skozi koliko rok gre pšenica, preden pride do tistega, kateremu je namenjena. Dr. M. Stojadinovič y Rimu. V Rimu se je mudil naš zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, da je službeno vrnil obisk zunanjega ministra kraljevine Ita- lije grofa Ciana, ki je posetil na šo prestolnico meseca marca. Ves sprejem našega najvišjega državnika v sosedni državi je bil en sam dokaz prijateljstva, ki vlada zadnje čase med obema državama. V slavnostih, ki so se vršile na čast našemu zunanjemu ministru v italijanski prestolnici pa tudi v drugih mestih katere je posetil, je bila izražena želja italijanskega naroda, živeti z našim narodom v prijateljstvu in tesnem sodelovanju. Ker goji isto željo tudi naš narod in ker se naši državniki z predsednikom vlade dr. Stojadinovičem 'na četa zavedajo, aar ie pot do naše lepše bodočnosti zgrajena ob mirnem sožitju z vsemi našimi sosedi, predvsem z Italijo, zato je kaj razumljivo, da je bilo potovanje našega državnika v Italijb, deležho pozor-fiošti vsega jigbslovefiskega naroda. Nihče ne mOre5 oporekati, da je med obema! narodomfcf toliko skupnih vezi irfrČfa"jie treba ltf isRrehe in re^tie'volje, rp4! se zagotovi trajen mir ob Jadranu, ki ne bo koristil le obema narodoma, temveč tudi splošnemu miru in napredku človeštva. V tem je tudi zgodovinsko poslanstvo našega zunanjega ministra in oči politične Evrope so bile te dni uprte v Rim. Kar se ni posrečilo niti enemu našemu zunanjemu ministru v vseh letih naše svobode, to je uspelo dr. Stojadinoviču. Našo zunanjo po--litiko je postavil na zdrave živ-ljenske temelje, v službo narodu za lepše dni v bodočnosti. Višek in krona vseh teh naporov pa je bila njegova nedavna pot v Rim. Že na italijansko-jugoslovenski meji je bil dr. Stojadinovič in njegovo spremstvo deležno naj-prisrčnejšega sprejema. V Rimu pa so ga pričakali najvišji italijanski dostojanstveniki z predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom grof Cianom na čelu. Ko je naš državnik ob visokem spremstvu prispel pred kolodvor; je zbrana množica navdušeno^ vzklikala : „Živela Jugoslavija! Živel Mussolini!" 'Še isti dan je 'naš državtiik položil VPanteonu lovtirjeve ' vence' rik grobove pokojnih italijanskih kraljev ter na grob neznanega junaka. Na egiptskega ministrskega predsednika je bil izvršen atentat. Nek neznanec je oddal na državnika štiri strele iz revolverja, ki pa k sreči niso zadeli. Oblasti so aretiraie okrog 176 ljudi, po večini študentov. Demonstracijo mednarodnega brodovja pred japonsko obalo predlaga ameriško časopisje, češ da bi nastop mogočnega mednarodnega bro dovja že sam po sebi prisilil Japonce k pomirljivosti. Tako so Amerikanci storili leta 1907, ko so Japonci začeli dvigati glavo. Tedaj se je ta poskus obnesel. Danes pa ? . . . Med Madžarsko in Nemčijo je bil sklenjen širokopotezen gospodarski sporazum glede dobave pšenice, rži in koruze, ki pa daije odreja tudi množino, ceno in dobavne roke. Razen tega je bilo sklenjeno, da se število v Nemčiji zaposlenih madžarskih sezonskih delavcev zviša od 3000 na 5000. Med drugimi je Nemčija obljubila da bo ustavila borbo, ki jo vodi njen tisk proti Madžarski. V Celovcu so še neizsledeni zarotniki poskušali atentat na znamenitega nemškega pridigarja Muckermanna, ki je moral zbežati iz Nemčije, ker ga je zasledovala narodnosocialistična tajna policija. V dvorani kjer bi moral imeti predavanje so našli peklenski stroj, ki je bii napolnjen z raznimi kemičnimi snovmi, ki bi bile ob eksploziji razvile strupene pline in povzročili opekline. K sreči so stroj še pravočasno našli in tako obvarovali nesreče 3000 poslušalcev, ki so prisostvovali predavanju. Vodi se stroga preiskava. O odkriti zaroti v Franciji, ki je hotela šiloma odstraniti sedanji režim, smo že zadnjič poročali. Oblasti vodijo energično pre!skavo in vedno več članov tajne družbe roma v zapor, število zarotnikov, ki so se imenovali »kapucarji« je znašalo vsej Franciji 6000. v samem Parizu jih je bilo 1500 Zadnje dni pred od kritjem zarote so .kapucarji" razdelili na tisoče letakov svojim pristašev, v katerih so določili začetek prevrata. V Palestini zopet vre. Angleške oblasti so namreč prijeli in obsodile na smrt ter tudi takoj ustrelili nekega arabskega voditelja. Radi tega je prišlo do velikih nemirov. V Damasku se je zbralo nad 50.000 Arabcev, ki so šli demonstrirat pred angleški konzulat Po velikem trudu je uspelo vojaštvu, da je zopet vpostavilo vsaj navidezni mir. UradniSke plače so zvišali tudi v Franciji. Tozadevni predlog je bil v poslanski zbornici sprejet s 51?; proti 6 glasom. Razprava, ki se je končala z tako veliko zaupnico sedanji vladi, je trajala vso noč do jutranjih ur. Koncert V soboto, dne 11. decembra 1937. ob pol 9. zvečer priredi Glasbena Matica Ljubljanska v tukajšnem Sokolskem domu koncert. Solist bo slavni francoski violinski virtuoz Robert Soetens, ki ga spremlja klavirska vir-uozinja Suzana Rcche in orkestralno društvo Glasbene Matice. Spored obsega skladbe: Jenka, Vi-valdlja, Bacha, Francka, de Falie, Rimskega—Korzakova in Musorgskega. Opozarjamo naše čitatelje na to izredno priliko, ki se nam menda ne bo nudila zopet tako kmalu. Vstopnina je — z ozirom na izredno velike stroške — še nizka in sicer: 20.-, 15,-, 10.-, 8.-, 6.-, 4.— in 3 — Din. Karte se bodo prodajale po hišah in na dan koncerta od 18 ure naprej pri blagajni v Sokolskem Domu. Izdajanje lovskih kart za leto 1938. Po čl. 15 pravilnika o obliki, vse binu in načinu izdajanja lovske karte in lovske dovolilnice (Službeni list štev. 575/85 iz leta 1935), se za pri-hodnjeil938 leto lahko.začno izdajati lovske karte že izza dne 1. dec. t. 1. Naročam Vam, da to razglasite v občini na običajen način ter opozorite lovce, naj si lovske karte za leto 1938 pravočasno preskrbijo, da ne bedo radi svoje brezbrižnosti nadlegovali s takojšnjim izstavljanjem lovskih kat že itak na minimalno število znižano in z drugimi nujnim' uradnimi posli preobloženo tukajšnje pisarniško uradništvo Obenem opozorite lovce, da morajo k prošnji kolkovani z 10 — D n kolkom za izdajo lovske karte priložiti sledeče: a) z« zakupnike in goste: 30 — Din drž. kolek za lov brez psa, 40.— Din drž. kolek za lov z enim psom, 50,— Din banovinski kolek.za banovinsko takso, 10.— Din (lahko tudi v drž. kolku) za banovinski lovski zaklad, 5.— Din (lahko tudi v drž. kolku) za tiskovino lovske karte in člansko izkaznico S. L. D. iz 1. 1938. b) za lovske čuvaje: 50.— Din ban. kolek za banovinsko takso, 5.— Din (lahko tudi v drž. kolku) za tiskovino lovske karte in člansko izkaznico S. L. D. za 1. 1938. Radi majhnega prostora lepljenja kolkov na tiskovini, naj se prilagajo kolki po možnosti v enem, kvečjemu v dveh komadih. Sreski načelnik: Dr. Bratina s. r. Povsod, kjer se je prikazal dr. Stojadinovič s svojim spremstvom, povsod so ga dočakali z najvišjimi častmi, ki jih je lahko le državnik deležen. Vsemu temu je sledil prvi razgovor med dr. Sto-jadinovičem in Mussolinijem. Razgovori so trajali dolgo in so povsod zbudili največje zanimanje. Nato se je Stojadinovič podal na kraljevi dvor, kjer je bil sprejet od italijanskega kralja in cesarja, ga. Stojadinovičeva pa od kraljice in cesarice. Po avdienci je bilo kosilo na dvoru, na katerem so bili poleg kraljeve dvojice navzoči člani kraljeve hiše in najvišji predstavniki kraljevine Italije. Da italijanski listi pišejo dolge in navdušene članke o posetu našega državnika v Italiji, ni treba še posebej povdariti. Na večerji, ki jo je priredil Mussolini na čast dr. Stojadinoviču, je bilo več važnih nagovorov iz katerih se je dalo razbrati velik pomen tega političnega obiska. Mussolini, ki je dvignil čašo na čast našemu kralju, našemu knezu namestniku in vsemu jugoslovanskemu narodu, je povdaril med drugim: „Krepko moram naglasiti, da pomeni italijansko-jugoslovan-ski pakt enega izmed najtrdnejših neposrednih prispevkov za uspešno konsolidacijo miru v današnji dobi Evrope«. Njemu je odgovoril dr. Stojadinovič, ki je poleg drugega naglasil sledeče: „To kar so zahtevali naravni položaj naših držav, dobra volja naših narodov in pravilno pojmovanje obojih interesov, se je ustvarilo samo v korist obeh naših držav in v veselje vseh iskrenih prijateljev miru na zemlji". Obisk našega zunanjega ministra dr. Stojadinoviča v Rimu nas navdaja z upravičeno nado, da smo na pragu nove, lepše dobe ter nas utrdi v zavesti, da je vodstvo naše državne politike v tako veščih rokah, da se nam ni treba bati za prihodnjost. t Nadškof dr. Anton Bouer V torek popoldne je umrl v Zagrebu hrvaški metropolit prezv. nadškof dr. A Bauer. Vest o smrti našega najvišjega katoliškega dostojanstvenika je izzval po vsej državi najgloblji vtis. Med številnimi sožalnimi brzojavkami je tudi sožalje Nj. Vel. kraljice Marije in Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Pokojni nadškof ni bil samo velik katoličan, bii je tudi velik politik, ki je vedno delal za svoj narod, ga ljubil in vzgajal k vsemu dobremu. POLITIKA Združena opozicija je hotela izdati za 1. dtcember proglas na svoje pristaše. Dolgo časa so se razgovarjali voditelji med seboj kakšno naj bo besedilo manifesta. Ker pa se niso mogli sporazumeti, so opustili svojo namero. To povsod prav živahno komentirajo. Izseljencem Opozarjamo vse izseljence v Nemčiji, da ima nemška marka štiri različne cene. Najboljšo ceno imajo marke, ki se nakažejo mesečno na potni list po pošti, in sicer Din 17 50. Marke, ki se nakažejo po klirinškem čeku imajo sedaj ceno po Din 1390, srebrne marke Din 12-40 in papirnate marke Din 975. Da ne bodo naši izseljenci utrpeli v Nemčiji! škode pri pošiljanju mark, je najboljše, da mesečno nakažejo na potni list po pošti dovoljeni znesek (30—40 mark), od zaslužka preostali znesek pa naj zbirajo in tri ali štirimesečno nakažejo po klirinškem čeku. Nikakor pa naj ne pošiljajo ali jemljejo s seboj — ko se vračajo domov — papirnate ali srebrne marke, ker s tem utrpijo velko izgubo. Visolio priznanje SH Muri Na dan proslave narodnega zedi-njenja, dne 1. decembra t. 1. je v okviru svečane seje je izročil v daljšem in lepem govoru sreski načelnik g. dr. Bratina v sejni dvorani občine, v navzočnosti zastopnikov vojaških in civilnih oblastih, društev in korporacij odlikovanje — visoko priznanje SK Muri, na roke predsednika ravnatelja g. Lipiča. Besedilo pohvale: Biagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zedlnltelj je na dan S?oje poroke z Njenim Veličanstvom kraljico Marijo odločil, da dž Svoje priznanje vsakemu večjemu delu na moralnem, občeprosvetnem in državljansko, vzgojnem napredku naroda tako posameznih kakor zdiuženih dobrohote-čih ljudi. S tem ciljem je Oa ustanovil Svoj fond pod imenom kraljev fond Njegovo Veličanstvo kralj Peter II, ki je prevzel ustanovo Svojega Vzvišenega Roditelja, vzdržuje ta fond kakor ga je zamislil Njegov Oče. Uprava Kraljevega fonda, ki je opolnomočen?, da oživotvori to zamisel, se je prepričala, da dosedanje delo Športnega kluba „Mura' v Murski Soboti, Dravska banovina, odgovarja zahtevam takega priznanja in zato ga odlikuje s pohvalo. Uprava Kraljevega fonda se nadeja, da bo ta nagrada odlikovanemu po-služila kakor spodbuda za nadaljnje še uspešnejše delo v smislu želj Visokega Ustanovitelja. Štev. 5617 8, juna 1937 v Beogradu Predsednik Uprave Kraljevega Fonda B. Gavrtlovtč. K zasluženemu visokemu priznanju SK Muri iskreno čestitamo! Zgodilo se je . . . Vsled neke eksplozije dne 11. maja 1931 v St. Jean les deux Jumeaux v Franciji je bilo 5 naših delavcev deloma težko poškodovanih in deloma usmrčenih. Francoske oblasti se niso zanimale za nezgodno odškodnino žrtev, odnosno naslednikov. Poškodovani, odnosno svojci poškodovanih, ki so vsi iz občine Gor. Lendava, so pa šele v letu 1935. povedali slučaj narodnemu poslancu g. Benko Josipu s prošnjo za posredovanje glede priznanja in izplačila nezgodne odškodnine od strani francoskih oblastev. Poslanec g. Benko je pri našem poslaništvu v Parizu takoj posredoval s prošnjo, da naj se pri francoskih oblastih podvzamejo potrebni koraki za priznanje in izplačilo nezgodne odškodnine. Dopisovanje z poslaništvom in od tu z francoskimi oblastmi je trajalo leto dni, nakar je končno uspelo v to svrho izposlovati 6000 francoskih frankov, ki se jih je sorazmerno razdelilo med oškodovanimi, odnosno pravimi nasledniki smrtno ponesrečenih delavcev. Med smrtno ponesrečenimi je bil tndi Rogač Franc, roj. 14. 7.1901, sin Janeza in Cicilije roj. Bajer iz Radov- ci. Njegovemu očetu Janezu je bilo določeno 2.880 dinarjev kot enkratni vzdrževalni prispevek. V to svrho določen denar je bil letos v avgustu nakazan poškodovanim, odnosno pravim naslednikom potom občine Gor. Lendava. Toda občina ni izplačala Rogač Janezu nakazanega denarja, čeravno so se rojstni in rodbinski podatki Rogača točno ujemali z dopisom, ki je prispel iz Francije. Izplačilo je baje odklonila le radi tega, ker se ni ujemala hišna št. in je rajii denar vrnila. Po tolikem posredovanju in dopisovanju doseženo priznanje in izplačilo nezgodne odškodnine našim revnim delavcem, odnosno pravim naslednikom, mislimo da bi se ne smelo vračati denarja zaradi tako malopo membne formalnosti kot je bila pri Rogač Janezu tem manj, ko je vendar občina ona ustanova, ki mora po svoji dolžnosti v prvi vrsti sama skrbeti za svoje siromake. Če je res obstojala nepravilnost pri h. št., bi bilo potrebno na primeren način iskat pojasnila, nikakor pa ne vračati denarja. 1. december 1937 v Murski Soboti Kakor smo na kratko že poročali, je Murska Sobota proslavila tudi letos naš največji praznik na izredno slovesen način. Ker je neki list prinesel o teh proslavah popolnoma napačno poročilo, čutimo potrebo in dolžnost, da o teh svečanostih ponovno poročamo. Že na predvečer se je vso mesto odelo v naše državne trobojnice in je zavladalo že praznično razpoloženje. Velike priprave v Sokolskem domu so dale slutiti, da se pripravlja nekaj posebnega in res, je bila Sokolska akademija, tako po programu, po obisku in tudi po izvedbi nekaj, kar Sobota še ni videla in slišala, če navedemo, da je bila velika dvorana že davno pred pričetkom popolnoma razprodana, da je bila nabito polna tudi mala dvorana, smo menda dovolj označili, kak je bil obisk. Akademijo so posetili predstavniki vseh oblasti in uradov s srezkim načelnikom g. dr. Bratino na čelu, nadalje komandant žandarmerije g. kapetan Vatovec, komandant mesta g. por. Spoljarič, kakor tudi zastopniki in predstavniki vseh društev in korporacij. Po pozdravu državni zastavi in državni himni je spregovoril starosta Sokolskega društva o pomenu državnega in sokolskega praznika. Njegove jedrnate besede so izvale vihar navdušenja. Sledile so krasno naštudira-ne telovadne točke, ki so pri vseh navzočih zapustile najgloblji vtis. Po odmoru je nastopil pomnoženi salonski orkester in zelo virtuozne odigral Beethovnovo uverturo »Egmont". Tako dobre glasbe na našem domačem koncertnem odru že dolgo nismo slišali. Tudi moški pevski zbor se je dobro odrezal. Sledile so zopet telovadne točke. Kolo (člani in članice) je zaključilo pester spored pri katerem je sodelovalo nad 100 oseb. Na praznik sam so bile že ob 8. uri interne prireditve na gimnaziji in osnovni šoli; ob */29. uri pa proslava »Prosvetnega društva" v prosvetnem domu. Proslavo je otvorii cerkveni pevski zbor z .Bože pravde" in nato je odpel še dve slovenski narodni pesmi. O pomenu praznika je zelo lepo go- voril g. prof. Močan, ki je v svojem govoru navedel vsa zgodovinska dejstva zedinjenja. Ob 9. uri so bile zahvalne božje službe v svetiščih vseh veroizpovedi, ki so jim prisostvovali predstavniki in zastopniki vseh oblasti, korporacij in društev v Murski Soboti. Svečanosti v rim. kat. cerkvi se je udeležilo tudi 28 članov Sokola v svečanih krojih (tudi četnih) ter nad 150 v civilu z znakom s dvema praporoma. Prišle so tudi gasilske čete Murska Sobota z zastavo, gasilska četa tovarne Benko in Murski Črnci. Navzoči so bili še člani fantovskega odseka. Pred cerkvijo je bila postrojena častna četa vojakov. Po službi božji se je Izpred rim. kat. cerkve razvila impozantna povor-ka. Sprevod je krenil v grad — sedež občine, — kjer je bila svečana seja občinskega odbora. Občinski odbor nik, ravnatelj gimnazije g. ing. Zobec je imel zelo lep in pomemben govor, — nakar je g. sreski načelnik izročil športnemu klubu »Mura" pohvalno priznanje »Uprave Kraljevega fonda" za uspešno delo na športnem polju. Slovanska himna »Hej Slovani" peta z navdušenjem od vseh navzočih, je veličastno odmevala po slavnostni dvorani. Po svečani seji — so odšli vsi udeleženci v povorki v Sokolski Dom k svečani seji Sokolskega društva. Zopet je bil Sokolski dom premajhen, da bi našli v njem prostora vsi, ki so hoteli prisostvovati tej tradlcijonelni svečanosti Sokola in dati duška svo jim čustvom. Med drugim so bili navzoči g. srezki podnačelnik Vrtovšek, narodni poslanec g. Benko, banski svetnik g. Bajlec, župan občine Murska Sobota g. Hartner, kom. mesta g. Spoljarič s celim oficirskim zborom, komandant žandarmerije g. kapetan Vatovec, predstavniki in zastopniki vseh uradov in društev, korporativno gori navedene gasilske čete s praporom in izredno veliko prebivalcev iz vseh vasi obširne občine Murska Sobota in okolica. Slavnostni eovor je imel g. profesor H?ala Marij, ki je predvsem opozoril na težke žrtve doprinešene, da lahko praznujemo današnji dan. Izreden utis je napravila svečana zaobljuba 27 novih članov in članic Sokolskega društva Murska Sobota in čete Rakičan. S petjem himne »Hej Slovani" je bila proslava našega največjega praz nika dostojno zaključena. DOMAČE VESTI fflurska Sobota; — Premiera Fodor-LakatoSove veseloigre »Službo mladini". Igralci S. K. Mure so si nadeli nalogo, da vprizorijo veseloigro svetovno znana pisatelja Fodorja in Lakatoša »Službo mladini". Igra sama na sebi bo prav gotovo nudila pravi umetniški užitek, kar naša metropola po daijših]časov-nih presledkih pogreša. Igralci Mure, ki uspešno dominirajo na zelenem polju — se pač trudijo, da tudi na umetniškem polju pridobijo simpati-zerje. Veseloigra je po svoji vsebini dokaz razgaljenega velemestnega življenja. Vloge, ki so razdeljene med same igralce nogometaše, so ustvarjene po podobi, ki jih zahteva velemesto. Izklesane človeške figure bodo prav gotovo nudile gledališki publiki obilo smeha in zabave. Igra bo v soboto, dne 18. decembra t. 1. v Sokolskem domu. 2 vajenca sprejme v radio oz. mehanično delavnico NEMEC J. Murska Sebota. — S. K. Mura je že začela s pripravami za svojo veliko prireditev, ki bo kot običajno dne 1. februarja. Prireditveni odsek se je letos odločil za »KARNEVAL", ter si prizadeva tudi to pot presenetiti obiskovalce. Za razpoloženje v veliki dvorani Sokolskega doma bo skrbel odlični plesni orkester ..ODEON-JAZZ" iz Ljubljane. Naše dame naj si ne delajo prevelikih skrbi — obleka poljubna, maske pa vsekakor dobrodošle I Veselite se torej že sedaj na veliki »Karneval SK Mure" I DOPISI; — Rogaševci. Po dolgi mučni bolezni je umrla ga. Marič Ana, mati sodnega uradnika v Murski Soboti. Pokojno, ki je doživela 82 leti starosti so ob veliki udeležbi naroda, dne 2. decembra t. 1. položili k večnemu počitku. Mir njeni duši. Preostalim naše sožalje I — Mačkovci. Dne 2. decembra t. 1. smo položili k večnemu počitku posestnika in bivšega župana g. Car Aleksandra. Pokojni je imel pri narodu velik ugled, kar se je pokazalo ob pogrebu, katerega se je udeležilo veliko število naroda. Naj počiva v miru 1 — Beznovci. V 84 letni starosti je za večno preminula Škraban Kata-Pokojna je bila občinska babica in je vživala radi svoje skrbnosti, pridnosti in vljudnosti povsod velik ugled in zaupanje. Ob veliki udeležbi naroda in domače gasilske čete smo jo 1. decembra t. 1. položili k večnemu počitku. Naj počiva v miru. Svojcem in sorodnikom naše sožalje. — Predanovci. V Vaši zadnji številki ste poročali, da se bo vršila slavnostna akademija Pomladka Jadranske Straže na državni ljudski šoli Predanovci v nedeljo 12. t. m. ob 14. uri. Dodatno javljamo, da bo vozil poštni avtobus za ceno po 10 Din tja in nazaj za osebo toda le v slučaju, če bodo vsi sedeži oddani. Drugi avtobus bo vozil pod istimi pogoji. Odpelje izpred evangeličanske cerkve takoj po prihodu iz Cankove ob 14-30. Vrne se zvečer ob 9. uri. Prijave sprejema proti takojšnemu plačilu voznine g. Benčec trgovec, nasproti hotela Krone. Tudi se bo uprizorila poleg že omenjene igre še tro-dejanka »Za kralja in dom". Po zaključku akademije, do odhoda avtobusa, bo v gostilni Vlaj prvi družabni večer. Povabimo vse na ta lep izlet. Preden se zakopljeta v zimsko spanje, pridite v Predanovce. Da tembolj počastimo Vašo cenjeno navzočnost, bomo z igro pričeli šele po dohodu avtobusa iz Murske Sobote. Za okrep-čila bo preskrbljeno v izdatni meri. Brez posebnega povabila. Gospodarski drobiž Pri izvozu sadja, je po prvih uspešnih kupčijah z Nemčijo, zopet prišlo do zastoja. Zlasti za katiadke ni nobenega zanimanja. Druge vrste jabolk vsaj deloma kupujejo domači trgovci za prodajo v onih predelih države, kjer je bila letošnja sadna letina slaba. Tudi do kupčije s Francijo ni prišlo, ker ni dala uvoznega dovoljenja. Največ še kupujejo trgovci iz Banata, ki se zadovoljujejo z manj odbranimi jabolki, da jih Ie dobijo po nizki ceni. Plačujejo po 1,30 do 1,70 din. Ti trgovci tožijo, da jih tovor-nina preveč obremenjuje in da ne morejo bolje plačati. Letina v Italiji je bila sledeča (v oklepajih podatki za leto 1936, vse v tisočih metrskih stotih): pšenica 80562 (61.038), koruza 34.000 (30.447) riž 6873 (6918), oves 6182 (4783), ječmen 2336(1926), krompir 30.000 (26.309), vino skoro isto kot 1936 (33.650 tis. hI), olivno olje 2500 (1684) tis. hI. Vrednost našega izvoza lesa in gozdnih proizvodov v 10 mesecih leta 1937. je znašala 922.6 milijona din. Največ lesa smo izvozili v Italijo in Nemčijo, nato v Anglijo, Madžarsko, Argentino in Nizozemsko. Letos smo izvozili 1,006.410 ton lesa ob precej ugodnih cenah. Živinska kuga razsaja po krajih severne Dalmacije, ki je kmetom že povzročila ogromno škodo. Doslej je poginilo nad 1800 svinj, 180 konj in 400 volov. Oblastva se z vsemi močmi prizadevajo, da zatrejo kugo pri živini. Inozemska podjetja zaslužijo v naši državi ogromne vsote. Izredno velik dobiček n. pr. izkazuje borska družba. Ta družba je imela 1. 1936. okoli 138 milijonov din čistega dobička, vseh davkov pa je plačala le 10,1 milijona din. Kako vse drugače pa plačujejo davek podjetja v Sloveniji. Tako je Trboveljska pre-mogokopna družba imela leta 1936 15.8 milijona din čistega dobička in je plačala 9.8 milijona dinarjev davščin. Brezoboezno bančno poročilo Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu: Angleški funt sterling 1 kom Din 232 50 Francoski franki 100 „ n 155 — Amerikanski dolar 1 „ n 46-75 Isti v čeku 1 » n 4725 Kanadijski dolar 1 „ i» 4650 Italjanska lira Češke krone 100 » n 150- Nizozemski forlnt 1 , n 24 — Nemška marka v bankovcih 1 kom 950 „ »v srebru 1 n m 1250 Avstrijski šiling t bankovcih 100 m m 865 — » šil. v srebra in drobiž 1 n 8-50 Magyarski pengd po 100 kom nr 900- Urag. peso 1 » n 18-- Argent. peso 1 » » 12.— Klirinška marka (ček) t3-90- -14'- Tečaji deviz v dnevnikih. Božična in novoletna voščila. Vse gg. trgovce, gostilničarje, obrtnike in druge, ki želijo potom našega lista svojim odjemalcem, gostom itd. voščiti vesele božične praznike in srečno novo leto, vljudno prosimo, da to vsaj do 21. decembra pri uredništvu osebno ali pa z dopisnico naročijo. Naj se ne opusti lepe navade božičnih in novoletnih voščil svojim odjemalcem in gostom in naj se jim ob koncu leta vsaj s tem izkaže za hvalnost in prosi za naklonjenost tudi za v bodoče. Poplave Glasom dospelih poročil, je reka Sava pri Bosanskem Šamcu na več mestih pretrgala bregove in vdrla v bližnje polje in vasi v takem izobilju, da teče po rodovitnem polju in vaseh 1 m visoko. Dolgotrajno deževno vreme povzroča nele v Prekmurju, ampak tudi dru god mnogo neprilik. SOKOL Za našo deco uprizori lutk. odsek »Sokola" v M. Soboti v nedeljo 12. t. m. ob 3. uri pop. v Sokolskem domu pravljično igro v 5 dej. %Sne-gulčica*. Vstopnina za sok. deco Din 1, ostali Din 2, odrasli Din 5. Vse vljudno vabi Gašparček. Iz delovanja Združbe trgovcev \? Murski Soboti. Zapisnik sestavljen na širši konferenci vseh trgovcev sreza Murska Sobota. Zadruge bodo imele svojo lastno zadružno banko, ki bo seveda uživala prav tako nebroj privilegijev. Z rižirom na pri nas že znano prakso, da se davčni predpisi menjavajo z vsakim novim državnim proračunom, je še prav posebno nevarno in sumljivo določilo zakona o gosp. zadrugah, da pridejo določbe glede ditfČnih olajšav v davčni zakon sam. To je nedvoumno nevarnejše, kot bi bilo sicer, če bi se davčne olajšave za zadruge že vnaprej določile v zadružnem zakonu. jamstva, <|a zadruge ne ^>o