Poštnina platana v gotovini
Stav. 75.
V Ljubljani, sobota 1. aprila 1939.
Leto IV
Pred 25 leti...
Zgodovina se ponavlja...
Te resnice ne dokazuje nobena stvar tako jasno, kakor primerjava sedanjega političnega položaja v Srednji ter južnovzhodni Evropi s položajem pred 25 leti, spomladi 1914, ko se je pripravljala svetovna vojna. Za Balkan in za gospodarsko ter politično zavezništvo balkanskih držav, so se tedaj potegovale iste sile v skoraj v istih razmerjih. Zlasti velja ta primerjava za Romunijo, ki je tudi zdaj nanjo že dva meseca obrnjena vsa pozornost Evrope. Dokaz za to trditev je dopisovanje raznih evropskih diplomatov tedanjega časa.
15. maja 1914 je francoski poslanik v Bukarešti Blondel pisal tedanjemu francoskemu zunanjemu ministru Doumergeu:
>Če ne bomo pazili in če bo Francija pustila Romunijo osamljeno in izpostavljeno raznim snubitvam, se lahko bojimo, da bomo nekega dne videli, kako se polagoma podira poslopje zvez, ki ga je Francija postavila v dolgih letih. Če hočemo ojačiti položaj Francije v Romuniji, je treba zabrisati slabi vtis, ki ga povzroča v romunskih krogih kolebanje ruske politike.
Tisti dan ko bo Ententa (Anglija, Francija, Rusija) prepričala Romunijo, da ji je zagotovljena podpora teh držav za nalogo, ki si jo je Romunija zastavila: paziti nad ravnovesjem na Balkanu, tisti dan, ko Romunija ne bo več dvomila, da bi jo kdo pustil na cedilu ob avstrijskih spletkah, se bo z vso gotovostjo posvetila svoji notranji ■utrditvi in bo pazila, da njeni sosedje ne bodo kalili miru, ki ji je potreben.«
Toda Romunija, zavedajoč se, da je daleč od omenjenih držav, ni kazala nič prevelike vnetosti, da bi se na življenje in smrt zvezala z Anglijo, Francijo in Rusijo.
Avstrijska in nemška vlada, ki sta dobro vedeli, kakega pomena sta romunsko žito in petrolej za vojno, ki sta jo pripravljali, sta z vsemi silami skušali vplivati na Romunijo, da bi se odločila zanju. Gospodarski pritisk, politične spletke, posredovanja. Ker je bila Italija tudi leta 1914 zaveznica Nemčije in Avstrije, sta berlinska in dunajska vlada zahtevali, naj na Romunijo vplivata ona, ki je imela s to državo tudi tedaj zelo dobre in prijateljske zveze. 20, maja 1914 je francoski poslanik v Rimu Barrere brzojavil zunanjemu ministrstvu ▼ Pariz naslednje:
»Zunanji minister grof San Giuliano ni nič tajil, da je Avstrija res posredovala v Rimu glede RomunijeJn da Italija ni mogla,
—	kot zavezniška država — njene zahteve odkloniti. Dostavil pa je, da je mogoče posredovati z večjo ali pa z manjšo vnemo.. .<
Širjenje avstrijske in nemške moči v Južnovzhodni Evropi in na Balkanu Italiji leta 1914 ni bilo po volji, saj je ogražalo njene naravne politične in gospodarske koristi.
Posledica vseh teh snubitev in posredovanj je bila, da je Romuni ja ostala v svetovni vojni nevtralna še leto dalje kakor Italija. 1916 pa, ko se je vojna sreča začela nagibati na stran nasprotnikov Nemčije in Avstrije, se je Romunija pridružila trojni zvezi kakor Italija. Nemška in avstrijska vojska sta nato napadli Romunijo in jo za nekaj časa zasedli. Po versajskem miru pa je dobila Romunija za svojo pomoč trojni zvezi nagrado v tem, da se je njeno ozemlje povečalo skoraj za dvakrat.
Francke bo iboWa*a gospodarske zveie z nami in z Romun*fo
Pari*, J. aprila, o. Dobro poučeni krogi Izjavljajo, da se bo francoska vlada na današnji seji bavila c novimi uredbami, ki se nanašajo na zboljšanje gospodarskih odnošajev K Jugoslavijo in Romunijo.
riemškl propagandni minister on grikem kral u
Atene, 1. aprila, o. Nemški propagandni minister Goebbelg je bil včeraj sprejet pri predsedniku grške vlade Metnxasu, nato pa pri prestolonasledniku Pavlu in kralju Juriju II. Avdienca pri kralju je trajala pol ure. Goebbeleu na čast ie priredil predsednik vlade Metaxas včeraj slavnostno kosilo.
Itrednl ukrep* franc, vfade
Pariz, 1. aprila m. Francoska vlada na zadnji »eji ni mogla sprejeti vseh vojaških in finančnih ukrepov v smislu pooblastil, ki jih je dobila v parlamentu in senatu. Ti ukrepi bodo sprejeti na današnji seji ter bodo izpopolnili nekatere prejš-toje. Med predlogi, o katerih bodo razpravljali na današnji seji, je tudi predlog notranjega ministra Sarrauta, ki se nanaSa na zaposlitev tujcev v Franciji v primeru vojne, ter predlog finančnega ministra Paula Reynauda glede potrebnih prihrankov v upravi.
Sled za morilcem v Sesčah pri St. Pavlu
Celje, 1. aprila. Šentpavelski orožniki kakor vse savinjsko orož-ftiSko okrožje z vso marljivostjo zasleduje morilca Janšetovih v SeScah pri St. Pavla Pred nedavnim smo poročali, da so orožniki aretirali zaradi suma umora dva Hrvata in ju odvedli zaradi preiskave v Celje. Sum pa je zdaj padel na 55 letnega cigana S. K-. pristojnega v Petrovče, ki je bival v Sešcah, pa 1® ravno na dan groznega umora na vse zgodaj zju-izginil obenem a svojima sinovoma in ženo.
Uradna izjava angleške vlade o jamstvu za nedotakl|ivost poljskih meja
Anglija in Francija se bosta vojskovali za Poljsko
Anglija zahteva od Poljske, da se ne sme udati napadalcu brez bora in da mora iti na pomoč Romuniji - Obrambna zveza med Anglijo,
Francijo, Poljsko in Romunijo
London, 1. aprila, o. Kakor so napovedovali včerajšnji jutranji listi je predsednik vlade Chamberlain popoldne v angleški poslanski zbornici dal jasno in nedvoumno izjavo o tem, da Anglija z vso svojo vojaško in politično močjo jamči za nedotakljivost poljskih meja. Izjava, ki jo je predsednik Chamberlain prebral, se glasi:
Vlada nima nobenega uradnega potrdila glasov o kakšnem nameravanem napadu na Poljsko, ni treba pa misliti, da smatra britanska vlada te glasove za resnične. Porablja pa to priložnost, da ponovno podčrtam smernice splošne naše politike.
Ta politika se je zmerom zavzemala za to, da se ustvari na svetu red s svobodnimi razgovori med prizadetimi strankami, naj bodo, nesoglasja, ki bi nastala, kakršnakoli. Po sodbi britanske vlade ne bi smelo biti nobenega vprašanja, za katero ne bi bila možna miroljubna ureditev, in ne bi moglo biti nobenega opravičila, če bi se pogajanja nadomestila s silo ali pa z grožnjo o sili.
Pravkar potekajo razni razgovori med Anglijo in drugimi državami in drugimi vladami. V želji, da popolnoma jasno orišem stališče britanske vlade, še preden so ti dogovori končani, se zavedam, da morani obvestiti zbornico o naslednjem: Če bi prišlo do kakega nastopa, ki bi očitno ogrožal neodvisnost Poljske, v katerem bi poljska vlada videla nevarnost ter bi ji njene življenjske koristi nalagale, da se temu upre s svojimi silami, se čnti angleška vlada obvezano, da takoj priskoči poljski vladi na pomoč z vso podporo, ki je v mejah njene moči. V tem pogledu sem dal zagotovila' poljski vladi. Lahko dodam, da me je francoska vlada pooblastila izjaviti, da zavzema ona prav tako stališče kakor angleška vlada.«
Angleška vlada bo to storila v primeru, če bi poljska vlada bila prepričana, da ni v kakem položaju druge rešitve zanjo kakor da prime za orožje in brani svoje pravice. Glede tega sem dal vsa potrebna zagotovila poljski vladi. Francoska vlada me je pooblastila, naj izjavim, da zavzema ona prav tako stališče kakor angleška vlada.
London, 1. aprila, o. Angleško časopisje je izjavo predsednika Chamberlaina razširilo v javnost s posebnimi izdajami. Današnji listi posvečajo tej izjavi cele strani in jo označujejo kot največji dogodek v novejši evropski politični zgodovini. Po razlagah angleških li-
stov pomeni ta izjava, da se poljsko-francoska vojaška zveza razširi še na Anglijo, vendar s to razliko, da Anglija ne zahteva od Poljske, da bi prišla njej na pomoč, če bi bila napadena, marveč obljublja Poljski svoje varstvo brez tega.
Edina pogoja, ki ju Anglija za svojo pomoč Poljski zahteva, sta naslednja:
1. Poljska se mora vojskovati, če bj bila napadeaa, ae pa se udati brez boja;
2. Mora se Angliji in Franciji zavezati, da bo izpolnila vsa vojaška določila obrambne pogodbe z Romunijo, če bi bila Romunija napadena.
Obisk poljskega zunanjega ministra Becka bo po pisanju angleških listov služil sklenitvi obrambne zveze med Anglijo in Francijo ter med Poljsko in Romunijo.
Angleški korak pomeni zmago tiste smeri angleške politike, ki jo zagovarja lord Hali-fax. Njegov pomen je trojen:
1. Nemčija mora odslej brezpogojno računati z vojno na dveh srontah, če bi skušala svoje račune do Poljske urejati z orožjem.
2. Rusiji hoče Anglija dokazati, da si ne želi vojne med njo in med Nemčijo.
3. Italija mora zdaj uvideti, da je angleška fronta močnejša, kakor nemška in se po tem ravnati,
Varšava, 1. aprila, o. Vest o angleškem in francoskem jamstvu za nedotakljivost poljskih meja je vzbudila silno pozornost in razumljivo navdušenje v vsej poljski javnosti. Listi so jo prinesli v posebnih izdajah. Poudarjajo, da je do te odločitve prišlo v zadnjih dveh dneh zaradi poročil, ki jih je angleška vlada dobila o zbiranju in živahnem gibanju ob poljski meji.
Nemški poluradni odgovor na ang’eško Izjavo glede Poljske:
Nemčija ne mfsli na vo’no s Poljaki
Vsa sporna vprašan a med njo in Poljsko se da;o rešiti prijateljsko
Berlin, 1. aprila, o. Chambcrlainova izjava o vojaški pomoči Anglije za Poljsko je v nemških političnih krogih vzbudila silno osuplost. Spričo obotavljanja in neodločnosti, ki jo je Anglija kazala do dogodkov v srednji in vzhodni Evropi že dve leti — in ne najmanj ob priključitvi Češke in Moravske k Nemčiji — ni v Berlinu nihče pričakoval kakega tako nenadnega in odločnega dejanja. Izraz presenečenja je ogorčenost, s katero nemški uradni krogi zavračajo domneve, da bi Nemčija nameravala kaj hudega glede Poljske. V nemških vladnih krogih pravijo, da so Chamberlainove izjave smešne. Vse nemške zahteve do Poljske so po teh trditvah tako zmerne, da jih je mogoče rešiti g pogajanji. Nemčija ne zahteva od Poljske drugega kakor pravično ureditev položaja nemške manjšine na Poljskem in pa boljše prometne, predvsem cestne zveze z Nemčijo in Vzhodno Prusijo čez ozemlje poljskega hodnika. Vsa ta vprašanja
E a se dajo urediti prijateljsko in ne brigajo ni-ogar, razen Poljske in Nemčije. Namesto, da skuša Anglija s takimi nastopi pridobiti spet zaupanje
mil tli dtžav v demokratične velesile, naj bi rajši svetovala Poljski, da čira prej uredi vsa ta vprašanja z Nemčijo. Po mnenju nemških krogov ta angleška izjava nima dejanske vrednosti, ker se angleško brodovje ne more v primeru vojne spustiti v boj z nemškimi obalnimi baterijami ali nemško letalsko silo.
Domnevajo, da bo Nemčija pred začetkom Beckovega obiska v Londonu skušala vsekakor prepričati Poljsko, da angleška zagotovila nimajo praktične veljave, po drugi strani pa tudi, da Nemčija ne misli na oborožen spopod s Poljsko iz naslednjih dveh razlogov:
1. ker je poljska vojna moč tako znatna, da bi to pomenilo nevaren poskus;
2. ker bi spopad med Nemčijo in Poljsko omajal zvezo med Italijo in Nemčijo.
Nemški krogi poudarjajo prijateljske zveze med Poljsko in Italijo, ki so dobile izraza v zadnjem Cianovem obisku v Varšavi in bi vojna med Poljsko in Nemčijo zelo slabo odmevala v Italiji.
Gospodarski in politični boj za Romun o
Francifa je kupila 25% romunskega petroleja
Bukarešta, 1. apr. o. Tu se bodo v kratkem začela pogajanja za sklenitev nove trgovske pogodbe med Romunijo in Francijo. Ta trgovska pogodba naj zagotovi Romuniji vso potrebno gospodarsko pomoč, da bi lahko ohranila gospodarsko in politično neodvisnost v svojem razmerju do Nemčije. Kot uvod v novo trgovsko pogodbo je posebni gospodarski odposlanec francoske vlade podpisal snoči v Bukarešti z romunskim ministrom za narodno gospodarstvo novo pogodbo o nakupu romunskega petroleja. Letno bo Francija odkupila v Romuniji okoli 700.000 ton petroleja. Romunija bo plačevala Franciji anuiteto v znesku 200 milijonov frankov letno. Polovico te
vsote bodo uporabili za plačilo vojnega materiala, ki ga je Francija prodala Romuniji leta 1936 in 1937. Dolg za ta material znaša približno 1 milijardo frankov. Drugo polovico bodo porabili za plačilo romunskih rentnih dolgov.^ Vanzet bo sedaj začel z Romunijo takoj pogajanja o nakupu 490.000 ton špirita. Protivrednost v znesku približno 300—350 milijonov frankov bodo uporabili za odplačilo romunskih trgovskih dolgov v Franciji. V Romunskih krogih smatrajo, da se po podpisu teh sporazumov lahko trdi, jja so je nemško-romunski trgovski pogodbi, ki je bila nedavno podpisana, pripisoval prevelik pomen, ker bo odkupila Francija 25% romunskega petroleja.
100.000 rdečih vojakov so ujeli nacionalisti v Madridu
Madrid, 1. aprila, o. Ker so nacionalistične oblasti prevzele vse posle, se je v prestolnico vrnilo normalno mirovno življenje. V Madrid neprenehoma prihajajo stotine tovornih avtomobilov z življenjskimi potrebščinami in z materialom za popravila. Včeraj je bila velika manifestacija ob vojaški paradi, ko je 15.000 mož Francove vojske korakalo po glavnih madridskih ulicah. Iz raznih skrivališč še vedno prihajajo rdeči miličniki, ki jih nacionalno oblastj pošiljajo v taborišča pri Aranjuezu. Tam je doslej zbranih že čez 30.000 bivših rdečih vojakov. Število miličnikov, ki jih je Francova vojska zajela v Madridu in bližnji oko-
Vremensko poročilo
Kranjska gora-Vršič: —5, sončno, 200 cm snega, pršič.
Koča na triglavskih jezerih: —5, sončno, 260 cm snega, pršič.
Krvavec: —5, sončno, 58 cm snega, prisojno sren, osojno pršič.
Korošica: —8. sončno. 220 cm snetra.
lici, presega 100.000 mož. V Valenciji so včeraj prijeli polkovnika Casada, začetnika vstaje proti rdeči vladi in ga skupno s polkovnikom Besteirom zaprli. Vojaško sodišče je včeraj obsodilo na smrt morilce, ki so julija 1936 v vojaški bolnišnici odrezali glavo generalu Lopezu Ochoau.
Razpoloženje na vsem nekdanjem rdečem ozemlju kaže, da je vojna v Španiji končana. Rdeča vojska nikjer več ne nudi odpora. Vojaki mečejo orožje stran ter se vračajo domov. Povsod je prebivalstvo razobesilo bele zastave in pričakuje prihoda nacionalistične vojske. Treba bo še nekaj dni, da bo zasedena vsa pokrajina.
Velika Planina: —3, sončno, 45 cm snega, prisojno sren, osojno pršič.
Smrekovec: —8, sončno, 105 cm snega, pršič.
Triglavski dom na Kredarici in Staničeva koča: —8, sončno, 320 cm snega.
Mozirska planina: —3, sončno, 70 cm snega, osojno pršič, prisojno sren.
Koča pod Kopo: —I, sončno, 50 cm snega, osojno pršič, prisojno sren.
Položnice so priložene današnji številki »Sl. doma«. — Vse naročnike prosimo, da z njimi poravnajo tekočo in zaostalo naročnino.
Vesti 1. aprila
Japonski zunanji minister Arita je včeraj povabil francoskega, angleškega in’ ameriškega poslanika in jim že v drugi£ s poudarkom izjavil, da zveza proti Kominterni ni naperjena proti tem velesilam, vsaj kolikor 6e tiče Japonske ne. To izjavo, ki priča o japemski skrbi, je rodilo zadnje odločno nastopanje Anglije.
Švicarski zvezni svet je včeraj 6prejel sklep o takojšnjem povečanju zalog najpotrebnejšega živeža, surovin in živinske krme.
General Franco je včeraj izdal sklep, po katerem ostaja Madrid prestolnica Španije.
V Parizu so včeraj obsodili na smrt šestkratnega
morilca Weidnianna in njegovega pomočnika Milliona. Njuna tovarišica Tricotova je bila oproščena, tretji pajdaš Blanc pa obsojen pogojno na 20 mesecev ječe.
Italijanski ministrski predsednik Mussolini je včeraj v Reggiu imel g(*vor, v katerem je dejal, da je Italija danes tako organizirana in tako oborožena, da lahko še dolgo čaka na ures-čenje svojih zahtev.
Poslanske volitve bodo jutri v Belgiji. Zaradi nevarnega zunanjega položaja je volivni boj potekal zelo mirno in kaže, da bosta katoliška ter liberalna stranka zelo ojačili svoje postojanke na škodo desničarskih in levičarskih strank.
Štiri bombe eksplodirale ponoči po raznih predelih Londona. Bombe so nastavili irski teroristi. Povzročile so veliko škodo.
Za našega novega poslanika v Berlinu je imenovan dr. Ivo Andrič, do zdaj pomočnik zunanjega ministra.
Trgovinski in politični razgovori, ki jih je angleški minister Hudson imel s finsko vlado, so se včeraj z uspehom končali.
Organizacija bolgarskih »Nacionalnih legionarjev« je izdala razglas, v katerem vabi vse Bolgare, naj stopijo v to zvezo, ki zahteva svobodno gospodarsko ter politično zedinjeno Bolgarijo pod geslom »Domovina, kruh, svoboda«.
21 Ictnico angleškega letalstva kot samostojne vojaške panoge praznujejo danes. Letalstvu je za to priliko čestital tudi kralj Jurij VI.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je sinoči sprejel angleškega in poljskega poslanika v zvezi z izjavo, ki jo je glede Poljske dala Anglija.
Ministrski predsednik Mussolini se je sinoči vrnil s svojega potovanja po južni Italiji.
Nemški kancler Hitler bo imel svoj govor danes popoldne ob štirih na manifestacijskem zborovanju narodno socialistične stranke v Wil-hlemshafenu.
60 vagonov vojnega materijala, ki ga je Romunija svoječase naročila v ČSR, je Nemčija včeraj poslala v Bukarešto.
V Varšavi so zadnje dni potekala pogajanja za
sklenitev obrambne pogodbe med Poljsko in Litvo. Pogajanja še niso zaključena.
Za predsednika francoske republiko bo — kakor vse kaže, spet izvoljen sedanji predsednik Le-brun, ki uradno ni kandidature niti sprejel, pa tudi ne odklonil.
Pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju sla včeraj _ podpisali Španija in Portugalska.
Pariški nadškof kardinal Verdier je včeraj pismeno čestital predsedniku vlade Daladieru za njegovo mirovno delo in mu obljubil vso podporo francoskih katoličanov pri prizadevanjih za ohranitev svobode in miru na svetu.
Živahne zemljiške špekulacije v marcu
Letošnji marec, ki je bil v vremenskem pogledu prav lep, ko že deset in desetletja ne tako, je bil tudi prav živahen v pogledu špekulacij in kupčij c hišami in zemljišči v okolici in mestu. Zemljiiko-prometni komisiji je bilo ta mesec pri* javljenih v odobrenje nad 100 zemljiških transakcij, ki se večjidel nanašajo na kupčije hiš in stavhišč v mestu in bližnji o,količi, ko na drugi etrani v oddaljenih krajih okolice kmetje prodajajo svoje grunte, odnosno zemljiške parcele, ki so še prav poceni, kajti največ stane tam m2 do 20 din, ko je barjanska zemlja celo po 1 do 5 din,
V	poročilu zaznamujemo med drugim najvažnejše kupne pogodbe. Celotno je znašala kupnina za razne hiše in posestva v marcu nad 2,500.000 din.
Tvrdka »Nakup in prodaja realitet«, družba z o. z. v Ljubljani, katere zastopnik je g. Ivan Jelačin, je prodala mestni ftbčini ljubljanski pare. St. 61 k. o. Krakovsko predmestje v izmeri 233 kvadratnih metrov za 18.640 din. Kvadratni meter ie bil 80 din. Mestna občina je -ta 6vet odkupila zato, da bo uredila in razširila Emonsko cesto.
Sitar Stanko, posestnik v Stolicah št. 7, je !>rodal Ivanu Glinšku, vojnemu invalidu v Mali vasi št. 48 pri Ježici, parcelo št. 226/2 njiva in pare. št. 226/3 njiva k. o. Brinje, v skupni izmeri 1540 m2 za kupnino 52.850 din.
Derenda Katinka, posestnica v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 4 (Rimska cesta), je prodala posestvo vi. št. 32 k. o. Gradiško predmestje*" obstoječe iz hiše št. 4, gospodarskega poslopja in dvorišča za 400.000 din. Kupila sta sedaj nekdanjo Mrakovo gostilno gostilničar Tomšič Fran in njegova žena Tomšič Slava roj. Kalinger, ki imata gostilno pri »Lovšinu« v Gradišču št. 13. Ta hiša je bila prvotno last nekega Aleksandra Dreota, ki je ta hišo po podatkih zemljiške knjige okr.
sodišča kupil 1. marca 1867. On pa Je hišo prodal 17. septembra 1889 nekemu Alojziju Zajcu, ta pa 31. julija 1903 nekemu Josipu Komanu iz Sp. Si&ke. Koman je še isto leto 23. decembra hišo prodal Alojziju Zajcu iz Spodnje Šiške, od tega pa je bila kupil že umrli gostilničar Valentin Mrak 12. avgusta 1909. Po njegovi smrti je postala lastnica hiše in je naprej vodila takrat prav renomirano in dobro gostilno vdova Antonija Mrakova roj. Cirmanova. Pa njeni smrti 1921 je hišo z gostilno prevzel njen sin Valentin Mrak, a njegovi bratje odnosno sestre so imeli tam dosmrtno stanovanje, hrano in še druge pravice. Gostilna, ki je bila poprej zelo obiskana zlasti od ljubljanskih obrtnikov, kjer 6o imeli 6Voje redne sestanke in občne zbore, je začela pešati Gostilno je svoj čas vzel v najem pak. restavrater Mirko Tratnik, sin znanega gostilničarja, pasarja in posestnika Tratnika, ki }e vodil ®v«j hotel »Tratnik« sedaj »Balkan« na Sv. Petra cesta. — Gospa Katinka Derenda pa je hišo z gostilno kupila naposled od Valentina Mraka 29. jan. 1935 za 310.000 din z vsemi bremeni in služnostmi.
Na Vodnikovi cesti št. 188 v Zg. Šiški stanujoča Ivanka Žagarjeva je prodala Nadi Medici roj. Zupan, stanujoči v Ljubljani, Trdinova ul. 8, štiri zemljiške parcele št. 224/1 št. 225/1, št. 226/1 in št. 227/1 k. o. Dravlje v skupni izmeri 7951 m2 za 110.000 din.
Inž. Marovt Ivan, stanujoč v Ljubljani, Vidovdanska cesta 24, je prodal Jakobu Juhi, doma iz Matene St. 9 in Antonu Pirmanu, pečarskemu pomočniku v Ljubljani,' Uršičev stradon št. 24, barjanski travnik, par. št, 571 k. o. Karlovško predmestje, v izmeri 6688 m2 za 40.000 din. Kvadratni meter je bil nekaj nad 5 din.
Vlom v ptujski davčni urad pojasnjen?
Maribor, 1. aprila.
V	noči od 31. decembra na 1, januarja je bil izvršen v Ptuju vlom, ki je prinesel neznanim vlomilcem ogromen plen. Vdrli so v ptujski davčni urad ter so odnesli za 319.875 din raznih Kolkov ter 1249 din gotovine. Ljudje, ki so šli s silvestrske zabave mimo davkarije, so videli nekatere osebe, ki so se smukale okrog vhoda v davčni urad, niso pa se zmenili za to. Vlom je bil odkrit šele na novega leta dan dopoldne, Podvzeti so bili takoj vsi potrebni koraki, da bi se vlomilci izsledili, vendar je zaenkrat zmanjkala za njimi vsaka sled. Zaradi tega so varnostne oblasti obrnile vso pozornost na to, kdaj se bodo pojavili ukradeni kolki v prometu. Jasno je bilo namreč, da jih bodo skušali vlomilci čez nekaj časa, ko se prvi hrup poleže, spraviti v denar. Tudi so bile oblasti prepričane, da tega ne bodo skušali storiti kje v Sloveniji, temveč drugje v državi.
Prva sled se je pokazala sredi meseca januarja v Zagrebu. K trafikantu Dragutinu Prokupcu je prišel neki trgovski potnik ter mu je prinesel v kuverti za 8000 din kolkov. Pripovedoval mu je, da so kolki last nekega trafikanta, ki je zašel v denarne težave ter bi jih rad dal poceni. Prokupec je to verjel ter je kupil kolke za 7680 din. Čez teden dni kasneje je prišel k istemu trafikantu zopet isti potnik ter mu je ponudil za 10.000 din kolkov. Medtem pa je bil Prokupec že obveščen o tatvini v Ptuju, pa je dejal potniku, naj pride kasneje po denar, ker ga sedaj nima toliko pri sebi. Takoj nato pa je obvestil zagrebško policijo, ki je potem tega potnika — Mirka Kasura — aretirala, Pri njem so našli za 10.000 din kolkov. Kasun je potem dejal, da mu je te kolke izročil v prodajo trafikant Ferdo Špendal v Zagrebu. Bil je tudi ta aretiran in je priznal, da je kupil od trafikanta Berglesa kolke za 30.000 din z znatnim popustom. Ta je potem priznal, da je kolke kupil od nepoznanega človeka, ki mu jih je prišel ponudit v njegovo trafiko. Bergles je prodal precej kolkov tudi drugim trafikantom. Pripovedoval 'je, da bo neznanec prinesel v njegovo trafiko Se več kolkov na prodaj. Zaradi tega je bila postavljena v Berglezovo trafiko policijska zaseda. Dne 1. marca je re« prišel v to trafiko čevljarski pomočnik Franc Kraševec, rodom iz Trsta v Italiji, doma pa iz Cirkovcev pri Ptuju. Kraševca so detektivi v trafiki aretirali ter so našli pri njem 500 kolkov po 1 din, 600 po 2 din, 600 po 3 din, 900 po
5	din, 400 po 10 din, 300 po 20 din, 70 po 100 din, 12 po 250 din. Poleg kolkov pa je imel pri sebi še
11.500 din gotovine. Krašovec je priznal, da je prodajal Berglesu kolke, ni pa hotel povedati, od kod izvirajo. Končno je samo nekako namignil, da bi vedel o tem kaj več povedati neki Kovačič ali Kovačevič, ki da je prinesel kolke iz Ptuja. S tem Kovačičem da se je srečal v kolodvorski restavraciji na Pragerskem. Kovačič je izvršil v Ptuju vlom v davčni urad ter je potem prinesel kolke v Zagreb in jih dajal Krašovcu, da jih proda naprej Berglezu. Od prodanih kolkov da dobil Krašovec samo 10%, Kovačič pa mu je potem obetal še 40%, ko bodo vsi kolki prodani. Tega Kovačiča ali Kovačeviča opisuje Krašovec kot
35 let starega, visoke rasti, črnih, nazaj počesanih las, podolgovatega obraza, zagorelega lica, brez brk, oblečen pa je bil v črn zimski plašč z žametnim ovratnikom.
Policija pa tega Kovačiča do sedaj še ni mogla izslediti, — Krašovec je bil pridržan v zaporu. Dne 8. marca je na zagrebški policiji z zapestji obeh rok razbil okno ter se močno ranil, da se je moral nekaj časa zdraviti v, bolnišnici. Poleg Krašovca je policija v Zagrebu aretirala tudi Berglesa. Oba so potem poslali v Ptuja, kjer so tamošnji orožniki nadaljevali s preiskavo. Aretiranih je bilo še več oseb. Krašovčevih sorodnikov, in sicer njegovi bratje Jože, Anton in Pavel Krašovec ter njihova sestra Antonija Erzetič iz Maribora. Antonija Erzetič je izjavila, da sta stanovala pri njej v času, ko je bil izvršen v Ptuju vlom, oba njena brata Franc in Pavle. Ko je nekega dne pospravljala sobo, je našla na tleh odtrgan dolgi rob od pole nekih kolkov. Ta papir je potem zažgala. Vsi aretiranci so bili oddani okrajnemu sodišču v Ptuju, ki jih je izročilo mariborskemu okrožnemu sodišču, kjer so bili pridržani v preiskovalnem zaporu bratje Franc, Anton, Jože in Pavle Krašovec, dočim je bila njihova sestra izpuščena. Preiskava do sedaj še ni rodila pozitivnega uspeha. Dokazano je samo, da »o bili kolki, ki jih je Krašovec prodajal v Zagrebu, ukradeni ob priliki vloma v ptujski davčni urad. Franc Krašovec še vedno trdovratno vztraja pri tem, da je ddbil kolke od omenjenega Kovačiča, katerega pa ne morejo najti.
Iz zapora spat prriei pred sodnike
Maribor, 81. marca.
Pred malt senat mariborskega okrožnega sodišča so privedli danee dopoldne pašniki iz jfttniš-nice 30 lednega mešetarja z lesom Vinka Potočnika iz Radvanja. Potočnik se nahaja v zaporu, kjer mora odsedeti daljšo kazen zaradi raznih goljufij. Ker pa s« ee v času, ko je zaprt, razkrile še nefoatere nove njegove sleparije, bo ga poklicali spet pred sodnike, da mu k njegovi dosedanji kazni priložijo še to, kar je zaslužil.
Potočnik ee mora danes zagovarjati zaradi sleparij s prodajo drv, s katerimi je lansko jesen povzročil številnim mariborelkim gospodinjam znatno Škodo, veliko jezo in hudo razburjenje. Potočnik, dasi nima ničesar, se je predstavljal v mestu kot bogat posestnik ter je ponujal drva po zelo nizki ceni. Seveda je našel takoj dovolj odjemalcev, od katerih je sprejemal naplačila. Pri »ari« pa je bil izbirčen, manj kot 200 din sploh ni hotel sprejeti. Na ta način je abral v kratkem času v Mariboru več tisoč dinarjev, katere je pognal po grlu, odjemalci pa so zaman čakali na njegova drva. Sodiba se je glasila: 1 leto in 2 meseca strogega zapora ter tri leta izgube častnih pravic.
Ljubljana od včeraj do danes
Lepo pomladansko vreme se je od včeraj držalo tudi še do danes. Nebo je bilo sicer nekoliko bolj zamegleno kakor druge čase, vendar ni moglo prestreči solncu zmagoslavne poti. Pomalem že cvet6 zvončki zraven trobentic in marjetic. Mlačna sapa preveva ozračje. Kmalu bo pomlad. Nemirna slutnja vstaja iz ozar in daje človeku poguma. Tudi ljudje, ki so bili že obupali nad boljšo bodočnostjo, so nenadoma v sebi začutili poziv k velikim dejanjem. Kdo jih bo odvadil teženj, kdo hrepenenj?
Nesrečne poškodbe
Hudo merico so ga najbrž imeli delavci, ki so mahali po delavcu Ernestu Borštnarju. Borštnarja so tako obdelali, da se je moral zateči v bolnišnico po zdravniško pomoč.
Zasebnica, ki stanuje v Ljubljani, Z. M., je šla po stopnicah; nenadoma pa ji je spodletelo. Padla je ter se pri tem hudo potolkla po nogi.
V inženirja Jožeta Berkopca, ki se je bil peljal z motorjem, se je nekdo zaletel od zadaj z veliko silo. Berkopec je dobil dokaj resne poškodbe.
Rafael Gračar, posestnikov sin, se je med delom vsekal v roko.
Dan za dnem prihaja v ljubljansko bolnišnico cela vrsta bolnikov ali zdravniške pomoči potrebnih. Zdravniki poskušajo paciente spraviti pod streho. Toda ob razmerah in možnostih, ki vladajo v tem, sicer od sile prizadetem in pridnem poslopju, se zdi vprašanje namestitve že od začetka nerešljivo, ker nalaga oskrbovanje sicer idealnim, vendar ne večnim ljudem! — Vprašanje zdravniškega osebja bo pri nas treba čimprej rešiti! Ljudje, ki so vajeni oskrbe, se ne bodo meni nič tebi nič pustili streči od kogarkoli! Od revežev in prijaznih ljudi že, — toda od čemernjakov, puste-žev in suhih resnob nikakor ne! — bilo bi ndpak!
Učinek boljšega vremena
Učinek boljšega vremena gre brez nadaljnjega pripisati splošni dispoziciji, ki je bila konec marca zajela svet. Veselje, ki se zdi marsikomu skoraj kakor velikonočna radost, se je vleglo na svet. Brez obveznosti je zajelo široke množice, spodbudilo jih je k okretnosti, gibčnosti in samohotnosti. Čemu bi se trudili učeni možje s problemi, ki jim niso blizu? čemu bi se razpašala po naših krajih suha, intelektualistično usmerjena, vendar obrzdana aktivnost? Marsikaj dobrega in pozitivnega je bilo ustvarjenega, marsikaj imenitnega so v tem času na svetu potuhtali ljudje.
V pomladi se pozablja staro gorje: ne samo krivice, ki so bile prizadete po naši krivdi, tudi tiste, ki so nastale po zaslugi drugih! Mimogrede... Čas je primeren za razmišljanje in za odločitev k boljšemu početju.
Naši jamarji so doslej preiskali 574 podzemskih Jam
Ljubljana, 1. aprila.
Društvo za raziskavanje jam je obstojalo še pred vojco in je • do izbruha svetovne vojne raziskalo približno 100 jam. Po vojni pa se je 1. 1925 zopet oživilo in začelo 7, delom. V »Seznam jam«, ki ga je društvo izdalo lansko leto, so pripisane vse jame, ki so bile raziskane ali pa vsaj obiskane. .Seznam ima vsa potrebna pojasnila: številko jame, ime, izhodišče, lego, označbo,
V mineraloški predavalnici ljubljanske univerze je bil snoči občni zbor, na katerem je odbor podal obračun in pregled dela v pretekli poslovni dobi. Predsednik društva, univ. prof. dr. Hadži se je v svojem poročilu zahvalil vsem, ki so društvo podpirali, tako banski upravi, mestni občini, TOI, Medič-Zanklu in drugim. Izrazil je željo, da naj bi v društvo vstopalo čim več članov, zlasti pa mladine. Tajniško poročilo je podal dr. Šerko, iz katerega posnemamo sledeče:
Društvo je imelo v pretekli poslovni dobi 54 članov, na novo so vstopili štirje člani, dva pa sta brez navedbe razloga odstopila. Zaradi obdelave biološkega materiala je bilo društvo v živahnih stikih z raznimi društvi in poedinci. Delo na terenu je bilo preteklo leto bolj skromno, in sicer deloma zato, ker so vse jame v bližini že preiskane, za oddaljenejše kraje pa so odprave za društvo precej draga stvar, deloma pa zaradi urejevanja društvenega arhiva ni bilo časa za večje odprave, za katere tudi ni bilo vedno dovolj udeležencev. Večji del izletov je veljal izpopolniivam dosedanjih podatkov. Lepše uspehe kot pri delu na terenu beleži društvo pri urejevanju do sedaj nabranih podatkov in so tako sedaj urejeni vsi zapisniki do konca leta 1938.
Vseh društvenih odprav je bilo 994, raziskanih
ali pa vsaj obiskanih jam pa 574. Biološki male-rial bo prav kmalu v redu, fotografski material je ves zbran in deloma *že urejen. Smernice za nadaljnje delo bi bile: sistematično preiskavanje že znanih jam, kartirati jih, poiskati in pregledati v porečju Ljubljanice nove jame ter se začeti zanimati tudi za jame na Dolenjskem. Tajnik je dalje omenil, da je bilo društvo naprošeno pred dvema letoma iz Belgrada, da sestavi program in preračun za barvanje ponikalnic v Sloveniji. Društvo je to naredilo, pa je vse zaspalo. Lani spomladi pa je bila ustanovljena tehnična sekcija za barvanje kraških voda, priključena hidrotehnienemu oddelku banske uprave, katere načelnik je inž. gosp. Al. Hočevar. Preračun te sekcije je bil 57.000 din za barvanje šestih ponikalnic na Notranjskem, to je za 35.000 din več, kot je bil preračun za ista barvanja v predlogu, ki ga je stavilo društvo. Tajnik društva je bil delegiran kot zastopnik društva v to sekcijo in je predlagal, da izvrši barvanje društvo po svojem preračunu. O rezultatih barvanj bi moral poročati ban. svetnik g. inž. Hočevar, od katerega pa je društvo prejelo samo kratko obvestilo, da izstopa iz društva. “Nadalje je tajnik pripomnil, da bo 1. 15M2. v Rimu svetovna razstava. Ob tej priliki bo tudi speleološka razstava, katere naj bi se udeležili tudi mi. Društvo zato pričakuje vsestransko pomoč oblasti, kar mu je tudi že obljubljeno.
Po poročilu blagajnika in nadzornega odbora so bile volitve novega odbora, ki pa je ostal nespremenjen. Ker se k slučajnostim ni hotel nihče oglasiti, je predsednik občni zbor zaključil.
Začetek šahovskega boja za prvenstvo Jugoslavije
Prišel je čas, ko se v Zagrebu pričenja velik šahovski turnir, ki naj odloči, kdo bo letos prvak Jugoslavije v šahu. Včeraj je bilo v hotelu Evropa« žrebanje, pri katerem so igralci potegnili vsak svojo številko in po katerem se je odločilo, v kakšnem vrstnem redu bodo udeleženci igrali med seboj. Prvo kolo tega turnirja bo jutri, v nedeljo.
Poslovni odbor Jugoslovanske šahovske zvez« v Zagrebu je na svoji zadnji seji potrdil prijave tehle mojstrov za sodelovanje na zagrebškem turnirju: Iz Ljubljane bodo sodelovali sledeči: Vasja Pirc, Furlani, Milan Vidmar mlajši in Preinfalk, dalje iz Belgrada Tomovič in Sava Vukovič, iz Zagreba Slovenec Lešnik, iz Pirosavlne dr. Kalabar, iz Vršca Bora Kostif, iz Kule Konig, iz Novega Sada Broder, iz Subotice Sehreiber, od amaterjev pa še štirje člani zagrebškega šahovskega kluba, ki je turnir organiziral, in sicer Aviro-vič, Filipčič, Rožič in Petek.
Udcleženci tega turnirja bodo igrali vsak dan od 4 do 8 zvečer in od pol 10 do polnoči v veliki dvorani hotela »Evropa«,
Vsak amater, ki bo dosegel na tem turnirju 33% možnih točk, si bo s tem že pridobil naslov mojstra. Do zdaj se še ni zgodilo, da bi kak zagrebški šahist dosegel naslov mojstra v Zagrebu, pač pa vsi drugod, nekateri celo v tujini, kakor na primer dr. Drezga v Parizu in dr. Vukovič na Dunaju.
Zagrebški šahovski klub je po časopisju zaprosil tudi dr. Vladka Mačka, da bi s svojim obiskom povzdignil proslavo jubileja, ki ga ta klub ob priliki tega turnirja proslavlja.
*
V	zadnjem času smo zvedeli, da se bo turnirja udeležil tudi velemojster, g. univ. prof. dr. Milan Vidmar.
Filmi
»Župnikov križev pot« (Kino Union«. Kakšna razlika med pomadiziranim župnikom »iz Kirch-felda« in Baarovim »Križevim potom«! Ne moti nas dejstvo, da je bil ves film sneman na odru, ne matijo na6 zasedbe vlog — en sam pravilen in pravičen dojem nam pretrese dušo: čista duša si nakoplje nasprotnike, čeprav ve, da bi ob malenkostnem »laviranju« lahko imela najboljše prijatelje. »Pikanterij«, tega lažnega »ganghoferstva«, film sicer nima. Prav zato tudi lahko mirne duše računamo na dejstvo, da ne bo posebnega o.b-iska .,.
Režiser Slaviček je napravil v skromnih razmerah skoraj čudež. Prikazal nam je obseg vasi v skromni prostorni danosti. Igralci so mu pri nehvaležni vlogi pomagali, kolikotr ce je le dalo.
Film se nam zdi zelo srečno delo v vrsti slovanskih filmskih poskusov. Okus kaže in resno voljo. Brez sramovanja odločna zagovarja versko noto. Priporočamo obisk vsakemu, ker bo od predstave odhajal zadovoljen.
fTerwey Allcn:
189
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
»Ne,« je dejal Antonio čez nekaj časa in gledal na vrt. »Mislim,
cia ne.«
Nenadoma je začel gledati Angelo v čisto novi luči. Morda je bilo za otroka sploh najboljše, da ga je dala. Morda je bilo res, Uar jo dejal Debriille: Ni mogla drugače. Dcbriille jo zrahljal prijem, s katerim jo držal Antonijevo roko. Slišal je, kako je olajšano vzdihnil. Oba sta molčala. Dolgi hodnik je postajal vedno temnejši. Antonio ni mogel več razločiti Debrtillejevega obraza.
»Ko ste nas zapustili,« je zaslišal čez nekaj časa šepetajoč glas, »smo šli v Neapel. Tedaj je opazila Angela, da je noseča. Meni se je takrat dobro godilo. Naša igralska skupina je prišla končno na Dunaj, kjer se je rodil otrok. Vedela sva, da je Vaš. Imenovala sva ga Antonio. Angela mi ni dovolila, da Vam pišem. Ah, oba sva bila l>onosna. Srečen sem bil z njo. Angela je pridno delala in tudi napredovala. Moj Bog, kako sem jo mučil. Bili smo srečna družina. Imenoval sem jo tako. Mislim, da se ne boste jezili zaradi tega.
Vojne pa so nato prinesle težke čase. Gledališče na Dunaju Je bilo zaprto. Tedaj sem Vam pisal. Toda odgovora nisem dobil. Pel sem po ulicah in nastavljal klobuk.«
»Vaših pisem nisem nikdar dobil,« je dejal Antonio.
»Vem,« Je odvrnil Debrtille. »Končno smo zvedeli, da je v Milanu zopet odprto gledališče. Tudi mi smo sledili armadi tjakaj. 7. otrokom smo se do Milana pripeljali. V Scali sem poznal Lottija. Tu so odkrili Angelo. V Milanu jo je videl tudi Bonaparte. Prišel je v našo hišo. Kaj sva mogla napraviti? Sami veste, kako bi bilo sicer. In sedaj nam hočete odvzeti malega?«
»Da,« Je rekel Antonio. »Sedaj gre z menoj.«
»No, hvala Bogu,« je rekel Debriille. »Vendar že gre.« Dejal je to s takim olajšanjem, da je bil Antonio za trenotek ves divji. Nato je šele razumel, kaj je Debriille mislil.
9 peščene i»oti so odmevale stopinje škornjev in se hitro odda' ljevale. Iz steze, ki je vodila od vratič proti gozdu, so se slišali zamolkli udarci kopit, ki so polagoma umolknili. Stemnilo se je. Oči-vidno je prišel sam. Izza temnih obrisov gozda so ne svetlikalo zvezde.
Antonio je v temi Iztegnil roko in iskal roke starega igralca.
?Sedaj Vaju razumem oba,« Je šepetal. »Imam načrt. V Diissel-dorfti...«
»V Dtlsseldorf!« je vzkliknil Debrtille. -Tam imam prijatelje in *orodnjke, in bom lahko v njegovi bližini. Tudi Angela bi lahko
prišla včasih. To je vendar moj rojstni kraj. Toda vi ste hoteli reči
—	rekli ste — v Diisseldorf, ali ne?«
»Povem vam lahko kasneje,« je rekel Antonio. »Kaj morem sedaj napraviti z* vas, dragi prijatelj?«
Debriille je lovil sapo.
»Ah, moj Bog!« je dejal nemško, »če bi mi mogli dati kaj pijače. Rad bi imel vino.«
Debriille je vstal in tipal z rokami po temnem hodniku.
»Sedaj grem doli,« je rekel na gornji stopnici. »Počakajte tukaj, potem vam bom povedal, ali jo morete še videti. Njegove noge s<) tipale skozi temo. Antonio je slišal, da je bila nekje prižgana luc, da je zazvenel kozarec in da mož kašlja.
»Angela!« je odmeval Debriillejev glas.
»Tu, mon pere.«
Njen glas jo zvenel polno. Toda v tem glasu je slutil znak obupa, ki ga je tako dobro poznal in, ki ga je vedno tako vznemirjal. Slišal je, kako sta šepetala in kako so se zaprla neka vrata ...
Tod naj skleneta karkoli, vendar bo na vsak način še nocoj vzel otroka s seboj v Pariz.
Nato ga je poklical Debrtille.
»Pridite sedaj doli,« je zaklical.
Vrata godbenega salona so biila odprta, širok pramen svetlobe je razsvetljeval vežo. Angela je sedela na divanu. Bila je zelo bleda in še vedno drgetala, toda še nikdar je ni videl tako krasne. Njene temne oči so bile Čudovito velike. Gledala ga je pogumno, nežno in hkrati odločno. Antonia je ta pogled pretresel.
»Vem, da je strahotno, toda videti sem te hotela še enkrat: hočem, da me razumeš. Mislim, da uvidiš, da ne moreva nikdar več živeti skupaj.«
Antonio je vedel, da je govorila resnico. Stiskal jo je k sebi in jo skušal pomiriti. Nekaj trenutkov sta njuni srci udarjali skupno drugo ob drugem.
»Sedaj vzemi otroka in pojdi«, je rekla. »Ne zahtevaj od mene, da se še poslovim od njega. Jutri zjutraj si bom samo dejala: »Ni ga več, toda ni umrl, ker je pri tebi.« Poljubila ga je zadnjikrat.
»Ne, ne dotikaj se me še enkrat. Tega ne morem prenesti več. Dovolj je.«
»Prav imaS«, je dejal. »Toda, moj Bog, nikdar te ne bom videl več. Sedaj je konec.« Še enkrat se je ozrl. Stala jo na mestu trdno, toda njene roke so se nehoto iztegnile	za njim.
»Pridi in poslušaj, kako pogumno	bom pela	do	konca	pesem,
sredi katere sem malo prej obstala«,	je dejala	in	povesila roke.
»Prvi večer, ob začetku sezone jo bom morala peti.	Toda	pela jo
bom Je tedaj lahko, fes boš ti navzoč, Antonio.«
»Prišel bom, Angela.«	»
»Lepo«, je zaklicala s čudovito veselostjo. »Kajne, naju ne bo premagal nihče? Pela bom to, kar bo v gledališkem programu Predstava se nadaljuje.«
Pomahala je z notnim zvezkom. »Mislim, da je bolje, da greš medtem, ko bom pobirala note. Ne, ne pomagaj mi.«
Pogledala sta se in nasmehljala. Angela se je sklonila in začela zbirati raztresene liste, jih uredila in položila na klavir Razpihal jih je veter, ko je odhajal Napoleon-veter iz velikega sveta.
Mademoiselle George« je stopila k zrcalu in se pazljivo opazovala Videla je, da je njena obleka raztrgana.
»Silni, mali mož je to napravil — mon Dieu!« Zasmejala se je.
Nato je prisluhnila svojemu smehu prav tako kritično kot svoji podobi v zrcalu.
»Pridi doli, mon pere«, je zaklicala, »moram ti nekaj pokazati. Nekaj, za kar se imam zahvaliti tebi.«
Debrtille se je prikazal s steklenico v roki.
»Poglej:-, je vzkliknila in pokazala v ogledalu. Sedaj je lahko nekajkrat ponovila svoje kretnje, obrazno mimiko in smeh. Občudoval je m opazoval učinek v zrcalu.
»To si me naučil ti, brez tebe tega ne bi nikdar dosegla. Hotela sem ti pokazati, kajti 6edaj sem dovržona.«
»To je mojstrsko,« je vzkliknil Debriille, »krasno! Moj Bog, Angela, ti si velika umetnica.«
Štiri ure kasneje, proti četrti uri zjutraj, je prišel Antonio s svojim spečim sinom na rokah v »Volčji dvorec«.
Zadnji tedni v Parizu so potekli v vrvežu, ki ga Antonio ne bi nikdar pričakoval. »Volčji dvorec«. Hiša Wolfov, je namah postal iz samskega stanovanja s povsem moško podobo pravi otroški vrtec«, poln žensk. Hišnica Marianne in žena starega Pavla sta uredili takoj ob prihodu malega Tonija otroško sobo. Obe dekli, ki sta prihajali čez dan, sta ga stalno obkrožali. S podobnimi pogledi sta mu sledila tudi Juan in Simba. Ana je prišla iz Dttsseldorfa kot osebni odgovor na pismo, ki sta ji ga pisala Antonio in Vincenc. Kmalu nato je prišla Katarina Geiler in njena mati, ki sta od Ane zvedeli v Strassbourgu zadnje novice. Konec meseca je prišla gospa Frank po trudapolnem potovanju preko Marseilla. Bila je resnično ljubosumna, da Je Ana prišla prej in je takoj prevzela gospodinjstvo nad vso hišo. Nič se ni smelo zgoditi brez njenega pristanka. Pred nekaj tedni so pokopali strica Otona in stara, okretna gospa, ki je v svoji zapuščeni hiši v Livornu že slutila konec, se je zbudila znova in hitela polna moči v Pariz. Bila |e kakor pomlajena. Debrtille je prišel večkrat iz Saint Germaina in jo ostal v hiši po celo ure. Čutil je, da vsi načrti, ki jili napravljajo za otroka, zadevajo njega osebn*
Od tu in tam
Sin znanega angleškega znanstvenika in časnikarja Seaisona Watsona, ki je prepotoval že pred vojno večino slovanskih dežel in napisal zlasti o zatiranih Slovanih številne knjige, je prišel pred dvemi dnevi v Zagreb. Tudi Watsonov sin je časnikar in pisatelj, ki se v prvi vrsti zanima za življenje in razmere med Slovani. Več tednov je prebil po Balkanu in Madžarskem. V Zagrebu se je najbolj zanimal za razvoj odnosov med Hrvati in Srbi.
Letalsko potniško zvezo od Pariza preko Bel-grada do Bukarešte, ki jo je vzdrževala francoska letalska družba Air France, bodo letos ukinili. Proga je obratovala 17 let. Letos je pogodba med našo državo in francosko družbo potekla, ponovno pa je niso bnovili, ker francoska družba ni hotela sprejeti pogojev z naše strani. Obenem je francoska družba ukinila tudi svojo pieamo v Belgradu.
Novo tovarno čevljev namerava zgraditi Bata ▼ Bosni. Že nekaj dni se mudi ravnatelj Batovih tovarn v Borovu Maksimovič v okolici Visokega ter pregleduje zemljišča, ki bi prišla v poštev za gradnjo” tovarniških objektov in drugih stavb. Visoko je bilo že od nekdaj središče bosanske ko-žarske industrije, poprej v turških časih pa je bil kraj znan po svojih krasnih usnjatih izdelkih v orientalskem slogu. Toma Maksimovič je izjavil, da bo v primeru ugodne kupčije z zemljiščem njegova tvrdka takoj zgradila šolo za otroke delavcev, katere bo sprejel v novo tovarno več tisoS. Tovarna bi bila hitro zgrajena, obenem z njo pa tudi delavska stanovanja in vse ostale zgradbe, ki spadajo običajno k Batovim tovarniškim naselbinam. V novih tovarnah bi Bata izdeloval prvenstveno obutev, ki jo rabijo prebivalci vzhodnih delov naše države.
Velika skupina nemških izletnikov Je prispela včeraj v Split z nemško prekooceansko ladjo »Von Steuben«. Izletniki so ostali v mestu ves fian ter si ogledovali znamenitosti. Poleg njih pa je v Splitu že več nemških izletnikov, ki ostanejo na letovišču dalj časa. Zdi se, da bodo večino letošnjih dalmatinskih gostov tvorili Nemci. — Tudi v Dubrovniku je živahno. Samo v četrtek je mesto obiskalo okrog 1300 gostov, večinoma so bili Nemci.
Zaradi naglega topljenja snega in neprestanega deževja je začela reka Morava prestopati bregove in preplavljati naselbine. Blizu Čuprije je preplavila tri vasi. Reka še zmerom narašča. Predrla je tudi zidani nasip ter močno poškodovala glavno cesto. O hudih poplavah pa poročajo tudi iz Hercegovine in Bosne. Pa tudi Sava je narasla za dva metra in pol ter grozi Sremski Mitroviči z poplavo. Zaradi tega so postavili ob nasipih čuvaje.
Preko milijardo dinarjev je lani vrgel drin-
ski banovini turistični promet. Zaradi tega je banovina sklenila, da bo t^u vprašanju posvetila še veejo pozornost in bo najela večje posojilo, katerega večino bo porabila za pospeševanje turizma. Posebne pozornosti bo deležno Sarajevo, ki je • središče vseh zanimivosti, kar jih more nuditi Bosna.
Se enega odvetnika, ki je opsoval sodnike, je obsodilo sodišče v Nišu. Odvetnik Antič je imel pri več pravdah smolo in jih je povrsti izgubil. To ga je tako ujezilo, da je stresel svojo jezo nad sodniki ter opsoval povrsti vse sodnike okrožnega, apelacijskega in kasacijskega sodišča. Moral je sesti na zatožno klop, a sodniki so mu naložili nič manj kakor 18 mesecev strogega zapora in 4200 dinarjev denarne kazni.
Truplo brez glave so našli v bližini bosanske železniške postaje Bosansko Novo selo. Preiskava
pa je ugotovila, da je bil neznani moški žrtev nepremišljenega koraka, ker se je hotel izogniti plačanju vozne karte, pa je zato skrivaj zlezel na streho vagona. Ker je bila noč, ni videl, kdaj bo pripeljal vlak pod most. Prečna traverza železniškega mostu mu je odbila glavo, nakar je truplo padlo s strehe ob progo.
Neokusno šalo na račun svojega prijatelja si je privoščil Vaso Radovanovič is Cetinja. S svojini prijateljem Mirosavljevičem je imel navado skoro vsako nedeljo oditi na izlet v planine ali Pa na morje. Pred tednom dni se je spet pokazal ob morju in znancem pripovedoval, da mu je prijatelj na zastrupljenju krvi že pozimi umrl. Ker je imel Mirosavljevič dosti prijateljev, so ti naročili v cerkvi že spominske svečanosti in službe božje. Ko pa se je eden znancev oglasil pred nekaj dnevi v Cetinju, je našel »rajnkega« čilega in zdravega. Razočarani so bili seveda V6i tisti, ki so se parastosa že udeležili in želeli duši »pokojnika« večni mir in pokoj.
Izredno krvavo so med seboj obračunali sprti
kmetje v Divljacih pri Ivanjeih. Obrad Ajdačič in Petko Jocovič sta se pred letom dni sprla in se stepla. Ker je potegnil kratko, je Jocovič vedno prežal na priliko, da bi se Obradu maščeval. Ko ga je videl oni dan v gostilni, je šel poklicat svoje brate in se lotil Obrada in njegovih tovarišev. Obdelovali so se z vsemt kar je prišlo pod roko. Ko je eden izmed njih razbil še svetilko, se ni vedelo, kdo koga tolče. Ko so se napadalci odstranili, so gostje našli na tleh z razbito glavo in vsega v krvi Obrada in njegovega brata, težko pobita pa tudi dva prijatelja. Prva dva sta Še med prevozom v bolnišnico umrla, ker so ju napadalci obdelali tudi z noži.
Polnih 11 ur je preživel zasut v globokem vodnjaku kmet Milan Marič iz okolice Kruševca. Nekdo mu jo bil iz sovraštva vrgel v vodnjak kos slanine in nalil petroleja. Zato je Marič sklenil očistiti vodnjak ter je najprej spravil iz njega vso vodo, nato pa se je po vrvi spustil v globino, da bi pobral še nesnago. Toda takrat se je nenadoma začelo rušili zidovje vodnjaka. Ko je hotel Marič splezati po razdrapanem zidu navzgor, se Mu je odtrgala še ta stena in ga zasula. Sosedje «o ga poskušali odkopati, toda čim so z delom začeli, so se vsule v globino še ostale stene. Po dol-sem premišljevanju so se vendarle spet odločili kopati. Ko so prišli skoro do dna, so začuli Maričev glas. 2e 11 ur je bil pod ruševinami, pa je °stal živ, ker je padel tako, da so je stisnil pod skalo, ki se je bila prislonila ob zid. Čim je bil spet rešen, je priredil pojedino za vso vas.
. V Savo je skočila, pa si je le zlomila nogo.
1» letna služkinja Anica Leskovar, ki ja bila v ■agrebu kljub svoji mladosti že dvajsetkrat poli-llsko kaznovana zaradi potepuštva, se je bila nejavno zaljubila v nekega akademika. Ker so se " Pa upi izjalovili, je sklenila izvršiti samomor, skočila je v Savo, pa je priletela nn plitvino ter » zlomila le nogo. Bližnji ljudje so jo rešili in »ddali v bolnišnico.
1 Končno i« bilo rešeno pereče vprašanje:
Dobili bomo moderen kemični institut
Ljubljana, 31. marca. I
Tam za poslopjem Srednje tehnične šole, v I bok stavbi univerzitetnega tehničnega poslopja, tik ob rimskem zidu na Mirju zdaj že nekaj časa pridno pojo krampi in zajemajo lopate. Podolgovata jama postaja vedno globlja. Živ vrvež je prevzel stavbišče. Ob robeh se dvigajo visoki kupi gramoza in prsti. Graditeljem je nekoliko nagajalo dejstvo, da so morali računati s talno vodo; toda znali so si pomagati s piloti — na ta način so problem učinkovito rešili.
Poslopje, ki bo tod vzraslo že v kratkem, bo novi, moderni kemični institut. Ker smo vedeli, da našo javnost pridobitve tako pomembnega reda brez dvoma zanimajo, smo se obrnili na prorektorja ljubljanske univerze in predstojnika našega kemičnega instituta, odličnega znanstvenika g. dr. Samca, da bi nam o predmetu podal nekoliko pojasnil. V zvezi z novo pridobitvijo se nam je zdelo koristno, da bi zvedeli nekoliko glavnih podatkov iz delovnega historiata našega ljubljanskega kemičnega instituta, ki je že takoj od vojne sem — od leta 1919. — našel svoje delovne, sicer bolj zasilne, prostore v poslopju realke. Ljubeznivi g. prorektor nam je rade volje postregel z zaželenimi pojasnili. Že takoj skraja je g. prorektor podčrtal izredni pomen, ki ga ima znanstvena institucija, ki bo za delo zdaj končno dobila svoje samostojno poslopje na Mirju.
Pomen kemičnega instituta
Leta 1919. so bili v Ljubljani organizirani tehnični visokošolski tečaji, katerih naloga je bila, da bi omogočili študijsko kontinuiteto tistim dijakom, ki so bili zaradi svetovne vojne izgubili možnost študija. Isto leto se je vrnil s Dunaja tudi sedanji prorektor in predstojnik kemičnega instituta g. dr. Samec. Ob ustanavljanju naše tehnike je prišlo takrat do posvetovanja, kateri oddelki so zlasti potrebni. Pokazalo se je, da je kemija v tem pogledu prav eminentno pomembna, saj obsega del študija na vseh fakultetah z izjemo teološke in juridične. S kemijo se morajo baviti tehniki, medicinci in filozofi. Na tehniki je študij kemije zlasti važno poglavje za montaniste. Jasno se je pokazala že tedaj potreba po velikem kemičnem institutu, ki bo odgovarjal rastočim potrebam. Videti je bilo, da imata kemična in ke-mično-tehnična industrija za bodočnost velike razvojne možnosti, ki se bodo prav gotovo oživo-tvorile. Potreba in povpraševanje po kemikih bo v bodočih desetletjih vedno večje.
Več važnih momentov je že tedaj kategorično narekovalo oživotvoritev instituta in dobro organizacijo študija kemije. Moment novih industrij, ki so se začele javljati na našem ozemlju, ali pa jih je zanesljivo bilo -pričakovati. Treba Je bilo misliti na čimprejšnjo zameno tujih inženirjev po naših domačih. Pri razmotrivanju potreb in razlogov so prihajali v poštev v nekem smislu tudi vojaški kemično-tehnični obrati. Važen je bil dalje moment carinskega poslovanja, kmetijskih preskuševalnic, higienskih zavodov, tržnega nadzorstva po naših mestih, pouka v srednjih šolah
— in še več drugih, manj očitnih, pa nrav malo pomembnih.
Gmotni pogoH dela
Potrebo po kemičnem institutu so takratne oblasti takoj uvidele. Novo ustanovljeni kemični institut je skraja dobival — razen dotacije iz državnega budžeta — tudi izdatne podpore od gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo, od vojaških oblasti,, od oblastnega odbora (predsednik je bil takrat sedanji ban g. dr. Marko Natlačen), pa tudi od raznih industrijskih podjetij. Kemični institut in delo v njem se je v prvih letih izredno dvignil in razmahnil, saj eo bili podani realni, nujni delovni pogoji v zadovoljivi meri.
Pozneje pa so ponehale izredne subvencije, ki so bile prihajale institutu tako prav. Za časa slabših gospodarskih razmer se je celo redna dotacija, ki jo je bil institut prejemal, znižala kar
— na eno tretjino! Jasno je, da je bilo s tem zneskom življenje in delo na institutu, ki se je bil že tako lepo uveljavil, namah skoraj onemogočeno. Treba se je bilo skrajno omejiti tudi v bistveno važnih rečeh. Odpovedani eo morali biti skoraj vsi znanstveni časopisi. Dokler so bile rezerve še na razpolago, je bilo treba, dasi s težkim srcem, {»segati po njih, toda pozneje? Skrčiti je bilo treba dijaško delo, skrčiti delovni čas. — Položaj se tudi dandanašnji bistveno še ni izboljšal. Praktično delo dijakov se krije soglasno po univerzitetnem zakonu s taksami, ki jih morajo praktikanti plačevati. Višine teh taks pa seveda zaradi slabega gmotnega položaja, v katerem je večina dijakov, ni možno držati tako visoko, da bi se dale v laboratorijih, kjer je delo dražje, potrebo kriti z njihovimi prispevki. En del iz dotacije, ki prihaja iz državnega budžeta je treba angažirati za subvencioniranje dijaških vežb. Kemija, veda in študij, je draga, vezana je na veliko porabo kemikalij in plina. Če tedaj dotacij ni dovolj — potom trpi oboje — veda in pouk.
Končno: samostofno poslopfe
»Kranjske (zdaj banovinske) hranilnico« eo leta 1919., ko je bila največja zadrega, velikodušno odstopile prostore v kleteh realčnega poslopja novo ustanovljenemu kemičnemu institutu. Sčasoma so ti prostori postali premajhni. Dotpk slušateljev je bil vedno večji. Pokazalo se je, da je za naraščajoče število kubatura prostora premajhna, da je ventilacija pomanjkljiva, tudi vlaga so je začela javljati vedno opaznejše. Od dno do dne je postajala potreba po samostojnem poslopju vedno bolj pereča.
Ko je bila gradnja univerzitetne biblioteke zagotovljena, je univerzitetni senat na predlog g. dr. Samca odobril najpotrebnejši postulat za bodoče poslopje kemičnega instituta. Leta 1935., takoj potem, ko sta prišla na vlado dr. Stojadino-vič in dr. Korošec, je bil kredit za biblioteko odobren. Leta 1986. pa je bil že odobren I. obrok (2,000.000) dinarjev za novo poslopje kemičnega instituta. Celotno poslopje« odnosno gradnja tega poslopja, bo veljalo 5,000.000 dinarjev. Drugi obrok je bil odobren v letošnjem proračunu (tri milijone dinarjev). Treba pa bo poskrbeti tudi za notranjo opremo poslopja. Nekaj starega, kar še ni od vlage preperelo in trhlo, bo brez dvoma še prav po-rabno. Toda tega je malo. V gradbenem proračunu še ni postavke za notranjo opremo, zato pa bo že prišla v proračun za leto 1989/40. Pri tem bi najbolj prišli vpoštev razni ventilatorji za rove, naprava za paro in parni kotel, omare in drugo pohištvo. Mnogo pa bo'prav gotovo raznih drugih nujnih drobnih potreb.
Novi kemični institut je dejansko trakt novo nastajajoče zgradbe velike nove tehnike. Žani velja načelo, da to ne bo luksuzna zgradba, pač pa tako »motrena kakor jo je po dnnaSnjem sta-uju tehnike sploh mogoče napraviti. Ves institut
Vremensko poročilo »Slovenskega
je neke vrste živ organizem; notranja porazdelitev laboratorijev in drugih prostorov je zamišljena tako, da se bo življenje vseh, po sebi čisto raznovrstnih univerzitetnih študijskih oddelkov, ni se bodo v tem poslopju srečavali, razvijalo in teklo brez trenja ter brez slednje medsebojne motnje. Za vsako študijsko skupino in slušatelje, ki ji pripadajo, bo napeljana, dejali bi, posebna žila, po kateri^ se bo to življenje razvijalo, ne da bi kjerkoli prišlo do motnje v mirnem, smotrenem poteku. Vsaka skupina bo lahko delala zase, dijaki posameznih oddelkov se še srečali ne bodo, če ne bodo hoteli. Vzorna ureditev, če premislimo, kdo vse se bavi s študijem kemije vsaj kot e pomožno vedo: montanisti, tehniki, filozofi, slušatelji strojnega, arbitektnega in elektrotehničnega oddelka ter slušatelji medicine.
Sedem do osem let truda je vloženega v institut.
Delo se bo tod razvilo do največje intenzivnosti.
Jmifa - pod štreno
V novem poslopju bodo poleg splošno potrebnih predmetov in laboratorijev podane tudi možnosti za specializacijo v usnjarstvu in bar-varstvu. Od marca naprej ustanavlja g. dr. Samec laboratorij za mikrobiologijo, ki je izredno važen in tudi že akutno potreben. V najkrajšem času bo treba oživotvoriti tekstilno-tehnični laboratorij, za čigar ustanovitev so vse priprave že v teku.
Važne naloge in perspektive se še odpirajo našim agilnim delavcem, mladim znanstvenikom. K njih izvedbi in k uresničenju se kaže zdaj pot, ki obeta vse najboljše, razmah in poln uspeh. Dobili bomo že v kratkem končno le samostojno poslopje za moderen kemični institut.
V začetku marca 60 tam na Mirju ob poslopju naše tehnike začeli delavci kopati. Zdaj pilotirajo, ker je teren razmeroma slab. Na pilotih bo potem vzrasla stavba sama.
Generalni načrt za univerzitetno biblioteko je bil poverjen prof. Plečniku, generalni načrt za poslopje nove tehnike pa prof. Vurniku. Oba gospoda sta darovala univerzi in ž njo vsemu slovenskemu narodu vse svoje delo iz idealizma. Če bi za svoje načrte zahtevala plačilo, bi se pokazali visoki, visoki zneski, saj je" znano, da odpade za projekt 5% celotnega zneska, ki ga za gradnjo terja poslopje! Če premislimo, da gre obakrat za zneske, ki se gibljejo okrog 10,000.000 dinarjev, pridemo do vsote 500.000 odnosno 1,000.000 dinarjev! Naša arhitekta sta tedaj prištedila univerzi izredno velik znesek! Kako je drugod, v Zagrebu, ali, recimo, v Belgradu? Gospodje dobe tam svoje načrte plačane, plačane popolnoma po predpisih! Tega dejstva, tega materialnega momenta, se slovenska javnost vse premalo zaveda, sicer bi_— namesto neutemeljenih kritik in besedovanj — nažla rajši za tako nesebičnost in idealizem superlativno pohvalo in priznanje!
Poslopje bo imelo pet etaž: globoko pritličje, visoko pritličje ter tri nadstropja, tako da bo zgradba po višini dosegala Srednjo tehnično šolo. Fasada bo zgrajena monumentalno; zamišljena je bila tako, da bo z licem tvorila prehod iz mesta v cotage (predel vil in vrtov). Enkrat za vselej bodo rešeni problem strehe, celotne uredbe, kanalizacije in podobnih vprašanj, tako da ne bo treba ničesar popravljati ali spreminjati. Prelom fasade, ki ga je bil svoje čase nasvetoval arhitekt prof. g. Plečnik, bo ostal tudi po načrtu projektanta novega poslopja, arhitekta prof. g. Vurnika, ki je izjavil, da je ta prelom ena najsrečnejših urbanističnih rešitev v našem mestu. Poslopje samo bo široko 10 metrov, dolgo pa 59 metrov. Najmodernejši in najpopolnejši so tudi varnostni ukrepi. Vse poslopje bo na duhovit način — kakor ureditev in izoliranje prostorov na bojni ladji — kase-tirano, tako da bo v primeru požara ogenj omejen in se iz zadevnega prostora ne bo mogel razširiti nikamor naprej. Novo poslopje bo v resnici zgradba, ki bo naši univerzi in mestu zunanje v ponos, po deiu pa uspešno vsemu narodu v korist.
Po zakonu ima vse gradbeno vodstvo v rokah tehnični oddelek banske uprave. Gradnjo poslopja pa je prevzelo gradbeno podjetje Tomažič. Stavba bo pod streho letos konec julija. Do takrat, se zdi, bo prišel tudi že drugi obrok za do-vršitev te zgradbe (3,000.000 dinarjev, odobreno v letošnjem proračunu). In Če bodo dovoljeni, Poleg kredita za opremo, še zneski, ki bodo odgovarjali novim potrebam (več premoga za kur javo, večji znesek za vodo, razsvetljavo, pogon, večje število pomožnega osebja za kurjavo, za čiščenje in podobno — vse to pride v preračun za prihodnje leto), potem bo prišlo do selitve novo poslopje kemičnega instituta že leta 1940.
Sele, ko bo zagotovljeno vse to neizogibno potrebno, bo selitev. In tako je tudi prav. V no vem poslopju naj se pričneta poslovanje in delo v popolnem redu in celotnosti, ki je ne bo treba krpati!
Kraj	žf B “ 1| s *	Tempe- ratura v C1		•S s>	IZ o a ■ec 57 Al oe	Veter umer, jakost)	P »da- t vine |	
		f M. §|	cc * •STo a « S				t E	vrsta
Ljubljana	763*6	14-4	18	85	0	0	—	s—
Maribor	762-7	15-6	20	70	0	0		
Zagreb	762-1	17*0	-1-0	70	0	0	—	
Belgrad	761-4	15-0	4-0	80	0	SWj		
Sarajevo	764-0	13-0	-M	90	0	0	—	
Vis	762-0	10-0	5-0	70	0	0	—	to*
Split	7622	16*0	6-(	60	6	IfEj	—	
Knmbor	761-0	15-0	51	80	0	NNE,	—	
Rab	762-5	12-0	6-0	60	7	0	—	**■»
fltl&mniit	761-1	15-0	4-0	70	10	NE,	—	
Zaradi ponarejenih podpisov
' Maribor, 31. marca.
Hedvika Deutechman, 25 letna delavka s Pobrežja, je že imela večkrat opravka s sodnijo ter je bila tudi že kaznovana, vendar ji nemirna žilica neda mirovati. Vedno znova pride v spor z zakoni. Danes se je znašla pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zaradi sleparije, ponarejanja podpisov in sličnih paragrafov. Njena zadeva je sledeča:
Mariborski trgovec Karl Vezjak ima v Bezenškov! ulici v Mariboru stavbišiče. katerega bi rad »planiral, ker so tla ziverižena. Vezjak plača zaradi tega vsakemu vozniku, ki mu pripelje na stavbišče voz zemlje, 5 din. To zemljo vozijo vozniki z raznih stavbi&č v mestu, kjer se zidajo nove stavbe. Na zemljišču se nahaja Vezjakov skladiščnik Beigott, k! podpiše vsakem« vozniku na posebnem bloku potrdilo o pripeljani zemlji, nakar gre voznik k Vezjaku ter prejme od njega na podlagi potrdila denar. Ta način pa ne izključuje sleparij. Marija Beutschmann, ki je bila ljubica enega od teh voraiifcov, je kmalu uvidela, da bi se dal iz tega kovati kapital, pa je začela na blokih, ki jih je njen fant dobival na etavbišču, ponarejati številke pripeljanih vozov. Iz ene je naredila devet, iz številke dve dvanajst in tako je šlo naprej. Ponarejala pa je bloke tudi sama ter je napisala na nje izmišljena imena voznikov. Na ta način je precej časa goljufala Vezjaka, dokler ta le ni postal pozoren ter je bila sleparija razkrinkana. Danes pa noče obtoženka pred sodniki ničesar več vedeti ter zatrjuje, da je popolnoma nedolžna. Obsojena je bila na pet mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti.
Mariborsko gledališče
Sobota, I. aprila ob 20: »Pygmalion«. Red A.
Nedelja, 2. aprila ob 15: »Vse za šalo«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20: »Pygmalion«,
Vremenska napoved: Večinoma jasno in stanovitno vreme, temperatura nespremenljiva.
Koledar
Danes, sobota, f. aprila; Huj*«*
Nedelja, 2. aprila: Cvetna nedelja. Frančišek Pavianski.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr, Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec, Rimska cesta 31.
Mestno zdravniško dežurno službo bo spravljal od soboto od 8 ure sveder do ponedeljka do 8 src zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulita. št. 7-L, telefon št. 36-41.
APZ naznanja, da bo jo tri blagajna pastorala na univerzi od 8 de 12, v ponedeljek pa sd 8 do 17 na, univerzi, nato se preseli v Union, kjer bo sd-prta ob 19. Od danes naprej »e vstopnice ne bodo več rezervirale. Tisti, ki nameravajo priti • podeželja na koncert, naj si preskrbe vstopnice pravočasno, da ne pridejo v Ljubljano zaman, kar »e je pripetilo že večkrat.
Obvestilo. Dne 2. aprila t. 1. ob 10 bo na dvorišču vojašnice 16. artiljerijslkega polka poučno predavanje za vse rez. oficirje tukajšnje garnizije. Rez. oficirji naj prinesejo s sehoj svoje oficirske legitimacije. — Iz pisarne komande mesta Ljubljana br. 217-89.
Društvo »Rejec malih živa!l< Ljubljana vabi ljubljanske in okoliške rejce na ogled perutninarskih naprav v Zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, ki bo v nedeljo, dne 2. aprila t. 1. Obenem bo tudi predavanje prof. g. Pengova Franca. Zbirališče ob 8 popoldne pred zavodom.
Vsem motociklistom in avtomobilistom sporočamo, da bo v nedel jo, dne 2. aprila ob 9 dopoldne v prostorih hotela Stara pošta v Kranju ustanovni občni »bor I. Gorenjskega motokluba. Dolžnost vseh motociklistov Goren jske je, da se polnoštevilno udeleže ustanovnega zbora.
Prostore za delavce in skladišče orodja na Zaloški in Dolenjski cesti išče mestno cestno nadzorstvo za večletni najem ter je treba pismene ponudbe vložiti na mestno cestno nadzorstvo.
Koncert naše mladinske pesmi. Državne in zasebne meščanske šole v Ljubljani priredijo v nedeljo, dne 2. apriJa ob pol 11 dopoldne v frančiškanski dvorani v Ljubljani javni koncert naše mladinske pesmi. Nastopali boido dekliški, deški in mešani mladinski zbori, ki bodo proizvajali 22 pesmi. Vstopnina je od 2 do 10 din. Vstopnice >e dobe na posameznih šolah, na dan prireditve pa eno uro prej pri blagajni ob vhodu v frančiškansko dvorano. Cenjeno občinstvo naj blagovoli obiskati to prireditev v čim večjem številu.
Novo došle državne srečke prodaja menjalnica Reicher & Turk, Prešernova ulica i
Opozarjamo na produkcijo gojencev ljubljanskega dri. konservatorija, ki bo v ponedeljek, dne 3. aprila ob četrt na 7 v veliki dvorant Filharmonije. Programi, ki veljajo kot vstopnice, se dejbe po 3 din v predprodaji v knjigarni GM.
Veliki teden v besedi in pesmi je naslov II. glasbenega in recitacijskega večera, ki ga priredi Frančiškanska prosveta M, O. na cvetno nedeljo,
2.	aprila ob 8 zvečer v frančiškanski dvoi*&ni. Sodeluje dr. p. Roman Tominec, Sattnerjev zbor, ki ga vodi dirigent A. Neffat, režiser Milan Skr-binšek, koncertna pevka Štefka Korenčan©va, gojenec drž. konservatorija Jože Ssana ter člana dramskega odseka: Milan Pavlovčič in Janez Na-drag.^ Ker je veliko zanimanje za ta večer, priporočamo nabavo vstopnic od 4 do 10 din v predprodaji v pisarni Pax et bonum v iranč. prehodu.
Emil Kralj, priljubljeni igralec naše drame, proslavi v torek, 4. aprila 25 letni jubilej svojega oderskega dela s Tolstojevo dramo >Živi mrtvec«. Igral bo naslovno vlogo Fedje Protasova. Vstopnice za predstavo, ki bo v operi, eo v predprodaji pri operni blagajni.
Nad pol milijona dinarjev za kurjavo mestnih uradov porabi mestna občina ljubljanska vsako leto in pravkar je spet razpisala dobavo kuriva zn proračunsko leto 1939-40. Premoga, namreč 1.400 ton kosovca in 2C0 ton grahovca, bodo po mestnih uradih pokurili za blizu 490.000 din, poleg tega pa še 800 kub. metrov drv, ki bodo veljala okrog 08 tisoč dinarjev.
Materinska proslava na III. drž. gimnaziji za Bežigradom je danes zvečer ob 8 v šolski telovadnici, Spored je žela bogat, Slavnostni govor ima g. profesor Košir. Ves dohodek je namenjen podpori revnih dijakov. Pridite zato v obilnem številu.
»Prešernova proslava« bo drevi ob 8 v frančiškanski dvorani. Spored je zelo pester in prijatelje Prešernovih Poezij opozarjamo na ta važen kulturen dogodek. Vstopnice si rezervirajte
v	pisarni »Pax et bonum«.
Ljubljansko gledališče
DRAMA - Začetek ob 30.
Sobota, 1. aprila: »Hlapci«. Izven znižane cene. Nedelja, 2. aprila: ob 15 »Prevara«. Izven. Znižane cene; ob 20 »Žene na Niskavuoriju«. Izven Znižane cene.
Ponedeljek, 3. aprila! Zaprto.
Torek, 4. aprila: Zaprto.
OPERA — Začetek ob 20.
Sobota, 1. aprila: »Štirje grobijani«. Premierski abonma.
Nedelja. 2. aprila: ob 15»Jesenski manevri«. Itven.
Znižane cene. Ob 20 »Evgen Onjeginc. Izven. Ponedeljek, 3. aprila: Zaprto.
Torek, 4. apr.: »Živi mrtvec«. Proslava 25-let«ice umetniškega delovanja Emila Kralja,
▼
Kaj si obetalo na Češkem in Moravskem od1 nemško-romunske gospodarske pogodbe
Te dni so praške »Lidove Noviny« objavile članek, v katerem se bavijo z vprašanjem, koliko koristi bo prinesla zadnja nemško-romumka gospodarska pogodba češkim in moravskim pokrajinam, ki so pod nemškim pokroviteljstvom. V tem članku je napisano poleg drugega tudi tole:
Gospodarski odnošaji bivše češkoslovaške države z državami južnovzhodne Evrope so bili če-sto zelo težki. V zamenjava za svoje industrijske proizvode je češkoslovaška republika uvažala kmetijske pridelke, ki jih na domačem tržišču ni mogla prodati. Od tedaj, ko je bivša Češkoslovaška uvedla stroge devizne predpise, so se češko-slavaško-romunski trgovinski odnošaji še poslabšali.
Zaradi tega nova nemško-romunska gospodarska pogodba daje mnogo upanja, da se bo v bodoče obrnilo na bolje. Ta sporazum odstranjuje težave, ki so onemogočale obilno in nemoteno trgovinsko zamenjavo med češkimi industrijskimi poikrajinami in Romunijo. Velika Nemčija 6 svojimi 86 milijoni ljudi je hvaležno tržišče za kmetijske proizvode, ki prihajajo iz vseh držav na jugovzhodnem koncu Evrope. V Veliko Nemčijo 6e je dozdaj stekalo do 53% vsega romunskega izvoza, skupno s češkimi in moravskimi pokrajinami, ki so danes pod nemškim pokroviteljstvom, pa ta odstotek znaša gotovo 60. Skoro ni dvoma, da se ne bi v bodoče trgovinska zamenjava blaga med Nemčijo in Romunijo povečala. Tako bosta deležni tudi deželi, ki sta zdaj pod protektoratom, Češka in Mo.ravska.
Bivša Češkoslovaška je dobavljala Romuniji predvsem železne rude, poljedelske stroje, razne aparate ter predilniške in kemijske proizvode. Težave pri prenosu vplačil so znatno omejevale sposobnost Romunije, da bi iz Češkoslovaške uvažala industriiske proizvode. Poleg tega bo za češko in moravsko industrijo velikega pomena, posredno in neposredno, da se bo preuredilo vse romunsko gospodarstvo.
Nemška strojna industrija dozdaj ni mogla pravočasno ustreči vsem naročilom iz Romunije in je morala podaljšati dogovorjeni čas. Zdaj pa t>o težka industrija zahodne Nemčije obener- s kovinsko industrijo Češke in Moravske mogla hi-treie zadovoljiti romunskim naročilom motorjev, turbin, motornih plugov, električnih naprav, parnih kotlov itd. Po teh izdelkih se opaža čedalje večja potreba in je tudi vedno več naročil.
V Romuniji bodo v večjem obsegu začeli tudi izčrpavati rudnike, kar bo gotovo olajšalo preskrbo vse nemške industrije s surovinami, obenem pa seveda tudi kovinske industrije na Češkem in Moravskem. Da bodo češka in moravska podjetja, predvsem Škodove tovarne orožja v Brnu, tudi od zdaj naprej skrbela za pošiljanje raznih industrijskih proizvodov, ki jih bo naročila Romunija, o tem je nemška vlada romunsko že obvestila. Ta industrijska podjetja so tudi že dozdaj v precejšnji meri delala za Romunijo.
Groga je imel vedno velik tek in neko?, ko jo v Kranju prodal vola, si je »Pr! Jahaču« naročil juho, goveje meeo. grah, pečenko, solato, ocvrtega piščanca, praženega krompirja, fižola v stročju, razne omake, nato pa 4e kos praiiževe
Velik modras, ki ga je toplo sonce že svabilo na dan.
Iz Romunije sta Češka in Moravska dozdaj uvažali predvsem žito in živino, največ pa petroleja in nafte. Ker bodo po novem načrtu v Romuniji še v mnogo večji meri črpali petrolejske vrelce, bo tudi v bodoče Romunija lahko zadovoljila vsem potrebam industrije v nekdanjih češkoslovaških pokrajinah. Prav tako lahko češka in moravska industrija računa tudi z zadostnimi množinami romunskega olja, predilniška industrija pa z dobavo konoplje in lanu iz Romunije. Nova nemško-romunska pogodba govori tudi o tem, da bodo Romuni v bodoče posvetili še večjo skrb pridelovanju bombaža.
Prav nač manjše važnosti pa ne bo za Češko in Moravsko zboljšanje prometnih možnosti. Odslej se bo češko-morav6ka industrija lahko posluževala svobodnih pasov in naprav za pretovarjanje blaga na Donavi.
Ugodno bo vplival bukareški sporazum med Nemčijo in Romunijo tudi na to, da se bo zmanjšala brezposelnost v industrijskih krajih na Čepskem in Moravskem, Industrija bo mogla izkoristiti do kraja velika gospodarska področja, nastala po odstranitvi nenaravnih ograj, ki so dozdaj razmejevale Srednjo Evropo.
Prizor z arabske svatbe
Tam, kfer se Judom obetalo boi;ši časi
Le ,.podnebju" se bodo morali pret privaditi
Za evropske Jude 60 današnji časi gotovo naj-bridkejši, kar so jih kdaj doživeli. Razne države obračunavajo z njimi druga za drugo in sicer na način, da so se zasmilili celo tistim, ki 60 prej odločno vztrajali pri tem, da jih je treba pregnati.
Zahodne demokratične države imajo še največ smisla za to, da je treba tudi tem ljudem pomagati, čeprav so Judje, saj sami vendar niso krivi, da so bili njihovi pradedje in očetje Judje, kakor je dejal pred iiedavnim sam predsednik Združenih ameriških držav. Na vse kraje jih pošiljajo, povsod pa se jih branijo. V evropskih državah nimajo več prostora, v Palestini z nezadovoljstvom sprejemajo še tistih nekaj Judov, ki so se odločili nazadnje le iti tja, kjer je bila nekoč njihova domovina. Nekateri jim »ustanavljajo« novo »domovino« nekje v Afriki, drugi spet v Ameriki. Kam naj vendar gredo, ko jim med »rasami« ni nikjer več prostora.
Med tistimi judovskimi begunci, ki so se v zadnjem času nastanili v Angliji in drugod na zahodnem koncu Evrope, 6e jih prav precej bavi z mislijo, da bi se za stalno naselili v francoski in angleški Guyani. V Angliji pravijo, da bi bila ta dežela zelo prikladna za naseljevanje Judov. Guyana, pravijo, ima veliko bodočnost in bi tudi Judje lahko precej pripomogli, če bi se tam v večjem številu naselili, k vsesplošnemu napredku te dežele.
Ta bodoča domovina Judov, kakor jo nekateri že imenujejo, je zelo bogata, predvsem na rudah. Glede diamantnih rudnin je celo druga država na svetu. Pod angleško nadoblastjo je že 130 let. Meri 89.460 kvadratnih milj, živi pa na tej zemlji samo 337.000 ljudi. Več kot tretjina ljudi je črncev, druga tretjina je Indijancev, ki so po veliki večini zaposleni po širnih plantažah in po rudnikih. Poleg njih živi v Guyani približno 8.000 Portugalcev, 3.000 Kitajcev in samo 3.000 Angležev.
V tej deželi dežuje približno 7 mesecev v letu. Toplotne razmere 60 približno takšne, kot v drugih deželah okoli zemeljskega ravnika. V prejšnjih časih so tod zelo razsajale razne bolezni, posebno kolera, mrzlica in malarija. Da zdaj ni več toliko teh nadlog v Guyani, se je treba zahvaliti angleškim zdravnikom, ki 60 z veliko požrtvovalnostjo opravljali dolga leta zdravniški posel med tamkajšnjimi, še vedno precej divjimi domačini.
Vsak, kdor se nanovo priseli tja, 6e počasi privadi tamkajšnjemu podnebju, pozneje pa zanj ni to podnebje, čeprav je precej vroče, nezdravo Kdor pa se enkfat navadi na tamkajšnje razmere, je po navadi zelo zadovoljen in si več ne želi kam drugam, ker je drugod gotovo slabše.
Pravijo, da bodo tam tudi Judje lahko zadovoljni. Gotovo pa je, da bodo lahko bolj mirno živeli kot zdaj.
Boliše nekaj kot nič
Prireditelji ncwyorike razstave so se zadovolHil tudi samo s fotografkami Kolumbovih pisem
Na veliki mednarodni razstavi v New Yorku naj bi bil tudi poseben paviljon, v katerem bi razni zgodovinski predmeti, slike, pisma in drugo prikazovali ameriško preteklost od tedaj, ko je Krištof Kolumb, t. j. od leta 1492, odkril Ameriko, pa do danes. Paviljon naj bi bil tako neke vrete muzej, v katerem naj bi bile zbrane vse zgodovinske dragocenosti, ki so zdaj raztresene vsepovsod po svetu. Prirediteljski odbor se je pri izbiranju raznih dragocenosti zanimal predvsem tudi za originalne spise, ki jih je o svojih doživetjih ob priliki odkritja Amerike napisal sam Krištof Kolumb, in ki so zdaj shranjena v muzeju v Genovi. Gotovo bi ta pisma v veliki meri vzbudila zanimanje med milijoni in milijoni ljudmi, ki nameravajo obiskati newyorško razstavo. Zato se je prirediteljski odbor svoj čas obrnil na genovski muzej s prošnjo, naj mu posodijo za toliko ča6a, dokler bo trajala newyorška razstava, ta Kolumbova pisma. Da pa se pri genovskem muzeju ne bi bali, da bi se ta dragocena pisma porazgubila, pa je prirediteljski odbor newyorške razstave obljubil, da bo položil
6	milijonov dolarjev kavcije.
Uprava genovskega muzeja se je takoj zatem začela posvetovati in nazadnje sklenila, da niti proti tej visoki kavciji 6 milijonov dolarjev ne posodi Kolumbovih pisem za newyorško razstavo. Ta svoj sklep je uprava genovskega muzeja utemeljila s tem, češ, da ne more prevzeti odgovornosti pred genovskimi meščani, ki 60 toliko
ponosni na to, da so ta pisma shranjena ravno v Genovi. Genovčani — tako stoji v odgovoru — ne bi dovolili za nobeno ceno, da bi bila Kolumbova pisma, čeprav tudi za en sam dan, kje izven Genove.
Da pa se ne bi zdelo, da muzejska uprava v Genovi nalašč ne mara ustreči prirediteljem new-yorške razstave, je obljubila, da bo naredila za ameriško razstavo čim lepše fotografske posnetke teh Kolumbovih pisem, tako, da bodo tisti, ki si bodo ogledali razstavo, tudi lahko čisto zadovoljni z njimi. Prirediteljskemu odboru new-yorške razstave pač ni kazalo ničesar drugega, kakor da tudi to ponudbo sprejme, kajti tudi on smatra, da je boljše nekaj kot nič. Zato se je najljubeznivejše zahvalil genovski muzejski upra-
vi	za njeno naklonjenost in tolikšno pozornost.
Sodnik: »Ali imate Se kaj pripomniti, predno izrečem sodbo?«
Obtoženec: »Nič drugega kot da hitite, ker se mi mudi h kosilu.<
Gospa: »Kje pa so vaša spričevala?«
Nova služkinja: »Doma sem jih pozabila, jih pa drugič prinesem. Ampak povem vam, da sem povsod točno vršila svoje dolžnosti. V zadnji službi sem vstajala že ob petih, skuhala zajtrk, vse sobe in vse postelje pospravila, še preden je kdo vstal.«
Nemški vojaki v razgovoru s sramežljivimi češkimi podeželskimi dekleti.
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 1. aprila: 12 Operne iantazijfe (ploSče) —
12.15	Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Kadijski Šramel
— H Napovedi — 17 Otroška ura: a) Belina Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi eosmi. — Povest vanadaljevanjih. b) Dogodivščine Miki-mišk (članice Nar. gledališča) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Ridijski orkester — 1K.40 Pogovori b poslušalci - 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. 8. Finžgar) — 20 O zu. nanji politiki (g. dr. A Kuhar) — 20.30 Mačka v Žaklju vam prodamo! Zdaj ugibajte sami kaj se za tem grmom skriva, kakšen zajec v njem tiči Vesela revija vseh vrst prizorov in zabave. Sodelujejo godci, pevci, plošče, člani rad. igr. družine in še drugih nič koliko. Podrobnosti slede! Odgovorna urednika: Pik in Pok — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert lahko glasbe (Radijski orkester). — Konec ob 23.
Nedelja, 2. arila: 8 Instrumentalni dneti: klavir in hr.rmonij — 9 Naipovdi, poročila — 9.15 Godba gre-nardirsk garde (plošče) — 9.45 Verski govor (dr. Ronuan Tominec) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 Prenos koncerta državnih in zasebnih meščanskih šol v Ljubljani (iz frančišk dvorane) — 12.30 Peter Iljič Cajkovskij: Koncert za gosli in orkester op. 35 (plošče) — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Ra. dijskega orkestra (oddaja prekinjena od 11.30—17. ure)
— 17 Kmetijska ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Koncert godbe Sokola I. — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19 50 Cello-solo koncert, izvaja g. prof. Cenda Šedlbauer, pri klavirju g. prof. Lipovšek — 20.30 Koncert radijskega orkestra
— 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški dueti (.gg-Mezgolits — M. Hehein)
Drugi programi
Sobota, 1. aprila: Belgrad: 20 Prenos — 22.16 Ples-gl. — Zagreb: 20 Radijska revija — 20.20 Plesna gl. — Sofija: 19 Zbor — 19.30 Komorna gl. — 20 Slovansko pesmi — Varšava: 19.20 Zab konc. — 21 Vesela glasba
—	23.15 Lahka gl. — Budimpešta: 19.50 Igra 21.30 Ork. konc. — 23 Plesna gl. — Italijanski postaje: I. skupina (421, 301, 283 m): 17.15 PloSče — 21 Ghedinijeva opera »Maria d’Ajesandria« — II. skupini < KO, 369. 263, m):
17.15	Plošče — 21 Montanarijeva opereta »Cesarična« — III. skupina (192, 272, 221 m>: >0.30 Lahka gl. - 20.40 Radijska fantazija — Nemške postaje: 20.10 Različni prvoaprilski programi — 10.40 Jodlerji in landlerji —
Norman Raitiy Raine:	78
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
črn dan, zadnji dan, ki bo pomenil njun dokončni propad. Enkrat za vselej marata pogoreti. Maščevanje mora uspeti! Sir Guy Gisboumeškil Ob tem imenu ga je obšel neizmeren bes.
Kaj mu je bil napravil?
Zdaj je bil dati pahniti lady Marian v ječo zato, ker je hotela prekrižati njegov zlobni načrt, po katerem bi moral biti ubit edini pravi angleški kralj, Rihard z Levjim srcem, črni, molčeči menih, ki zdaj z njim, Robinom, vštric koraka na to odločilno, zadnjo pot, ki bo pomagala pravici spet do veljave, maščevala vse krivice ter krivce ostro, brez prizanašanja kaznovala — še danesI Da, sir Guy Gisbourneški! In princ Ivan brez dežele! Danes je prišel dan obračunal
»Danes je dan obračuna in povra* čila!«
Tako je preudaril sam pri sebi še enkrat. Pri tem svojem razmišljanju in obujanju spominov pa niti za trenutek n
Spomnil se je njenega neprostovoljnega obiska v njegovem taborišču v sher-wood<skih gozdovih. Spomnil se je njenega tesnobnega, prestrašenega pogledi, s katerim ga je božala, ko je asmagal aa strelskem turnirju. Ni mu mogla povedati, da je nasedel podlemu, zvitemu načrtu, saj je bilo že prepozno. Žrtvovala bi se zanj brez vsake koristi.
In v duhu so se mu prikazale njene lepe, žalostne oči, zagledal je solze, ki so tekle po njenih žametastih 'icih, ko je 6tal brez pomoči pred sodiščem in ko so ga pripeljali z vozom na morišče.
Pa tudi nočni obisk, ki ga j® bil tvegal, mu je prišel na misel, obisk, ki mu je do kraja potrdil, da tudi ona, lfcpa in ponosna lady Marian, njega ljubi s prav takim žarom, kaor on njo. Kano lepa je bila tista paletna noči Saj še ni dvlgo, kar je bila minula! Nikdar je ne bo pozabil. S tem sladkim spominom se bo poslovil od življenja, če bi se *o današnje predrzno in nevarno početje izjalovijo! Pa ne! To podjetje ne sme propasti! Na
Spet mu je prišla na misel lady Ma-rian.	,
Zdaj morda leži uklenjena v isti temni, vlažni ječi, v kateri je bil pred časom on sam.
Vse njene skrbi in prizadevanja so mu prišla na misel.
Kako slaba je bila, kako nežna in krhka ženska!
In vendar je imela v sebi tako močno razvito občutevanje za pravica in krivico!
Kakšno sočutje je kazala do siromakov in nesrečnežev, ki so trpeli kriv.co, in
kako so se ji studili tisti, ki so delali krivico!
Spomnil se je njenih divnih, blagih in sijajnih oči, njene govorice, ki je bila ljubka kakor zvončkljanje srebrnega zvončka, njenih ustnic, ki so bile rdeče kakor roža, njenih vročih poljubov, vsa-ga, vsega se je spominjal. In zdaj ie revica v ostudni ječi, v verigah!
Zazdelo 6e mu je, da škof z Black Cannona spet hodi mnogo prepočasi, da preveč lagodno dviguje noge — prav kakor bi to delal namenoma, da bi moida še utegnil dobiti kakšno priliko za rešitev.
C! 10	1IV	»UIC	»	*--------- *	...	u	«	.
črt ki eta ga bila premislila 6 kraljem odmaknil svojega ostrega sheffieldskega Rihardom z Levji marcem ne more in ne noža od Škofovega hrbta. Nožna konic
«« i-i*i u_ <■_______ 1:____j:	.r.rlnn	4o Kila laVrt <nra(nn nr*»dmiena S Črnim
sme spodleteti! Pogumne ljudi vedno spremlja tudi sreča.
Sir Guv Gusboumeški In prmc Ivan brez dežele morata danes doživeti nov
je bila tako spretno pregrajena s črnim plaščem, da je nobeno še tako o«lro oko ne bi bilo utegnilo opaziti. Robin je bil na vso moč previden.
... Spredaj je šel Skof, za njim pa Rihard in Robin Hood...
(Foto. Warner Bros.)
Jeza ga je zgrabila.
Ostro je pritisnil konico svoiega noža ob škofov hrbet in zasikal kakor razjarjena kača:
»Presvetli, hitrejše, hitrejše!«
In presvetli je podvigal korake.
Že so stali pred kapelo.
Vstopili so.
Samo tisti, ki so nosili zastave, *o ostali pred vrati.
Prvi je vstopil škof.
Za njim sta šla kralj Rihard z Levjim srcem in Robin Hood.
Njima za petami pa vsi člani Robi-nove uporniške družine spretno preoblečeni v menihe.
Bolj so bili pripravljeni za klanje in kri, kakor za kadilo in pobožnost. Bolj za kletev kakor za molitev.
Brez besede stopa škof iz Black Can-nona.
Samo besede nun, ki molijo vdano in goreče, mu udarjajajo na ušesa.
Tako molijo pobožne žene:
»Obdari, o Gospod, njegovo plemenito srce še z večjimi krepostmi in čednostmi!«
Šumenje završi ob prihodu procesije.
Vsa kapela se z radovednim pričakovanjem ozira v prišlece.
Princ Ivan brez dežele čuti, kako mu od radostnega razburjenja vedno močnejše udarja srce.
Končno, končno, je vendarle priiel veliki trenutek. Končno bo okronan ** angleškega kralja.
dom« likala nili delavnik ob 12. M e sef na narofnina 12 din. U laoiemttve 25 din. ITrednlHvo: Kopitarjeva oliea MIIl Telefon 1001 do «005. Ilnra»a; Kopitarjeva nliea t »Slottnik!	i	7,	JigBtltvMsk*	tilkarao	t	Linbllani:	K.	Cel1.	Iidalatell	lnš	Jože	Sodia	Urednik:	Mirko	Javornik.