Navdušujoča gledališka učna ura harmonikarja Marka Hatlaka za malčke otroških vrtcev in šolske učence /^21 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski V deželi folklore in prodajalcev megle Dušan Udovič Volitve so v Italiji, tako kot povsod, pomemben trenutek demokracije. So pa tudi dogodek posebne vrste, ob katerem pride na dan značilno italijanska nagnjenost k folklori. Vse izpade kot neka velikanska šagra. Tudi ko gre za izjemno resna vprašanja, se tu nabere kopica pojavov, igric in potegavščin, da človek včasih misli, da je v filmu, ki bi ga lahko igrala znamenita Toto in Peppino De Filippo (ko je Toto Peppinu prodajal rimski vodnjak Trevi). Za februarske parlamentarne volitve je bilo na Viminalu vloženih nič manj kot 215 simbolov raznih list, največ doslej v zgodovini države. Če bi v časopisu imeli dovolj prostora, bi jih bilo vredno zaradi zanimivosti vse objaviti. Tako imamo poleg znanih večjih strank in bolj ali manj »novih« gibanj (v resnici starih v novi preobleki!) listo, ki se bori proti zapiranju bolnišnic, listo davčnih utajevalcev, listo Svetega rimskega cesarstva, gibanje za razpolovitev plač politikom, listo proti davčni izterjevalnici Equitalia, da naštejem le nekaj najbolj bizarnih. Nekatere izmed njih so avtentične, druge so vložene nalašč, s ciljem zavajanja volivcev. Vse je zakonito in ko bo pristojni organ odločil, katere liste izločiti in katere prepustiti na volitve, jih bo še vedno ostalo kakih sto petdeset. Kako se znajti v tej absurdni džungli demagogije, populizma besedičenja in prodajalcev megle, kako omogočiti državi, da dobi stabilno vlado, da bo sposobna opravljati nadvse zahtevne naloge, ki jih ima pred seboj. To je prvi problem prihodnjih volitev in problem demokracije nasploh. LUMEZZANE Spomenik partizanu J. Verginelli BRESCIA - V Lumezzane, prijaznem kraju med strmim gričevjem v bližini Brescie, so v nedeljo odkrili spomenik kriškemu partizanu Josipu Verginelli, ki je padel leta 1945 v tem lombardskem kraju. V kamen so poleg italijanskega vklesali tudi slovenski napis, ki govori o garibaldinskem komandantu Albertu, padlem za svobodo, potem ko se je za ideale svobode narodov proti krivicam in zatiranju boril že v Španiji in Franciji. Slovesnosti so se v priredbi VZPI-ANPI udeležili številni njegovi sovaščani iz Križa. Na 3. strani dnevnik TOREK, 15. JANUARJA 2013 Št. 11 (20.639) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € ITALIJA - Premier svari pred volilnimi obljubami svojega predhodnika Monti: Berlusconi je Hamelinski piščalkar Poskusi zbližanja med nekaterimi volilnimi navezami RIM - Berlusconi je s svojimi volilnimi obljubami kot Hamelinski piščalkar, ki je v znani pripovedki bratov Grimm s svojo piščaljo začaral podgane, da so se utopile v reki. Trikrat je že preslepil Italijane in hudo bi bilo, če bi jih še enkrat. Tako je predsednik vlade in voditelj sredinske koalicije na skorajšnjih parlamentarnih volitvah Mario Monti (na sliki) dejal o svojem predhodniku, ki je v zadnjih tednih z učinkovitimi televizijskimi nastopi omogočil, da se je des-nosredinska koalicija krepko opomogla v javnomnenjskih raziskavah. Sicer pa je med nekaterimi volilnimi navezami mogoče beležiti tudi prve poskuse zbližanja. Na 22. strani TRST, GORICA - Začetek napovedanega »belega tedna« Precej snega, malo vlakov Na Tržaškem največ težav na Krasu in predvsem na železnici, v goriški občini pa v centru mesta in Ločniku TRST, GORICA - V nedeljo zvečer je sneg uvedel hladen zimski teden, padavine in led pa so povzročili tudi nekaj težav. Na Tržaškem je sneg oviral predvsem prebivalce kraških vasi in delno tržaškega predmestja, medtem ko v samem središču Trsta snega niso videli. V zbirnih centrih vsekakor delijo sol, saj so napovedi za prihodnje dni slabe. Na Goriškem so največje težave zabeležili v mestnem središču in Ločniku. Na občino letijo kritike, češ da je prepozno začela s posipavanjem cest, uprava pa opozarja, da so imeli delavci in civilna zaščita polne roke dela tudi z odstranjevanjem padlih dreves in vej. Zelo kaotično pa je bilo dogajanje na železniški postaji v Trstu in Tržiču, kjer so bili potniki jezni. Napaka pri odstranjevanju ledu s kablov pri na-brežinski postaji je namreč povzročila večurni izpad elektrike, zamude in polemike. Na 4. in 17. strani ZDA - Finance Obama za dvig meje javnega dolga WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je na včerajšnji novinarski konferenci pozval kongres, naj hitro spet poviša dovoljeno mejo javnega dolga, in sporočil republikancem, naj ne računajo na odkupnino samo zato, ker potem ne bodo uničili gospodarstva. V drugi polovici februarja bo spet presežena sedanja dovoljena meja javnega dolga v višini okoli 16.400 milijard dolarjev in republikanci novo povišanje pogojujejo z ostrimi rezi v socialno porabo. Na 22. strani Nasilje pred tržaško diskoteko Na 5. strani Nativitas tokrat v Miljah in Nabrežini Na 6. strani V ZDA zanimanje za projekt liceja Prešeren Na 7. strani Štmavrska društva skrbi usoda bivše šole Na 17. strani Garažna hiša v Novi Gorici brez investitorja Na 19. strani Manj ekoloških otokov, manj stroškov Na 19. strani MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Ul. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040 231118 2 Torek, 15. januarja 2013 MNENJA, RUBRIKE / LJUBLJANA - Vse več zahtev po odstopu Janeza Janše DeSUS, SLS in DL grozijo z odhodom iz vladne koalicije Na obzorju vse realnejša možnost predčasnih parlamentarnih volitev LJUBLJANA - Potem ko so DeSUS, SLS in DL zagrozile z odhodom iz koalicije, če premier Janez Janša zaradi ugotovitev komisije za preprečevanje korupcije ne odstopi, so vedno bolj verjetne nove predčasne volitve. Možnosti obstoja koalicije z novim mandatarjem ali oblikovanja nove koalicije ob isti sestavi DZ, so namreč, kot pravijo v strankah, majhne.Glavni odbor SLS in izvršni odbor DeSUS, sta podobno kot svet DL že v soboto, včeraj sklenili premieru Janši postaviti ultimat: ali naj odstopi in v SDS predlagajo novega mandatarja ali bosta oni izstopili iz koalicije. Janši v DeSUS niso postavili roka, v katerem bi moral odstopiti, vendar je Erjavec spomnil, da je to storila že DL. Ta je dala Janši časa za odločitev, kako naprej, deset dni. Prvak SLS Radovan Žerjav pa je napovedal, da bo SLS vztrajala v aktualni vladi do konca februarske seje DZ. V SLS namreč ocenjujejo, da je v nastalih razmerah izrednega pomena, da se omogoči možnost sprejema reforme delovno pravne zakonodaje. To je bil namreč eden ključnih projektov te vlade, zato je po mnenju Žerjava pomembno, da omogočijo sprejem te reforme, še preden se zgodi z aktualno vlado, kar koli se bo že zgodilo. V DeSUS ob tem menijo, da je zelo malo možnosti, da lahko pride do oblikovanja nove koalicije. Po njihovem mnenju so najboljša rešitev predčasne volitve, je povedal njihov predsednik Karl Erjavec. Svet NSi pa je na včerajšnji seji soglasno sklenil, da je za Slovenijo najbolje, da sedanja vladna koalicija nadaljuje s svojim delom ter izpelje in uveljavi začete reforme. Odločitev o tem, ali bo odstopil, pa prepušča predsedniku vlade Janezu Janši, je po seji povedala predsednica NSi Ljudmila Novak. Janša naj po besedah Novakove predvsem ugotovi, ali lahko koalicijo vodi pod zdajšnjimi pogoji ali, kot je dejala, mora ukrepati kako drugače. Stranka z na seji sveta včeraj sprejetim sklepom od Janše sicer pričakuje, da bo naredil vse, da bo lahko ta vladna koalicija nadaljevala s svojim delom. V SDS so se na včerajšnje dogajanje do zdaj odzvali le na Twitterju in zapisali, da stranka ni izbirala ministrov koalicijskih partnerjev za vlado, zato tu- di oni nimajo pravice narekovati SDS, koga bo imela v vladi. To je, kot so prepričani v največji vladni stranki, dvolično. »SDS ima 26 poslancev, DeSUS, DL, SLS in NSi pa skupaj 22. Mirno gre lahko kdorkoli k Jankoviču in Lukšiču, komaj čakamo to sanjsko ekipo,« so še zapisali v največji vladni stranki. Špekulacije o tem, da bi prevzeli vodenje vlade, so v minulih dneh zanikali vsi ministri iz vrst SDS, minister za delo Andrej Vizjak pa je o možnosti, da bi sam prevzel vlado, včeraj dejal celo, da bi to bila znanstvena fantastika. Poleg ministrov je Janši podporo izrekel že tudi svet stranke pa tudi številni člani stranke, zato je malo verjetno, da bi Janša odstopil. Če odstopi, mora o tem pisno obvestiti predsednika DZ, DZ pa se nato s tem seznani najkasneje v sedmih dneh. Če odstopi pade celotna vlada in se začnejo postopki imenovanja novega mandatarja in nove vlade, kot po volitvah. Janša lahko v DZ vloži tudi zahtevo o glasovanju o zaupnici. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu pred- sedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti DZ in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v DZ. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica. Če Janša sam ne bo ukrepal, bo očitno prišlo do izstopa DL, SLS in DESUS iz koalicije. Če odstopijo tudi vsi njihovi ministri, to pomeni, da bo vlada brez šestih ministrov. Če ne štejemo ministrice brez resorja Ljudmile Novak, to pomeni več kot polovico članov vlade. Glede na to, da SDS in NSi, ki bi v vladi obstali, ne bi več imeli večine v DZ, bi tako vlado tudi težko popolnili z novimi ministri in spravili skozi DZ zakonodajo, ki bi jo predlagali. Zakonodaja tega, kaj se zgodi, če vlado med mandatom zapusti tretjina ali več ministrov in premier za vodenje njihovih resorjev zadolži druge ministre ali pa vodenje prevzame sam, ne določa natančno. Prav tako ne daje jasnega odgovora na vprašanje, ali ima takšna vlada sploh še mandat. (STA) DRAŽGOŠE - Veliko udeležencev in rekordno število pohodnikov ob obletnici dražgoške bitke Slavnostni govornik, zgodovinar Božo Repe postavil na zatožno klop slovensko politično elito ŽELEZNIKI - Na osrednji slovesnosti ob 71. obletnici dražgoške bitke se je v nedeljo v Dražgošah zbralo več tisoč ljudi. Nagovoril jih je zgodovinar Božo Repe, ki je potegnil vzporednice med narodnoosvobodilnim bojem in aktualnimi ljudskimi protesti ter okrcal politično elito. »Odtujene politične elite od nas pričakujejo, da bomo vsaka štiri leta šli na volitve, potem pa molčali in mirno prenašali njihova kup-čkanja, malverzacije, sprenevedanja, izigravanja volilnih rezultatov,« je v nagovoru poudaril Repe. Dodal je, da slovenska vladajoča politika želi zgraditi t. i. drugo republiko, in sicer mimo ustave, s permanentnimi izrednimi razmerami, z izrednimi zakonodajnimi postopki, s pravnimi malverzacijami in zlorabami. »V Sloveniji doživljamo konservativno revolucijo, ki se izvaja pod krinko ekonomske krize in varčevalnih ukrepov,« je ocenil Repe, a opozoril, da je slovenska vladajoča politika spregledala, da ne nastaja samo njihova druga republika, ampak tudi nova, drugačna Slovenija, država v državi, kot je bilo to med drugo svetovno vojno. »Nobene zarote ni v tem nastajanju, nobenih skrivnih taborov, nobenih stricev, nobenih senc in ozadij,« je poudaril. Repe se je na kratko dotaknil tudi same dražgoške bitke. »Ime Dražgoš pa prerašča v prispodobo našega vztrajanja na slovenskih tleh. To ime je znamenje pripravljenosti slovenskih ljudi na odpor in upor, na punt in na vstajo,» je pojasnil Repe in dodal, da so takratne upornike označevali za bandite, današnje upornike, ki želijo pravično družbo, pa označujejo za zombije. »Ljudje, ki take sodbe izrekajo, so namerno žaljivi. V resnici pa jih je strah. Ban-diti so postali osvobodilna in zmagovita vojska, ki je Slovencem priborila državo. Zombiji bodo ukradeno državo priborili nazaj,« je poudaril Repe. Repetov govor je večkrat sprožil aplavz zbrane množice ljudi, ki so z avtobusi ali peš prišli v Dražgoše. Po ocenah organizacijskega komiteja za sklop prireditev Po stezah partizanske Jelovice se je v Dražgošah zbralo več kot 8000 ljudi, policisti pa so ocenili, da je bilo na prireditvi med 5000 in 6000 ljudi. Številni so se tudi letos v Dražgoše povzpeli peš. Najdaljšega, 34. spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni se je letos udeležilo rekordno število ljudi, in sicer 607. Na najtežjem pohodu od Železnikov prek Ratitovca do Dražgoš pa je sodelovalo 256 pohodnikov. Poleg tega so se ljudje v Dražgoše odpravili še iz številnih drugih krajev. Peš se je v Dražgoše povzpel tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se ga je Repe v svojem govoru posebej dotaknil. Od njega pričakuje, da bo zmogel ohraniti neodvisnost predsedniške funkcije, kot je to uspelo njegovim predhodnikom. »A vaša prva skrb so ljudje. In naj dodam: ne piarovska, medijska skrb, ampak sistemska,« je pozval Repe. Pahor, ki je v Dražgošah medijem dal izjavo o trenutnem političnem položaju v državi, pa se na Repetove besede ni odzval. Med zbranimi so bili tudi nekateri drugi vidni predstavniki slovenske politike. Med njimi so bili minister za zunanje zadeve in predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec, predsednik SD Igor Lukšič, evropski poslanec Jelko Kacin, nekdanji predsednik republike Milan Kučan in predsednik PS Zoran Jankovič, ki pa ga je v Dražgošah pričakal postavljen transparent: »Zoki, ravno zato, ker si naš, si ne zaslužiš podpore.« (STA) Zmanjšanje števila deželnih svetnikov TRST - Poslanska zbornica bo v torek, 22. januarja, obravnavala ustavni zakon o zmanjšanju števila deželnih svetnikov v Furlaniji-Julijski krajini. Temu namenjena seja oziroma glasovanje je predvideno ob 18. uri, v tem okviru pa je predvideno tudi zmanjšanje števila deželnih poslancev na Siciliji in Sardiniji. Vse je vsekakor še pod vprašajem, saj je v Italiji v polnem teku volilna kampanja. Zato ni rečeno, da bo poslanska zbornica v torek sploh sklepčna. »Filmsko« zasledovanje na primorski avtocesti KOPER - V nedeljo zvečer je na primorski avtocesti prišlo do »filmskega« avtomobilskega zasledovanja s prav tako spektakularnim (in nevarnim) koncem. Ob 20.23 so italijanski varnostni organi obvestili koprsko policijsko upravo, da so do meje sledili avtomobilu audi Q7, ki se kljub njihovim opozorilom ni ustavil. Peljal je proti Sloveniji, vozilo pa je bilo istega dne ukradeno v Italiji. Audiju so začeli slediti slovenski policisti, vendar voznik še vedno ni ustavil. Nadaljeval je vožnjo po avtocesti proti Ljubljani, mimo Razdrtega in Studenca. Ker so bili izpolnjeni pogoji za prisilno ustavljanje, so policisti cesto zaprli z dvema kamionoma s plugom, v katera je ukradeno vozilo trčilo. Voznik, 21-letni državljan Ukrajine, je ostal ukleščen v vozilu in so ga izrezali gasilci ter odpeljali v klinični center v Ljubljano. Ob 22.30 je bil promet proti Ljubljani sproščen, okrožna tožilka pa je zahtevala kazensko ovadbo. Ukradel skuter, ga zažgal in odvrgel KOPER - V soboto okrog 13. ure so piranski policisti prejeli obvestilo, da je na plaži med Fieso in Piranom zažgan skuter. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je 55-letnemu lastniku, doma iz Ribnice, nekdo iz zaklenjene hiše v Piranu ukradel motorno kolo piaggio NRG, se odpeljal na ulico XI. Korpusa in na pešpot proti Fiesi za-žgal skuter ter ga vrgel čez zid na plažo, 40 metrov globoko. S termovizijo zagledali pribežnike KOPER - Slovenski policisti so v petek ponoči s termovizijo opazili skupino oseb, ki se na hrvaški strani meje pomika proti Podgorju v Sloveniji. Ob 23.15 uri so prijeli skupino dvanajstih ilegalnih pribežnikov, državljanov Afganistana, Eritreje in Sudana, tik pred polnočjo pa še dva državljana Afganistana. Vse pri-bežnike bodo predali hrvaškim oblastem. DEŽELA FJK - Velik porast števila nočitev Bed&Breakfast pri predsedniku Franzu v strmem vzponu DEŽELNI SVET - Obisk nove prefektinje Vladna komisarka Garufi r m TRST - Nova vladna komisarka in tržaška prefektinja Adelaide Garufi je včeraj obiskala predsednika deželnega sveta Maurizia Franza. Prefektinja je povedala, da je Trst lepo mesto s svojo specifiko in svojimi težavami, kot je npr. »večetni-čnost in s tem povezana problematika kulturnih manjšin«. Prebivalci dežele FJK govorijo štiri jezike in so ljudje zelo gostoljubni, je še povedal Franz in spomnil, da bodo v deželnem svetu konec meseca praznovali 50. obletnico statuta. TRST - Turisti v Furlaniji-Julijski krajini vse pogosteje prenočujejo v sobah z zajtrkom, ki jim po anglosaškem modelu pravimo bed&breakfast. Tovrstne nočitve so načeloma cenejše, gostje pa cenijo tudi neformalno, družinsko raven takih penzionov. Po podatkih Dežele FJK je število penzionov Bed&Breakfast v sedmih letih naraslo za celih 74 odstotkov (z 266 v letu 2005 na 463 v letu 2012), število ležišč pa se je podvojilo (s 1168 na 2277). Omenjena oblika turistične ponudbe je za naše kraje razmeroma nova, zato je bil strm porast predvidljiv, dejstvo pa je, da je v polnem razmahu. V letu 2012 so v bed&breakfastih v deželi zabeležili 64.092 gostov (v letu 2005 jih je bilo 21.716), pozitivni rezultati pa zadevajo tako gore kot obalo. Število nočitev z zajtrkom se je v največji meri povečalo v Trstu, in sicer za 27,4 odstotka v sedmih letih. Dežela je včeraj odobrila lestvico prejemnikov finančnih prispevkov, ki so na podlagi deželnega zakona namenjeni investicijam v okviru tovrstnih turističnih dejavnosti. Prispevki zadevajo obnovitvena dela, prilagoditve, posodobitve in nakup pohištva, znašajo pa največ petdeset odstotkov stroškov oziroma največ tri tisoč evrov za vsako razpoložljivo ležišče in 15.000 evrov za stanovanje. Prioriteto imajo prosilci, ki živijo v občinah z manj kot 15.000 prebivalci ter tisti, ki so prvi vložili prošnjo. Tokrat je bilo prosilcev vsega skupaj sedemdeset, po ocenah pristojnega urada pa je pogoje izpolnilo 45 prosilcev. Skupni znesek znaša 395.563,15 evra, Dežela pa je prihranila 204.436,85 evra, saj je tem finančnim podporam sprva namenila 600.000 evrov. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 15. januarja 2013 3 Tržiča Marco Puppini, na koncu pa se je oglasil tudi Silvio Citroni, župan iz bližnjega kraja Cevu, ki so ga med vojno do tal požgali Nemci. Lumezzane je v nedeljo izkazal Križanom veliko pozornost. Ko jih je avtobus pripeljal do županstva, jih je tam pričakala godba iz San Sebastiana in zaigrala pesem Bella ciao. Na županstvu je Na fotografiji levo, predsednik kriške sekcije VZPI-ANPI Jurij Žerjal med nagovorom; desno novi spomenik Josipu Verginelli potekal tudi kratek sprejem, med katerim je župan Silverio Vivenzi prisrčno pozdravil goste s Tržaškega. Tudi po slovesnosti odkritja spomenika so bili gostje deležni velike prisrčnosti. Zbor Vesna je namreč pod vodstvom Rada Miliča nastopil v bližnji dvorani Le rondini z vrsto slovenskih, dalmatinskih in domačih moti- DIPLOMSKA NALOGA - Vasja Valenčič je diplomiral na ljubljanski FDV Meja je padla, a Slovenci v Italiji ostajajo ujeti v sheme iz preteklosti LUMEZZANE - Odkrili spomenik kriškemu partizanu Josipu Verginelli Junaški komandant Alberto ima častno mesto v spominu ljudi na ozemlju Brescie V Lumezzane, prijaznem kraju med strmim gričevjem v bližini Brescie, so v nedeljo odkrili spomenik kriškemu partizanu Josipu Verginelli, ki je padel leta 1945 v tem lombardskem kraju. V kamen so vklesali poleg italijanskega tudi slovenski napis, ki se tako glasi: »10. januarja 1945 je bil na tem mestu po neizrekljivem mučenju od fašistične policije umorjen Josip Verginella, rojen v Križu pri Trstu 17.8.1908, srebrna medalja za vojaške zasluge, komandant Alberto 122. jurišne brigade Garibaldi, junaški borec odpor-ništva v Španiji, Franciji, Italiji za svobodo narodov proti krivici in zatiranju.« V nekaj besedah je ponazorjena junaška in tragična zgodba tega slovenskega fanta iz Križa, ki je bil zaradi svojega an-tifašizma že pri 17 letih prisiljen zapustiti svojo rodno vas in se je odtlej boril na raznih koncih sveta za svobodo, sožitje, družbeno pravičnost in boljši svet, dokler ni kot priznan in priljubljen partizanski vojskovodja zaradi izdaje padel v zasedo fašističnih preganjalcev. Po strahovitem večdnevnem mučenju, med katerim niso iz njega potegnili niti besedice, so ga iz zaporov v Brescii pripeljali strahotno izmučenega do Lumezzane ter tam podlo uprizorili njegov beg, da so ga lahko pokončali s streljanjem v hrbet. V Lumezzane in v Brescii je komandant Alberto še vedno prava legenda. V obeh krajih so mu posvetili ulice. Po njem je poimenovana tudi neka šola. O njem govorijo z izrednim spoštovanjem in ljubeznijo. To je bilo nazorno čutiti tudi na nedejski svečanosti ob odkritju spomenika, ki jo je kljub dežju in hladu spremljala neverjetna ljudska toplina. V neposredni bližini so Verginelli pred leti že postavili lep spomenik, ki danes sicer izgleda nekoliko postaran in tudi zanemarjen. Prav zato so krajevno in pokrajinsko združenje VZPI-ANPI ter občinska uprava sklenili postaviti nov, še bolj viden spomenik. Svečanosti se je udeležilo veliko ljudi. Kar nekaj je bilo starih borcev, med katerimi tudi takšni, ki so komandanta Alberta osebno poznali in se borili pod njegovim vodstvom. Številna so bila zastopstva borčevskih organizacij iz vseh koncev Lombardije in drugod. V tej ho-sti ljudi, praporov in zastav pa je posebej izstopalo in vzbujalo zanimanje in spoštovanje številno zastopstvo iz Križa, v katerem so bili člani sekcije VZPI-ANPI »Evald Antončič - Stojan« pod vodstvom predsednika Jurija Žerjala. Križani pa so v Lumezzane prišli tudi s svojim moškim pevskim zborom Vesna. Kar nekam otožno se je vsem storilo pri srcu, ko je v vlažno jutro kot uvod v spominsko svečanost odjeknila slovenska pesem Žrtvam. Sledil je program odkritja spomenika, med katerim je več govornikov spregovorilo o liku Josipa Verginelle - Alberta, o njegovem pomenu v odporniškem gibanju ter o pomenu odporništva in njegovih vrednot v današnjem življenju, ki doživlja vsestransko krizo in ki je še kako potrebno krepke iniekcije zdravega an-tifašizma in demokratičnih vrednot. Prvi se je oglasil predsednik krajevne sekcije VZPI-ANPI Giampietro Pa-telli in za njim pokrajinski predsednik borčevskega združenja iz Brescie Giulio Ghidotti. V imenu kriške sekcije je nato spregovoril njen predsednik Jurij Žerjal, ki je naglasil zlasti potrebo, da postaneta zgodovinski spomin, v tem primeru spomin na kriškega junaka Verginello, in njegov zgled priložnost za razmislek in spodbuda za tvorno ukrepanje za izboljšanje človeka in družbenih pogojev. V imenu tržaškega pokrajinskega združenja VZPI-ANPI je govoril Dušan Kalc in poudaril lik Verginelle kot človeka, Slovenca po rodu in državljana sveta po izbiri, ki je presegal etnične in geografske meje in je zato simbol sožitja in prijateljstva med narodi. V imenu občinske uprave Lumez-zane je govoril podžupan Lucio Facchi-netti. O Verginelli kot španskem borcu ter sploh o udeležbi antifašistov v španski državljanski vojni je govril zgodovinar iz vov ter ogrel pozorno in hvaležno občinstvo. Nadvse prijateljski stik se je nadaljeval in utrjeval v pozno popoldne, ko so si ob okusnem kosilu in poštenem kozarčku gostitelji in gostje izmenjali še marsikatero misel in spomin na komandanta Alberta, ki je najbrž veliko bolj poznan in cenjen v Lombardiji, kot na Tržaškem. FOJDA Zaradi deželnih volitev odstopil župan Shaurli KOZINA - Pred nekaj dnevi so v kozinski enoti Kosovelove knjižnice Sežana pripravili zanimivo in aktualno predavanje. Gostili so diplomanta ljubljanske Fakultete za družbene vede Vasjo Valenčiča, ki se je v svojih diplomski nalogi (diplomiral je v letu 2010 pri profesorici Cirili Toplak) ukvarjal z vprašanjem perspektiv slovenske manjšine v Italiji po padcu fizičnih mej. Glavne težave in izzive manjšinske organiziranosti je Valenčič predstavil skozi intervjuje, ki jih je opravil s predsednikom SSO Dragom Štoko, predsednikom SKGZ Rudijem Pavši-čem, literarnim zgodovinarjem, kritikom in esejistom Miranom Košuto ter znanstvenim sodelavcem Univerze na Primorskem zgodovinarjem Goraz-dom Bajcem. Ko se je ukvarjal z vprašanjem organiziranosti manjšine, se je Valenčič oprl na raziskavo Gorazda Bajca iz leta 2008, v kateri je slednji ugotovil, da se zdi pripadnikom manjšine vprašanje ustreznosti organizacije in delovanja krovnih organizacij zastarelo. Krovne organizacije naj bi bile potrebne korenite reorganizacije. Druga težava pa je ideološka razklanost, ki je dediščina zgodovinskega razvoja. »Izhajam iz dejstva, da sta se po vojni na Tržaškem in Goriškem med člani slovenske narodne skupnosti izoblikovala dva tabora, strogo levičarski in pa sredinsko katoliško in liberalno usmerjen tabor,« je povedal Drago Štoka. Tudi Rudi Pavšič priznava, da je sedanja organizacija produkt preteklosti, vendar pravi, da je »naša organiziranost izraz pretekle (in verjetno tudi zdajšnje) nazorske pluralnosti«. Ta razklanost se vidi predvsem v podvajanju društev z zelo podobno vsebino, ko eno sodi pod okrilje ene, drugo pa pod okrilje druge krovne organizacije. V zvezi s tem Pavšič meni, da ob vse manjših finančnih in obenem kadrovskih resursih postaja vprašljivo, če je za skupnost učinkovito in smotrno imeti tristo in več organizacij, ustanov in društev, Štoka pa meni, da so SSO vrednote, kot so slovenstvo, krščanska načela in demokratična stališča, globoko pri srcu ter da vsa društva in klubi, ki sodijo pod njihovo organizacijo, slonijo na teh idealih, zato teh Vasja Valenčič enostavno ni mogoče povsod in vselej na silo združevati. Ena glavnih ločnic je tudi vprašanje politične participacije, ko leva opcija zagovarja vključitev v sistem delovanja italijanskih levičarskih strank in opustitev vsake težnje po samostojnem političnem nastopanju, desna stran pa zagovarja zastopanost v okviru stranke Slovenska skupnost. Po prepričanju Mirana Košute je to stanje za celotno slovensko skupnost v Italiji pogubno, saj je ta »dihotomija še posebej potratna, nerentabilna in anahro-nistična.« Čeprav, meni Valenčič, tak način organiziranje nima več polne legitimnosti. Na drugi strani pa ideja o združitvi pod skupno streho zaradi »logike majhnih vrtičkov« ostaja zgolj na ravni želja. Po mnenju Košute so za nizko stopnjo želje po enotnem vodstvu krivi »vrtičkarski interesi, želje po samostojnem upravljanju sredstev in oblasti, spori, razdori, zamere in bojazni.« Dejstvo pa je tudi, da je »vodstvena garnitura manjšinske organiziranosti kadrovsko stara in dinozavrsko nepremična, zato mladi ne morejo prodreti na vodilna mesta, ne dobijo službe v manjšinskih organizacijah, ne morejo konkretno udejaniti svojih načrtov in predlogov, niso družbeno vplivni, zaradi česar se tudi ne počutijo soudeležene in soodgovorne za rast in razvoj manjšine.« Valenčič ugotavlja, da je sicer izkazana načelna podpora združitvi, vendar je v kratkem času ni mogoče pričakovati. Ideja o skupnem slovenskem kulturnem prostoru (SSKP) je med manjšino zelo poznana in nič bolj aktualna kot v času pred osamosvojitvijo Slovenije, ugotavlja Valenčič, vendar je njena uresničitev vezana na delovanje matične države. Miran Košuta je prepričan, da dokler ta ne bo spremenila svojega odnosa do zamejstev v smislu ustrezne vključitve rojakov čez z mejo v njeno življenje na vseh družbenih ravneh, bo ostal pojem zgolj papirnata floskula, mrtva črka. Pomembno vlogo lahko pri tem opravijo šole z vključevanjem manjšinskih tematik v učne načrte in mediji. Žal pa še vedno ni urejeno vprašanje dostopnosti signala javne RTV in slovenskih programov deželne RAI v Videmski pokrajini, ravno tako ni sodelovanja med Primorskim dnevnikom in Primorskimi novicami. Tudi Valenčič pravi, da sodi vzgojno-izobraževalni sistem med ključne razvojne dejavnike manjšine, saj pomembno prispeva k oblikovanju in varovanju identitete manjšine, vendar ta sistem vzdržuje vzporeden soobstoj italijanskih in popolnoma slovenskih ustanov. Poleg tega v Furlani-ji Julijski krajini ni univerzitetnega programa, ki bi nudil poučevanje osnovnih predmetov v slovenščini. »Na drugi strani pa večinsko prebivalstvo nima predmetov o manjšinski kulturi in jeziku.« Nevarnost pa Valenčič prepozna tudi v čedalje večjem vpisu otrok iz mešanih zakonov in deloma že asimiliranih in neslovenskih družin v šole. »Vanje se vpisujejo otroci, ki slovenščino zelo slabo obvladajo, zato obstaja nevarnost, da bo učitelj pričel razlagati v italijanščini.« Na koncu naloge Valenčič ugotavlja, da organizacijska in politična razdrobljenost slabita položaj manjšine. To vpliva tudi na nastopanje manjšine v odnosu do Slovenije ali Italije. Med manjšino je prepoznavnost koncepta SSKP na visoki ravni, vendar je od posameznika do posameznika razumljen drugače. Padec fizičnih mej se je najbolj odrazil v mobilnosti. Prostorska svoboda je pozitivno vplivala na občutek večje svobode. Vendar, na koncu piše Valenčič, sam padec mej ni tisti dogodek, ki bi sam po sebi zagotavljal kakršnekoli pozitivne spremembe; je samo olajševalna okoliščina oziroma sredstvo, ki lahko pozitivno vpliva na razvoj manjšinske skupnosti. Irena Cunja Cristiano Shaurli nm FOJDA - Cristiano Shaurli, ki je bil junija 2009 izvoljen za župana Fojde, je konec tedna občinskemu uradu predložil svojo odstopno izjavo. Shaurli, ki je tudi videmski pokrajinski svetnik Demokratske stranke, je namreč odločil, da bo aprila kandidiral na deželnih volitvah. Deželni zakon pa določa, da morajo župani občin z več kot tri tisoč prebivalci odstopiti tri mesece pred volitvami, če se želijo potegovati za mesto v deželnem svetu. Za štiridestletnega Cristiana Shaurlija, ki je bil med drugim tudi že pokrajinski tajnik Demokratske stranke, je bil to prvi mandat na čelu Občine Foj-da. Za kandidaturo v deželni svet pa se je med drugim odločil tudi zato, ker se mu zdi potrebno, da je v deželnem svetu zastopan celoten deželni teritorij. V zadnjem mandatu sta ta del deželnega ozemlja predstavljala Giorgio Baiutti in Ales-sandro Tesini, ki pa zdaj ne bosta kandidirala. Njegovo odločitev za sodelovanje v volilni tekmi za mesto deželnega svetnika pa vsekakor podpira tudi občinski odbor v Fojdi. V tej občini, ki obsega slovenska naselja zahodne Benečije, bi morale biti nove županske volitve naslednje leto, po Shaurlijevem odstopu pa je zdaj na potezi Dežela, ki bo morala odločiti, če bodo nadomestne volitve že letos spomladi ali če bo do njih prišlo šele naslednje leto. Do upravnih volitev bo Shaurlijevo mesto vsekakor prevzel dosedanji podžupan Luca Sebastianutto. Občinski svet in občinski odbor ostajata nespremenjena, tudi sam Shaurli pa namerava še naprej pomagati pri upravljanju Občine Fojda. (NM) 4 Četrtek, 17. januarja 2013 BHrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu VREME - Sneg povzročil nekaj težav na Krasu in v predmestju Snežno bel uvod v hladen zimski teden Kot je bilo predvideno, je Kras in tržaško predmestje v nedeljo zvečer zajelo močno sneženje, ki je včeraj zjutraj povzročilo nekaj težav v prometu. Največ preglavic so imeli prebivalci kraških vasi, saj so bili ozke ceste in klanci ponekod še popoldne neprevozni, tudi avtobusne povezave pa so bile pod silo razmer okrnjene. V samem središču Trsta snega v bistvu ni bilo, v mestu in okolici pa je včeraj občasno tudi deževalo in sneg se je začel taliti. Sinoči so se vozniki soočali z novimi padavinami in nevarnostjo poledice, hujših prometnih nesreč k sreči nismo zabeležili. Zaželena je vsekakor velika previdnost za volanom, v prihodnjih dneh bodo razmere še vedno zimske. V vaseh od Praprota do Groča-ne je sneg včeraj zjutraj oviral domačine, ki so se odpravljali na delo ali v šolo. Na Opčinah je bilo zjutraj kakih 15, v Lonjerju pa slabih pet centimetrov snega. V tržaški občini so včeraj ob 8. uri zaprli za promet v smeri proti Trstu strmi ulici Bonomea in Scala Santa, ki povezujeta Opčine z Barko-vljami oziroma Rojanom. Prvo so pozneje odprli, druge pa ne. Na Obalni cesti je zgodaj zjutraj počez stal avtobus, v vaseh tržaške občine so bili za vozila v glavnem nedostopni klanci. Nekaj težav je bilo tudi pri Sv. Ivanu (ulice Docce, Capofonte in D. Chiesa) in na Lonjerski cesti, cesta skozi park nekdanje umobolnice je bila vseskozi odprta. Osebje podjetja AcegasAps je bilo na delu s 70 delavci in 15 vozili, v vseh občinah so bili dejavni tudi prostovoljci civilne zaščite. Precej težav je sneg povzročil v Repnu in na Colu, v nedeljo zvečer je repentabrski župan Marko Pisani vodil operativni sestanek, Maurizio Vi-dali pa je vzpostavil stik s pokrajinskimi uradi in podjetjem, ki se ukvarja s čiščenjem pokrajinskih cest. Slednje je včeraj zjutraj in dopoldne očistilo pokrajinske in občinske ceste, opoldne so bile tudi stranske ceste po Vidalijevih besedah prevozne. Devinsko-nabrežinski občinski policisti so povedali, da večjih težav na občinskem območju ni bilo, največ dela je bilo pri Trnovci in Praprotu. Zgo-niški župan Mirko Sardoč je med popoldanskim ogledom z odgovornim za teritorij Aljošo Gabrovcem povedal, da prostovoljci in občinski uslužbenci vneto čistijo ceste: na glavnih prometnicah je bilo cestišče v dobrem stanju, do večera pa naj bi končali čistiti tudi stranske ceste v Samatorci, Sa-ležu, Repniču in Zagradcu. Popoldne so ceste spet posipali s soljo, saj je temperatura padala. Na območju dolinske občine je bilo največ dela v Gročani in Dragi, pa tudi v Borštu. Podžupan Antonio Ghersinich je povedal, da v borštan-ski osnovni šoli F. Venturini včeraj iz varnostnih razlogov (zaradi strmine) ni bilo pouka. Avtobusi podjetja Trieste Tra-sporti so v okoliških vaseh vozili z verigami (zimskih pnevmatik nimajo), povezave pa so bile delno okrnjene. Na spletni strani podjetja (www.trieste-trasporti.it) je vsako uro objavljeno trenutno stanje v avtobusnih prevozih - ob 6. uri zjutraj avtobusi št. 3, 12, 13, 26, 28 in 38 ustavljeni, drugih devet prog je bilo skrajšanih; ob 17. uri avtobus št. 3 ni peljal po zgornjem delu Ul. Commerciale, avtobus št. 40 ni vozil v Prebeneg in Mačkolje, št. 51 pa ni vozil v Gročano in na Jezero. Precej problemov je bilo tudi s tovornimi vozili - zaradi začasnega zaprtja Primorske avtoceste proti Ljubljani, pa tudi zaradi tovornjakov, ki nimajo zimske opreme. Podjetje Au-tovie Venete je ponoči vseskozi nadziralo avtocesto A4 (čistilo jo je 91 vozil in plugov), največ snega pa je bilo med Moščenicami in Padričami - na tem odseku se led pojavi razmeroma hitro. V dogovoru s prometno policijo in Prefekturo so tovorna vozila v nedeljo zvečer preusmerili v tržiško pristanišče, včeraj ob 11. uri pa so jih spet spustili na avtocestni priključek, kjer je nastala tudi vrsta. Vremenske napovedi za danes, jutri in četrtek so slabe, zato v zbirnih centrih Občine Trst delijo brezplačno sol, in sicer s sledečimi urniki: od 7. do 19. ure na Opčinah (Dunajska cesta 84/A) in v Rojanu (Ul. Valmartinaga 10), od 12. do 16. ure na Proseku (sedež rajonskega sveta, Prosek 59) in pri Sv. Ivanu (sedež rajonskega sveta, Rotonda pri Bošketu 6), od 9. do 13. ure pa pri Sv. Soboti (Ul. Macelli). (af) H -'t '- f A1_._ V smeri urinega kazalca čiščenje ceste pred opensko tramvajsko postajo (trenutno je to sicer samo avtobusna postaja, saj bo tramvaj zaradi vzdrževalnih del miroval še pet ali šest mesecev); promet pri openskem obelisku; »čarobno« bel drevored v Bazovici kroma več fotografij na j^j www.primorski.eu .. ■ . hSHHhi PROMET - Zmanjkal je električni tok Železniški kaos Okvara na kablu pri Nabrežini - 25 vpletenih vlakov in hude zamude Ko sneži, se italijanske železnice znajdejo v škripcih. To ni novost, včeraj pa so neučinkovitost državnih železnic pri spopadanju s snegom in ledom na lastni koži občutili številni potniki, ki so na glavni tržaški železniški postaji (foto Kroma) čakali na vlak oz. na nadomestni avtobus. Zaradi okvare, ki so jo na železniškem daljnovodu pri nabrežinski postaji povzročili med odstranjevanjem ledu s kablov, je bila od 6.30 do 10. ure izklopljena elektrika. Več vlakov je beležilo velike zamude (do skoraj tri ure), druge so do Tržiča ukinili. Vpletenih je bilo dvajset deželnih vlakov in pet vlakov na dolge proge- Ponoči je lokomotiva s posebno zimsko opremo odstranjevala led, ki se je na kablih pojavil zaradi mraza, burje in dežja. Družba Rete ferroviaria italiana (RFI), ki skrbi za infrastrukturo državnih železnic (FF.SS.), je v tiskovnem sporočilu pojasnila, da je teža ledu verjetno zlomila kabel, popravil pa sta se nato lotili dve delavski ekipi družbe RFI iz Redipulje in Tržiča. Tir v smeri proti Benetkam je bil zaprt 10. ure, tir v smeri proti Trstu pa vse do 12.20. Med 10. uro in 12.20 so vlaki peljali v obe smeri, in sicer izmenično. Na tržaški postaji so bili potniki zaradi zamud in nevšečnosti zelo jezni, zahtevali so pojasnila in odškodnino. Eden od njih je omenil, da je potoval po severni Evropi, kjer so vlaki v bistveno hujših razmerah redno vozili. Dvajset deželnih vlakov so delno ukinili in jih zamenjali z avtobusi, ki so vozili do tržiške železniške postaje. Pet vlakov na dolge proge pa je imelo obilno zamudo - od 50 do 160 minut. SV. VID - Preplah in na koncu olajšanje Otroški jok v zabojniku, k V» • VI • v sreči je šlo za igračo Na Trgu Resistenza (ali Trgu odporništva) je včeraj zjutraj po poročanju italijanskega radijskega dnevnika RAI več ljudi zaslišalo otroški jok. Ko so osupli mimoidoči ugotovili, da prihaja glasek iz zabojnika za zbiranje rabljenih oblačil (foto Kroma), so nemudoma poklicali policijo, gasilce in službo 118. Mislili so, da je to zapuščen dojenček, policisti pa so v zabojniku našli igračo - punčko, ki posnema dojenčkov glas. / TRST Četrtek, 17. januarja 2013 5 MOBILNOST - Danes servisna konferenca o morebitni ureditvi kolesarske steze Bomo v prihodnje lahko kolesarili po tržaškem nabrežju? Občina Trst ima na razpolago 258.228 evrov - Združenje Ulisse-FIAB: Steza je strateškega pomena Bo servisna konferenca, ki je napovedana za danes, prižgala zeleno luč za ureditev kolesarske steze na tržaškem nabrežju? V to upa združenje prijateljev kolesarjenja Ulisse-FIAB, ki v sporočilu za javnost izraža upanje, da bo na današnji servisni konferenci prišlo do dogovora, s katerim bi presegli ovire na poti do ureditve steze. Občina Trst je namreč za to prejela 258.228 evrov državnih sredstev na podlagi zakona št. 366/98 in edina možnost za ureditev kolesarske steze je tako prav na nabrežju, vendar se stvar zapleta, menda zaradi zadržanja Pristaniške oblasti, ki je pristojna za območje tistega dela nabrežja, ki je v neposrednem stiku z morjem (se pravi pomolov in parkirišč do prvega pločnika) in naj ne bi še dala svojega soglasja, baje zaradi bojazni, da bi z ureditvijo steze zmanjkalo določeno število parkirnih mest. Pri združenju Ulisse-FIAB pa zatrjujejo, da je kolesarska steza strateškega pomena in to iz treh razlogov: v prvi vrsti gre za potrebo po posodobitvi mobilnosti v Trstu in promociji uporabe kolesa za premikanje po mestu, pri čemer pa Trst zamuja v primerjavi z nekaterimi drugimi mesti, zato bi moral posvetiti pozornost razvijanju nove kulture varnosti in kolesarjenja tudi zato, ker se Tržačani vedno bolj odločajo za uporabo kolesa: v zadnjih desetih letih je slednja narasla za kar petsto odstotkov, medtem ko je prodaja avtomobilov padla za petdeset odstotkov. Drugi razlog, ki kliče po ureditvi kolesarskih stez, je vezan na povečanje varnosti kolesarjev spričo avtomobilskega prometa. V letu 2011 so po podatkih zavoda Istat v Trstu našteli 24 nesreč, v katere so bila vpletena kolesa: podatkov za leto 2012 še ni na voljo, vendar po mnenju združenja Ulis-se-FIAB bo število nesreč gotovo večje spričo porasta uporabe koles. Tretji razlog je v veliki priložnosti, ki naj bi jo nudil razvoj kolesarskega turizma: ta turistična panoga »obrača« v Evropi 44 milijard evrov, v Italiji pa le eno milijardo. Trst se tudi nahaja na križišču dveh evropskih turističnih kolesarskih poti: prva je EuroVelo 8, ki od španskega Ca-diza preko Trsta pelje v Atene, druga pa EuroVelo 9, ki od poljskega Gdanska vedno preko Trsta vodi v Pulj. Bomo lahko v prihodnje varno kolesarili po tržaškem nabrežju? kroma PLINSKI TERMINAL - Polemika Bevilacqua (Uil) odgovarja deželnemu tajniku Cisl Fanii Deželni tajnik sindikata Cisl Giovanni Fania pri svojih ocenah o gradnji plinskega terminala v Žavljah sploh ne upošteva negativnih posledic, na katere so opozorili med drugim tudi Pristaniška oblast, družba SIOT in predsednik družbe Italia Marittima Pierluigi Maneschi. Poleg tega ne upošteva niti dela, ki ga je v teh letih opravilo tehnično omizje za tržaški uplinjevalnik, ki je podrobno analiziralo vpliv uplinjevalnika na okolje. To je poudaril koordinator sindikata gasilcev UIL Adriano Bevilacqua, ki je včeraj v tiskovni noti odgovoril na Faniove izjave v dnevniku Il Sole 24 Ore. Fania je bil namreč mnenja, da potrebuje dežela FJK učinkovito energetsko infrastrukturo, ki bo kos povpraševanju, še predvsem v kovinarskem sektorju. Fania je dodal, da nekateri odločno nasprotujejo uplinjevalniku in vprašal, kakšne so torej strategije, ki bodo nudile perspektive mladim generacijam v mestu, kjer kraljuje izraz »no se pol«. Bevilacqua je zavrnil vse Faniove očitke in poudaril, da je dežela FJK kot sicer tudi država še vedno brez energetskega načrta in zavrnil očitanje, češ da »no se pol«. Fania namreč ne upošteva ogromnega dela, ki so ga opravili tehnično omizje, sindikati in še drugi, da bi analizirali vse mogoče učinke plinskega terminala na okolje in na prebivalstvo. Več kot 20 strokovnjakov je v okviru omizja tudi izdalo zajetno dokumentacijo z vsemi podatki in predlagalo razne alternativne rešitve za sodoben terminal v skladu s tistimi, ki že delujejo v drugih evropskih državah, je še povedal Bevilacqua in povabil Fanio na soočanje z izvedenci tehničnega omizja. OBČINA DOLINA Jutri srečanje o ločevanju odpadkov V centru F. Prešerna v Boljun-cu bo jutri, 16. januarja, ob 18. uri javno srečanje za občane dolinske občine o ločenem zbiranju odpadkov. Sklicuje ga Občina Dolina, ki jo bosta na srečanju zastopali županja Ful-via Premolin in odbornica Elisabet-ta Sormani, podjetje Italspurghi Ecologia, ki skrbi za odvoz odpadkov, pa bo zastopal pooblaščeni upravitelj Gianfranco Cergol. Na srečanju bodo orisali nove storitve glede odpadkov, predstavili eko-koledar 2013-2014 in predstavili pobude za brezplačno porazdelitev 70 posod za pripravo komposta, 20 kompletov ekoloških plenic pa še posod za zbiranje rastlinskih olj in vreč za zbiranje rastlinskih odpadkov in vejevja. Ballet Revolución v Rossettiju Plesni ansambel, ki ga sestavljajo nekateri med najboljšimi plesalci znamenite Escuela Nacional Cubana de Arte, bo od danes do sobote, 19. januarja, (vsak večer ob 20.30, v soboto tudi ob 16.00) nastopal v tržaškem Rossettiju s predstavo Ballet Revolución. Koreografa sta Aaron Cash in Roclan Gonzales Chavez. Kubansko plesno šolo odlikuje odlična tehnika in atletska kondicija, kar plesalcem omogoča širok izrazni razpon, ki sega od klasičnega baleta pa do plesa na pesmi Shakire in druge sodobne skladbe. S pravljico na potovanje SKD Slavko Škamperle vabi danes ob 16.30 otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na četrto srečanje iz niza S pravljico na potovanje ... V društvenih prostorih na stadionu 1. maja bodo lahko prisluhnili pravljici o Rilku in Cvilku (Holly Hobbie). Kriza ni za vse enaka Trenutna kriza ni enaka za vse: mnogi smo v tej krizi žrtve, so pa tudi taki, ki prav v tem obdobju krepijo svoje bogasto in oblast. Na to temo bodo danes ob 17.30 v Domu glasbe v Ul. Capitelli 3 na pobudo krožka »Il pane e le rose« razpravljali zgodovinarka Silvia Bon, detektiv Walter Policastro, filmar Claudio Sepin, novinar Luciano Santin, docentka Anna Piccioni in glasbenik Aleksander Vodopivec. Film Sahara v krožku Modotti V kulturnem krožku Tina Modotti (Ul. Ponziana 14, 1. nadstropje) bodo nocoj ob 20.30 vrteli film Vittoria De Sete Sahara. Gre za zgodbo sene-galskega mladeniča Assana, ki pride iskat delo v Italijo. Za ogled je potrebna izkaznica FICC. Knjige »v živo« v Lovatu V knjigarni Lovat v Drev. XX. septembra 20 bo danes ob 17.30 igralka Tina Sosic brala odlomke iz knjig France Valeri - Bugirda? No reticente in Diane Athill - Da qualche parte verso la fine. Vrteli bodo tudi video-posnetke nastopov France Valeri. O knjižnicah za študente V glavni knjižnici na Univerzi bosta danes med 15.30 in 17.30 avtorja Mauro Guerrini in Carlo Bianchini predstavila knjigo La biblioteca spie-gata agli studenti universitari. Gre za koristen priročnik o uporabi knjižnic. VELIKI TRG - Pred diskoteko Mandracchio Med prerivanjem poškodovan varnostnik Pred vhodom v tržaško diskoteko Mandracchio je prišlo do prerekanja in nato prerivanja med varnostniki ter skupino mladih obiskovalcev, na koncu pa so prispeli tudi karabinjerji in osebje službe 118, saj si je eden izmed varnostnikov poškodoval roko. Zgodilo se je v včerajšnjih zgodnjih nočnih urah, karabinjerji so prejeli klic okrog 3.30. Pred diskoteko med Velikim in Verdijevim trgom se je razvnel prepir med mladima Tržačanoma in varnostnikom, ki je naposled zaprl vrata lokala in poskusil preprečiti, da bi pre-pirljivca vstopila. Ko so se vrata med prerivanjem zaprla, so varnostniku zlomila ter skoraj odtrgala palec na desni roki. Osebje službe 118 mu je nudilo prvo pomoč, karabinjerji pa so legitimirali mlada Tržačana, 20-letnega P. D. in 19-letnega B. M. CERKEV - Iz Lurda V Trstu relikvije sv. Bernardke V Trst so včeraj dopoldne dospele relikvije sv. Bernardke lurške oz. Bernadette Soubirous (1844-1879), katere ime je povezano z verjetno najbolj znanim katoliškim marijanskim romarskim središčem, se pravi Lurdom. V tem francoskem kraju se je po prepričanju katoličanov 11. februarja 1858 takrat 14-letna Ber-nardki prikazala Marija, mati Jezusa Kristusa. Katoliška cerkev je leta 1862 uradno priznala videnja, leta 1933 pa je Bernardko razglasila za svetnico. Relikvije sv. Bernardke so včeraj dopoldne prispele na tržaško nabrežje, od tam pa so jih prepeljali v cerkvi Novega sv. Antona in Notre Dame de Sion. Danes bodo ob 9. uri v cerkvi sv. Marka, ob 10.45 v domu za ostarele Ieralla pri Padričah, ob 16. uri v koronejskem zaporu, ob 18. uri pa v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, kjer bodo do 20. ure. Jutri bodo relikvije ob 8.30 v cerkvi v Naselju sv. Sergija, ob 10.15 pri redovnicah v Ul. Giarizzole 2, ob 14.30 v cerkvi otroške bolnišnice Burlo Garofalo, ob 16. uri v cerkvi kati-narske bolnišnice, ob 18.30 pa bo zaključna slovesnost v miljski stolnici, ob 19.30 pa poslovilna procesija. OBČINA TRST - V Ul. Marchesetti Pri poslopju ATER 15 parkirnih mest Blizu poslopja s stanovanji deželne agencije za ljudske gradnje Ater pri Ul. Marchesetti (Ul. Archi-Ul. Biasolet-to) so uradno predali namenu 15 parkirnih mest, ki bodo brezplačno na voljo prebivalcem. Ustrezna dela je naročila tržaška občinska uprava, ki je v ta namen vložila 33.700 evrov. Dela so se začela 28. novembra lani in so se zaključila 8. januarja, ko so tudi uredili dokončno cestno signaliza- cijo. Nova parkirna mesta so nastala na bivšem pločniku, ki so ga primerno obnovili in razširili. Zdaj je na pločniku prostor za avtomobile, zagotovljen pa je tudi pas za pešce. V prihodnjih tednih bodo uredili še zadnji del pločnika blizu parkirišča, napovedana pa so tudi nova parkirna mesta tako za avtomobile kot za motorje, ki jih bodo uredili na križišču med Ul. Marchesetti in Ul. Biasoletto. 6 Torek, 15. januarja 2013 TRST / ZBOROVSKO PETJE - Zaključuje se niz koncertov revije Nativitas Kdor poje, moli dvakrat Prijetna koncerta v Miljah in Nabrežini so izoblikovali trije mešani zbori in mladinska vokalna skupina • •• »Novo leto je bel list v knjigi časa, kamor si pišemo želje.« Ravnateljica Fiorella Benčič si je za novoletno misel ob nedeljskem koncertu v sklopu revije Nativitas v Miljah izposodila besede Svetlane Ma-karovič. Ob tem pa je pred začetkom koncerta, ki ga je oblikoval zbor Anakrousis, posvetila petju misel sv. Avguština, ki je pravil, da kdor poje, moli dvakrat. Pred novoletno mislijo Fiorelle Benčič, ki je doma prav iz Milj, pa je številno občinstvo nagovoril miljski župnik Latin. Po uvodnih pozdravih je pred oltar miljske stolnice stopila Mladinska vokalna skupina Anakrousis pod vodstvom Maurizia Marchesicha. Mladi pevci, ki jih je na klavirju spremljal Aljoša Starc, so v slabi uri zapeli 14 različnih pesmi, od slovenskih popevk do evergreenov, od cerkvenih pesmi do slovenskih avtorskih skladb. Poseben poudarek so ob priložnosti namenili božičnim pesmim. Nedeljski koncert, ki je sodil v božično zborovsko revijo Nativitas, je priredilo Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in deželnim zborovskim združenjem USCI. Koncert je podprla tudi Občina Milje, ki ga je vključila v niz božičnih in novoletnih dogodkov s skupnim naslovom December na trgu. (mlis) Mladinsko skupino Anakrousis vodi Maurizio Marchesich Pevci domačega zbora Gruden na nabrežinskem koncertu kroma kroma Božične pesmi so prejšnji vikend združile tudi pevke in pevce treh pevskih zborov, ti pa so ljubiteljem zborovskega petja z obeh strani nekdanje meje podarili dva prijetna koncerta. Mešani pevski zbor Igo Gruden iz Na-brežine, MePZ Lipa iz Bazovice in MePZ Sežana so v soboto najprej nastopili v sežanski cerkvi sv. Martina, v nedeljo pa še v nabrežin-ski cerkvi sv. Roka. Nedeljski koncert v Nabrežini je organiziralo domače društvo Igo Gruden, spadal pa je v božično zborovsko revijo Nativitas, ki jo prirejata deželno zborovsko združenje USCI in Zveza slovenskih kulturnih društev. Spored je povezovala Jožica Forčič, uvodni pozdrav pa je v imenu nabre-žinske župnije podal Jože Markuža. Koncert je uvedel domači zbor, ki ga vodi Mi-kela Uršič, sledil je nastop sežanskega zbora pod vodstvom iste zborovodkinje, nato pa še zbora iz Bazovice pod taktirko Tamare Ražem Locatelli. Vezna nit vseh pesmi na sporedu je bila božična noč in ravno z Gruberjevo Sveto nočjo so pevci vseh treh zborov zaključili koncert, ki je v nabrežinsko cerkev privabil veliko poslušalcev. Na kavi z razstavo Lesne stvaritve Franca Armanija Niz sredinih srečanj ob kavi v Tržaški knjigarni se bo v novem letu začel z odprtjem razstave umetniških lesnih stvaritev Franca Armanija. Gre za posebne skulpture iz naravnega lesa. Umetnik med sprehodi pobira suhe ali žive veje ali koreninske izrastke in jim s plodno domišljijo vdahne novo življenje v novih oblikah. Iz češnjeve veje, brinjevega debla ali trtnih korenin nastanejo nove kompozijcije, kolaži, ki imajo poseben umetniški čar. Z njimi pripoveduje o ljubezni, spominu, religioznosti in narodnostnem čutenju. Umetnika in njegovo izrazno govorico bo jutri ob 10. uri v Tržaški knjigarni predstavil njegov dolgoletni prijatelj, planinec Lojze Abram. Kavo bo kot vedno ponudilo podjetje Qubik. Praznovanje vaškega zavetnika v Borštu V četrtek, 17. januarja, bodo v Borštu in Zabrežcu praznovali vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17. uri bo v vaški cerkvi slovesna maša, ki jo bo daroval župnik Jože Špeh, na koru pa bo pel vaški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Nade Petaros, ki se mu bodo pridružile tudi pevke cerkvenega zbora iz Boljunca. Ob 20.30 bo v srenjski hiši kulturna prireditev, ki jo bo otvoril nastop Mepz Slovenec - Slavec pod vodstvom Danijela Grbca. Za smeh in dobro voljo bodo poskrbeli člani dramske skupine SKD Tabor z Opčin s komedijo Burka o jezičnem dohtarju. Igro sta prevedla in priredila Kristina Brenk in Emil Smasek, za režijo in sceno pa je poskrbel Sergej Verč. Jezični dohtar je čista farsa, ki jo je neznani avtor napisal v 15. stoletju. V šaljivi obliki oživlja zgodbo o ogoljufanem goljufu, ki jo lahko strnemo v znan slovenski pregovor: »Kdor drugim jamo koplje, samo vanjo pade!«. Kulturnemu sporedu bo sledilo družabno srečanje. TEČAJ - Na sedežu društva Venturini Vas zanima elektronska glasba? Elektronska glasba je za mnoge sinonim za diskoteke in rejve, kjer mladi plešejo v nedogled na njenih oglušujočih ritmih. V resnici pa je elektronska glasba vse, kar lahko na glasbenem področju ustvarimo s pomočjo računalnika. Tako lahko na primer s pomočjo posebnih priključkov skoraj vsak glasbeni inštrument povežemo z računalnikom, s pomočjo raznih računalniških programov pa lahko sami ustvarimo najrazličnejše glasbene efekte. O vsem tem bo govor na tečaju elektronske glasbe, ki ga prireja Kulturno društvo Fran Venturini od Dom-ja. Prvo informativno srečanje je predvideno v četrtek ob 20. uri na društvenem sedežu (Domjo 227 - za banko), na katerem bodo udeležencem predstavili vsebino tečaja. Ta naj bi vsekakor zaobjemal deset srečanj, vsako naj bi trajalo poltretjo uro. Tečaj elektronske glasbe bo vodil Damjan Križmančič, po izobrazbi matematik, zaposlen v znanstvenem centru CNR v Bazovici, a tudi glasbenik (v skupini Charge je na primer igral bas kitaro). Križmančič se je elektronski glasbi približal na tržaški glasbeni šoli Scuola di musica 55, nato pa se izobraževal na ljubljanskem inštitutu SAE. Kot nam je pojasnil Križmančič, bodo tečajniki spoznali splošne vidike zvoka, razne programe, ki se uporabljajo za njegovo obdelavo in krmiljenje glasbenih inštrumentov, zvočne efekte in procesorje, osnovne informacije o miksanju glasbe in še marsikaj. Na koncu bo vsakdo sposoben ustvariti svojo elektronsko skladbo in jo posneti na cede. Predhodno znanje s področja glasbene teorije ni potrebno, vsak udeleženec pa mora razpolagati s prenosnim računalnikom in parom slušalk. Več informacij je na voljo na spletni strani www.facebook.com/Cor-soDiMusicaElettronicaTecajElektron-skeGlasbe, lahko pa tudi pokličite na 347 9534644 ali pišite na damjan.kriz-mancic@gmail.com. (pd) TPPZ - V soboto, 26. januarja, v Verdijevem gledališču »Izštekani« zbor Pinko Tomažič bo partizansko pesem ponesel v Milje TPPZ je prejšnji teden nastopil v oddaji Izštekani, ki so jo v živo oddajali na Valu 202 alan orlic Po nizu odmevnih (in razprodanih) koncertov, ki jih je izvedel lansko jesen po raznih dvoranah, je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Toma-žič stopil v novo leto z nastopom na radiu. Prejšnji petek je njegova borbena pesem odmevale v ljubljanskem studiu 14 Radia Slovenija, od koder so v živo oddajali kultno oddajo Izštekani. Oddaja Vala 202, ki jo vodi Jure Longyka, je bila namreč v celoti posvečena TPPZ Pinko Tomažič, ki je kot znano v preteklih mesecih slavil 40-letnico delovanja. Z njimi so nastopili številni gostje, od Draga Misleja - Mefa, Vlada Kreslina in ženskega zbora Kombi- nat do zamejskih rokovskih bendov (Kraški ovčarji, Dirty Fingers in Freak Waves). V skoraj dvourni oddaji je bil seveda tudi čas za pogovor z dirigentko Pio Cah, nekaterimi pevci in gosti. »Pinkoti«, kot jim pravijo nekateri, bodo nastope nadaljevali v soboto, 26. januarja. Najprej bodo v popoldanskih urah priredili tradicionalno ba-klado v spomin na vse žrtve nacističnih taborišč, ki se bo zaključila s krajšim koncertom na dvorišču Rižarne. Ob 20.30 pa bo v gledališču Verdi v Miljah celovečerni koncert »TPPZ Pinko To-mažič in tovariši«, ki ga prireja Društvo Slovencev miljske občine K. Ferluga v sodelovanju z Občino Milje. Sodelovanje so že potrdili skupina Dirty Fingers, Kraški ovčarji in Drago Mislej -MEF. Dvourni program je sicer še v izdelavi, tako da je možno, da ga bodo oplemenitili tudi dodatni gostije. Vstopnice za miljski koncert so vsak dan na voljo v tržaškem uradu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20), na sedežu DSMO Ferluga (Ul. Roma 22 - Milje) pa vsak ponedeljek, sredo in petek od 18.00 do 20. ure. Karte znašajo 10€ za odrasle, za mlajše od 12 let in za starejše od 65 let pa 8 €. Na voljo bodo tudi stojišča na balkonu miljskega gledališča (5 €). / TRST Četrtek, 17. januarja 2013 7 ŠOLSTVO - V ZDA zanimanje za projekt liceja Prešeren Znanstveniki jih vabijo Projekt Spoznavajmo arktični in antarktični svet ter Samije predstavili na srečanju Ameriške geofizikalne zveze v San Franciscu Projekt Liceja Franceta Prešerna Spoznavajmo arktični in antarktični svet ter Samije, ki so ga na šoli izvedli v lanskem šolskem letu z organiziranjem več predavanj in predvsem z enotedenskim bivanjem v norveškem mestu Tromso, je naletel na precejšnje zanimanje ameriških in mednarodnih znanstvenih krogov na srečanju Ameriške geofizikalne zveze (American Geophysical Union-AGU), ki je potekal pred dobrim mesecem dni, od 3. do 7. decembra lani v San Franciscu v Kaliforniji (ZDA). Srečanje, ki je bilo že 45. take vrste, je v kalifornijsko metropolo priklicalo 22.000 znanstvenikov, profesorjev, študentov in drugih raziskovalcev, ki so tam predstavili svoje raziskovalne projekte, med temi pa sta bili tudi profesorici na liceju Prešeren Irene Pecchiar in Neva Bizjak, ki sta s pomočjo priložnostnega plakata prisotnim raziskovalcem in znanstvenikom orisali projekt tržaške šole. Projekt, v katerega so bili vključeni dijaki lanskega petega letnika vseh smeri liceja Prešeren, je potekal v lanskem šolskem letu v sodelovanju z Univerzo v Tromsu in Muzejem Antarktike v Trstu in je imel dvojni cilj: po eni strani so dijaki preučevali vpliv podnebnih sprememb na morski eko-sistem na arktičnih in antarktičnih območjih s pregledovanjem vzorcev ledu in vode z zooplanktonom, pri čemer so ugotovili, kako okisičena voda negativno vpliva na mikroorganizme z apnenčasto lupino, saj se slednja zaradi povečane kislosti vode razkraja in Prof. Irene Pecchiar ponosno kaže na lepak s podatki o projektu liceja Prešeren mikroorganizmi poginejo. Po drugi strani pa so spoznavali narodno oz. manjšinsko skupnost Samijev, ki živi v različnih skandinavskih državah in še danes nima svojega knjižnega jezika ter primerjali njen položaj s položajem Slovencev v Italiji. Obenem so lanski petošolci med enotedenskim bivanjem marca lani spoznavali tudi življenje v 70.000-glavem Tromsu, kjer deluje najsevernejša univerza na svetu z 10.000 študenti, prisotne pa so tudi druge znanstvene ustanove. O vsem tem sta prof. Pecchiar in prof. Bizjak govorili zainteresiranim udeležencem decembrskega srečanja, ki je potekalo v kongresnem centru Moscone Center v San Franciscu in kjer je bil na ogled tudi poseben di-daktično-znanstveni lepak, na kate- rem je bil v glavnih točkah orisan projekt liceja Prešeren, ki je naletel na precejšnje zanimanje, tako da je prišlo tudi do nekaterih zamisli o nadgradnji pobude z navezovanjem stikov z drugimi raziskovalnimi ustanovami v Evropi in svetu, kar je tudi eden od ciljev projekta. Tako sta profesorici med drugim prejeli vabilo k sodelovanju na znanstvenih konferencah na avstrijskem Dunaju in v japonskem Kjotu, v stik pa sta prišli tudi s prof. Stephenom Mackom, ki poučuje okoljske vede na Univerzi v Virginiji (ZDA). Slednji je pokazal veliko zanimanje za projekt liceja Prešeren ter izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju, pri čemer je pripravljen vključiti dijake liceja v svojo raziskovalno ekipo v Evropi. (iž) Včeraj danes U Kino M Izleti Danes, TOREK, 15. januarja 2013 PAVEL Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.06 - Luna vzide ob 9.24 in zatone ob 21.36 Jutri, SREDA, 16. januarja 2013 MARCEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 4 stopinje C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter 20-80 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 19. januarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 6 - 040 368647. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.40 »Cloud Atlas«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »A Royal Weekend«. CINECITY - 20.15 »Freakonomics«; 16.40, 21.00 »Cloud Atlas - Tutto e' connesso«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Quello che so sull'amore«; 16.30, 18.45 »Asterix e Obelix al servizio di Sua maesta'«; 21.00 »Asterix e Obelix al servizio di Sua maesta' 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »La migliore of-ferta«; 19.10, 21.50 »Jack Reacher - La prova decisiva«; 22.10 »Mai Stati Uniti«; 16.40 »Le avventure di Fioc-co di neve«; 16.30, 20.45 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«; 16.45 Disney's Ralph Spaccatutto«. FELLINI - 16.40 »Le avventure di Fiocco di Neve«; 18.10, 20.10, 22.10 »La regola del silenzio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La migliore offerta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »The Master«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.50, 22.15 »Mai Stati Uniti«; 15.30, 17.10, 20.30 »La scoperta dell'alba«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.15, 17.50, 20.00 »Ana Karenina«; 16.00, 18.15, 20.30 »Brez nadzora staršev«; 20.20 »Hobit - Nepričakovano potovanje 3D«; 20.25 »Jack Reacher«; 18.25 »Ljubezen je vse, kar potrebuješ«; 16.05, 20.50 »Nemogoče«; 17.45 »Pijevo življenje 3D«; 15.40 »Prelomnica«; 16.00, 18.00 »Samova pustolovščina 2«; 15.45 »Samova pustolovščina 2 - 3D«; 18.00, 20.40 »To so 40«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quello che so sull'amore«; Dvorana 2: 16.45 »Vita di Pi«; 19.00, 21.15 »Vita di Pi 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Aste-rix e Obelix al servizio di Sua mae-sta'«; Dvorana 4: 16.45 »Ralph spac-catutto«; 18.15, 20.15, 22.15 »Jack Reacher - La prova decisiva«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.15 »La Boheme«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Quello che so sull'amo-re«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »La migliore offerta«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.10 »Asterix e Obelix al ser-vizio di Sua maesta'«; Dvorana 5: 17.30, 20.40 »Cloud Atlas«. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE zeleni abonmajski sklop V sodelovanju z Glasbeno matico Opera SNG Ljubljana, Cankarjev dom SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE & DRUGA MUZIKA SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mla-dinski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni! ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 16. do 23. aprila, 8-dnevno potovanje po Romuniji. Prijave in informacije na tel. št.: 335-8186940. Potujemo z letalom in po Romuniji z avtobusom. Prireditve DANES, 15. JANUARJA, bodo v dekanijsko cerkev na Opčinah pripeljali relikvije sv. Bernardke lurške. V cerkvi bodo od 18. do 20. ure. To bo prilika, da se slovenski verniki in še posebej tisti, ki so bili v Lurdu na poseben način v molitvi povežejo in se svetnici priporočijo. Zbrali se bomo v molitvi rožnega venca in se nato povezali okoli oltarja v Evharistični daritvi. Lepo vabljeni. SKD FRANCE PREŠEREN Boljunec vabi danes, 15. januarja, ob 20.00 v društveni bar na G'rici, na otvoritev fotografske razstave »Mbi bara mo, slike iz srca Afrike«. Razstavlja Ales-sandro Biondi. Toplo vabljeni! DOKUMENTARNI FILM o najprepo-znavnejšem slovenskem novinarju in poznavalcu svetovnih političnih pretresov 20. stoletja Jurija Gustinči-ča: film bomo v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma predvajali v sredo, 16. januarja, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 16. januarja, ob 10. uri na »Kavo z razstavo«. Otvorili bomo razstavo lesenih izdelkov Franca Armanija. ŽUPNIJA SV. ANTONA IZ BORŠTA vabi v četrtek, 17. januarja, ob 17. uri k slovesni sv. maši ob priliki župnijskega zavetnika, v nedeljo, 20. januarja, ob 17. uri pa na koncert božičnih pesmi, ki ga bo izvajal MePZ F. Venturini od Domja, pod vodstvom dirigentke Sancin Cinzie. Vabljeni častilci sv. Antona in vsi, ki želite podoživeti lepoto božične noči. SKD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST iz Boršta in Zabrežca vabita v četrtek, 17. januarja, v Boršt na v soboto, 26. januarja ob 19.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani NA OPERO Z AVTOBUSOM! (odhod ob 16.00) VSTOPNICA + AVTOBUSNI PREVOZ = 30 € Za abonente zelenega programa je prevoz brezplačen rezervacija (obvezna) in nakup pri blagajni SSG (vsak delovnik od 10. do 15.ure) Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona; ob 17.00 v cerkvi slovesna sv. maša; ob 20.30 v Srenjski hiši kulturna prireditev. Nastopajo: Mepz Slo-venec-Slavec (dirigent D. Grbec), dramska skupina SKD Tabor z Opčin s komedijo neznanega srednjeveškega avtorja »Burka o jezičnem dohtar-ju« (režija S. Verč). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 17. januarja, v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah, potopisno predavanje zgodovinarke, turistične vodičke, novinarke in popotnice Andreje Rustja »Neskončnost do neba; med Inuiti (Eskimi) in severnimi medvedi«. Začetek ob 20.30. ŽPS STU LEDI v sodelovanju z dolinsko župnijsko skupnostjo vabi na božični koncert ljudskih pesmi. V petek, 18. januarja, ob 20. uri v cerkvi Sv. Trojice v Krogljah. NA LICEJU F. PREŠERNA, Vrdelska cesta 13/1, je do vključno 18. januarja na ogled fotografska razstava »Tu ostanemo«. Razstava, ki je v urah, ko poteka pouk, odprta tudi za javnost, prikazuje življenje v Palestini pred Nakbo (v arabskem jeziku »katastrofa«) leta 1948 in po njej. Fotografije sedanjosti so prispevali sodobni slovenski fotografi, tiste izpred leta 1948 pa arhiv E. Matson. Vljudno vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 20. januarja, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava »Trogla-vi zmaj in princeske« v izvedbi skupine Mini teater iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v nedeljo, 20. januarja, ob 18.00 koncert »Od opere do operete - Pozdrav novemu letu« s solisti gledališča G. Verdi iz Trsta: Miriam Spano sopran, Silvia Bonesso mezzo sopran, Francesco Cortese tenor, Damjan Locatelli bariton, pri klavirju Tamara Ražem Locatelli. SKD TABOR - PROSVETNI DOM v nedeljo, 20. januarja, ob 18. uri gledališka predstava »Vse o ženskah«, v izvedbi Gledališke skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija Minu Kjuder in Sergej Verč; v nedeljo, 27. januarja, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - koncert kitarista Marka Ferija. Vabljeni! TRADICIONALNI KONCERT BOŽIČNIH PESMI v stolnici Sv. Justa - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na tradicionalni koncert božičnih pesmi »O, magnum misterium«, ki bo v stolnici Sv. Justa v Trstu v nedeljo, 20. januarja, ob 16. uri. Oblikovali ga bodo OPZ in MlVS Vesela pomlad iz Opčin, sopranistka Mojca Milič in bas-bariton Goran Ruzzier ter MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Knjižnica Dušana Černeta in Mohorjeva založba Celovec vabijo v ponedeljek, 21. januarja, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na razgovor z raziskovalcem udbovskih arhivov mag. Igorjem Omerzo ob izidu njegove knjige »88 stopnic do pekla. Kako je Zemljari-čev Janez ugrabil Bato Todorovica«. Začetek ob 20.30. KONCERT Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič s tovariši bo v soboto, 26. januarja, ob v nedeljo, 20. januarja ob 19.00 v Kulturnem domu v Trstu Predprodaja pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. Spletna prodaja: www.vivatlcket.it www.teaterssg.com 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Vstopnice so na razpolago v uradu ZSKD v Trstu (Ul. S. Francesco 20) od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in ob torkih in sredah od 14.00 do 17.00, ter na sedežu DSMO Ferluga v Miljah (Ul. Roma 22) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure. Za info: 040-635626 ali 347-5853166. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v soboto, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17. uri - Stadjon Gre-zar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v Rižarni s kratkim nastopom TPPZ. Prispevki V spomin na gospo Danilo Spacal por. Ukmar darujejo Dolenčevi iz Devin-ščine 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Daria Škabarja daruje kla-pa od Buokle 70,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na soseda Daria Škabarja in Danilo Ukmar daruje Egon z družino 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob dragega Dariota Škabarja darujejo Desi, Massimo in Manuela z družinama 70,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Danilo Ukmar daruje družina Antoni 50,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na Danilo Ukmar in Daria Ška-barja darujejo Danilo, Sonja in Borut 30,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na dragega brata in strica Dariota Škabarja darujejo Slava, Tatjana in Dario z družinama 150,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. ZAHVALA Marija Križmančič v vd. Žagar Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in počastili njen spomin. Družina 15.1.2008 15.1.2013 Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal... Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj glas ne sliši... ...a v naših srcih za vedno boš ostal. Vittorio Frandoli Tvoji najdražji Pogrebno podjetje SantAnna-Nabrežina Nabrežina, 15. januarja 2013 B Torek, 15. januarja 2013 TRST / sezona 2012/2013 Georges Feydeau f www.teaterssg.com 5f?rehaja\ \ fSo J \ naga! / f Jb režija: Alen Jelen t vse Dredstave so ODremliene režija: Alen Jelen T ■ vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi v četrtek, 17. januarja ob 20.30-red T v petek, 18. januarja ob 20.30-reda A,F v soboto, 19. januarja ob 20.30-red B v četrtek, 24. januarja ob 20.30-red T v soboto, 2. februarja ob 19.00-red K v nedeljo, 3. februarja ob 16.00-red C (z avtobusnim prevozom iz Sežane in Milj) v Mali dvorani SSG v Trstu REZERVACIJA JE ORVEZNA Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprla od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in uro in pol pred začetkom predstave. Tel. it. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542. Mali Peter se je rodil in nas v Pjendlovki vseh razveselil. Staršema Janji in Deanu čestitamo, malemu Petru pa želimo zdravo in srečno življenje. Dobrodošla Sanja! f Mamici Petri in očku Jerneju čestitamo, mali Sanji pa želimo radostno bodočnost. Presrečni nonoti, pranoni, teta in strica Čestitke U Pljndlouke se j rodo korenjak, d be biu ku tatko Dean prave veseljak! D be gu'do nm v'sele viže, tu se žlijo bunkrske križe!Janje ž'limo doste mjrnh nči, PETER jrnačou tebe pouhno v'selh dni! Lo.Mo.Tiz. In glej še četrti je privekal na svet, sedaj lahko nastane pravi kvartet! Mamica Janja in očka Dean končno pestujeta, ob rojstvu malega pevca že praznujeta. Mi pa v polni zasedbi pripravljeni vsi dobrodošlico, dragi PETER, izrekamo ti! Bivši MeMlPZ Trst. Naši odbornici ANJI PERTOT čestitamo ob pomembnem študijskem uspehu, vsi pri SKD Slavec Ri-cmanje-Log. Štorklja je razprla krila, mamici Petri in tatku Jerneju je malo SANJO povila. Novi družini čestitamo iz srca! Dean, Ivana, Isabel, Devan, Taj-da, Kajla, Nataša, Tomaž, Aleksij, Tairim, Ivo, Marina, Mia, Denise, Andrej, Niki in Mileyn. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis na osnovno šolo: COŠ Mara Samsa - Ivan Trinko-Zamejski pri Domju v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00; dan odprtih vrat pri Domju v sredo, 16. januarja, od 8.00 do 10.00; Fran Venturini v Boljuncu v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30; Albin Bubnič v Miljah v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat na vseh šolah in vrtcih od 16. do 18. januarja v jutranjih urah. Starše vabimo, da se predhodno najavijo. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da je koledar informativnih sestankov za starše ob vpisih za š.l. 2013/14 v šole in vrtce: v sredo, 16. januarja, ob 16.30 na osnovni šoli J. Ribičiča (Ul. Frausin 12), ob 11.00 v otroških vrtcih pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin 12) in v Škednju (Ul. Svevo 15) ter v otroškem vrtcu Jakoba Ukmarja (Sta-roistrska cesta 78); v četrtek, 17. ja- nuarja, ob 17.00 na nižji srednji šoli I. Cankarja (Ul. Frausin 12). VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec, kot sledi: Pika Nogavička v Dolini v četrtek, 17. januarja, ob 16.00; Kekec - Boljunec in Miškolin - Boršt v Boljuncu v torek, 22. januarja, ob 16.00; Palčica v Ricmanjih v sredo, 23. januarja, ob 16.00; Mavrica v Miljah v torek, 29. januarja, ob 16.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo informativni sestanek za vpis na srednjo šolo v četrtek, 17. januarja, ob 17.00 na šoli Gregorčič. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽINA sporoča, da bodo srečanja s starši sledila na posameznih šolah: OV Gabro-vec v torek, 22. januarja, od 15.30 do 16.30; OV Devin v petek, 18. januarja, od 15.30 do 16.30; OV Nabrežina v četrtek, 17. januarja, od 15.30 do 16.30; OV Mavhinje v sredo, 23. januarja, od 15.45 do 16.45; OŠ J. Jurčič Devin v torek, 22. januarja, od 16.00 do 17.00; OŠ V. Šček Nabrežina v torek, 22. januarja, od 17.30 do 18.30; OŠ S. Gruden Šempolaj v torek, 22. januarja, od 16.15 do 17.15; OŠ l.maj 1945 v torek, 22. januarja, od 17.00 do 18.00; Srednja šola I. Gruden Nabrežina v četrtek, 24. januarja, od 17.00 do 18.00. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA vabi tretješolce nižjih srednjih šol na delavnice kemije, elektronike in mehanike, ki bodo v petek, 18. januarja, od 17.30 do 19.30 in v soboto, 19. januarja, od 9.30 do 11.30. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo dan odprtih vrat v petek, 18. januarja, od 17. do 19. ure. Vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BARTOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda šole na Katinari v petek, 18. januarja, ob 17. uri v prostorih šole na Katinari (Reška cesta 511), in nižje srednje šole pri Sv. Ivanu v torek, 22. januarja, ob 16. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio, 4. LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bo potekalo srečanje s starši v nedeljo, 20. januarja, ob 10. uri in Dan odprtih vrat v soboto, 2. februarja, v jutranjih urah. Vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BARTOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Cara-vaggio 4; v četrtek 24. januarja, pa prirejata vrtca v Barkovljah (Ul. Vallicula 11) in v Lonjerju (Lonjerska cesta 240) dan odprtih vrat. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki med jutranjim (od 10.00 do 12.00) ali med popoldanskim (od 13.00 do 15.00) urnikom vrtca. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da je informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2013/14 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca, prvi razred osnovne šole in prvi razred srednje šole preneseno na ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BARTOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v sredo, 23. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravag-gio 4; sledila bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: na OŠ F. Milčinskega na Katina-ri (Ul. Marchesetti 16) v sredo, 30. januarja, ob 17. uri; na OŠ O. Župančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v ponedeljek, 28. januarja, ob 17. uri; na OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. del Cer-reto 19) v ponedeljek, 4. februarja, ob 16.30. □ Obvestila KOLEDARJI BAZOVICA 2013 so na razpolago v restavraciji Pri lipi in v želez-nini Gregori v Bazovici. POZOR POZOR! Vasi občine Zgonik vabijo vse prijatelje in simpatizerje, da se udeležijo pustnih povork. Obiščite nas v spodnjih prostorih osnovne šole v Zgoniku. Informacije na tel.: 3409682129 (Tjaša). ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se nadaljuje sezona acquafitnessa: ponedeljek 19.30-20.10, 20.15-20.55; četrtek 19.30-20.10, 20.15-20.55. Vsak mesec bo ena lekcija potekala v ritmu afriških bobnov. Izkaznico lahko obnovite v uradu, Ul. Cicerone 8 (ponedeljek in četrtek 9.00-13.00 in sreda 12.30-15.00), info@melaniekliein.org, 345-7733569. BIOTERAPIJA v Bazovici - srečanja bodo v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) danes, 15., 16.,in 17. januarja, od 17.00 do 19.00. Za info 040-226386, (Sms: 328-9563272) - Magda. BREZPLAČNI TEČAJ po maturi namenjen odraslim brezposelnim osebam na Ad formandum-u: upravljanje zavarovalnih proizvodov in finančnega port-felja, tehnike trženja in komunikacija; credit management. Tečaj traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi. Izbor: danes, 15. januarja. Informacije in prijave: Ul. Ginnastia 72, tel. 040-566360, ts@adforman-dum.org. CEGEN - Center splošnega študija: dr. David Ferriz Olivares in dr. Guido Ma-rotto vabita na konferenco Napovejmo mir Zemlji danes, 15. januarja, Ul. Ponchielli 3. Info na tel.: 333-4236902, 040-2602395. KRU.T obvešča, da bo danes, 15. januarja, ob 15. uri ponovno stekla delavnica Likovne na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice - S pravljico na potovanje«. Četrto srečanje bo danes, 15. januarja, ob 16.30, v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj: »Rilko in Cvilko« (Holly Hobbie). SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih tečajev »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju«: danes, 15. januarja, v društvu Dom Briščiki, od 17. do 19. ure srečanje s fizioterapevtko dr. Karin Vitez »Gibanje in telesna aktivnost«. Informacije na tel. 327-7698531. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da danes, 15. januarja, pevska vaja odpade. V petek, 19. januarja, ob 15.30 odhod avtobusa iz Padrič za Portorož, ob 17. uri generalka. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na novo srečanje, ki bo v sredo, 16. januarja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. TEČAJI RUŠČINE za otroke in mladino od 7. do 16. leta starosti - vse otroke in mladino, ki želi spoznavati ruski jezik in kulturo, vabimo na tečaje ruskega jezika. Začetek v sredo, 16. januarja, ob 18.00 na Znanstvenem liceju France Prešeren. Za informacije tel.:040-812263 in 335-1779299, e-mail: yari-na@yarina.it, www.ilnostromondo.eu UNINT - Višja šola umetnosti znotraj MFU, vabi na konferenco umetnika Leonarda Calva »Tiepolo: moč per-cepcije«, ki bo v sredo, 16. januarja, ob 19.00 na sedežu v Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info na tel. 333-4236902, 040-2602395. KD FRAN VENTURINI prireja tečaj elektronske glasbe. Informativni sestanek bo v četrtek, 17. januarja, na sedežu društva pri Domju 227. Info na tel. št. na 347-9534644 ali pišite na dam-jan.krizmancic@gmail.com. MFU - MagnaFraternitasUniversalis z dr. Guido Marotta vabi na konferenco »Dr. SergeRaynauld de la Ferriere: njegov doprinos za spremembo paradigm znanosti in mistike« v petek, 18. januarja, ob 19.00 na sedežu v Ul. Maz-zini 30, 3. nadstropje. Info na tel. 3334236902, 040-2602395. SEKCIJA VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg vabi ob 18. uri v petek, 18. januarja, ob dnevu včlanjevanja, na srečanje v društveni dvorani Valentina Vodnika. Po pozdravih ogled dokumentarnega filma o fašističnih taboriščih na otoku Rabu in v Gonarsu. Na razpolago bo knjiga D. Slavca in knjiga o zgodovini Milj in Miljčanov. SVOBODA HUJŠANJA BREZ DIETE -ŠČ Melanie Klein vabi na predavanje, ki bo v petek, 18. januarja, ob 20. uri na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, »Kako lahko shujšamo brez vsake diete? Zakaj se diete ne obnesejo na dolgi rok?«. Izvedeli boste, kako lahko shujšamo in obdržimo idealno telesno formo, kljub temu, da jemo, kar in kadar želimo. Predavata dr. F. Simoni in dr. D. Kriščak. Vstop prost. ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER vabi na delavnico za starše in bodoče starše, ki bo potekala 18. januarja od 18. do 19. ure. Zainteresirani se lahko vpišejo na prvo brezplačno psihološko delavnico: 320-7431637, bersendai@gmail.com ali www.psicologo.trieste.it/sl OPEN DAY na gostinski šoli Ad formanduma: 19. in 26. januarja (9.3012.30) v Ul. Ginnastica 72; 25. januarja (14.00-18.00) v gostinskem učnem centru na Fernetičih. Informacije na tajništvu šole, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na obisk gostov v domu za starejše »Ie-ralla« na Padričah ob koncertu OPZ F. Venturini z Domja, v soboto, 19. januarja, ob 16.15. V.Z.P.I. - ANPI Anton Ukmar-Miro vabi na komemoracijo padlega partizana Marjana Stoke, ki bo v Štorjah pri Sežani v nedeljo, 20. januarja, z začetkom ob 11.00. V primeru slabega vremena bo proslava v prostorih Kulturnega doma pri spomeniku v Štor-jah. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za š.l. 2013/14. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v ponedeljek, 21. januarja, ob 16. uri v prostorih vrtca. Informacije na tel.: 040-2017370 (urad za šolstvo). VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ obvešča, da bo podeljevanje štipendij in podpor za akademsko leto 2012-13 v ponedeljek, 21. januarja, ob 17. uri v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica, 72. CEGEN - Center splošnega študija: dr. David Ferriz Olivares, dr. Guido Ma-rotto in Sergio Musuruana vabijo na konferenco »Spirulina: najstarejša hrana bodočnosti« v torek, 29. januarja, ob 17.30 v Ul. Ponchielli 3. Info na tel.333-4236902, 040-2602395. ŠUM razpisuje natečaj z naslovom S kulturo v srcu. Kaj ti pomeni kultura? Mlade, od 15. do 25. leta vabimo, da nam v obliki poezije ali krajšega sestavka (največ 2500 znakov) do 30. januarja pošljete prispevke na Ul. Mon-tecchi 6. Najboljši bodo objavljeni v naši številki na dan slovenske kulture. Prispevki naj bodo podpisani s šifro, v ločeni zaprti kuverti pa naj avtor pripiše še svoje podatke. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra (sreda in petek od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure). Delavnice v januarju: »Igrajmo se z volno« in »Igrajmo se s soljo«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. BREZPLAČNI TEČAJ po univerzitetni diplomi namenjen odraslim brezposelnim osebam na Ad formandum-u: teoretične vsebine in praktično oblikovanje marketing plana s posebnim poudarkom na komunikaciji in trženju storitev. Tečaj traja 80 ur. Izbor: 1. februarja. Informacije in prijave: Ul. Ginnastica 72, tel. 040-5666360, ts@adformandum.org. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje za Živalski pustni defile' možno na dan defileja, 8. februarja, od 18.00 do 19.30. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se do srede, 13. februarja, vsako nedeljo in sredo udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Kaliča oz. Griždaline do Frčatouk. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta dul'nje štj'rne ob 8.30. TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v Ma-rijanišču na Opčinah v februarju in marcu. Edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje (skupno 7) bo v sredo, 13. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. Tel. št. 335-8186940. SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnemu številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Bazovske-ga doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da nas pred sestankom pokličete. Info in prijave na št.: 3460192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00. H1 Osmice IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št. 040229586. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. SALOMON je odprl osmico v Rupi. Tel. 0481-882230. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. loi Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 20. januarja. Tel.040-229439 B Poslovni oglasi IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Imam veliko izkušenj. Tel. 00386-70426768 NUDIM POMOČ v gospodinjstvu, starejšim osebam v Miljah, Trstu in bližnji okolici. Tel.00386-40740844 00386-56396357 0 Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok ali kot čistilka. Tel. 342-0664365. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Ul. F. Severo, blizu univerze, primerno za tri študente. Tel. 3335627059. DAJEM V NAJEM trisobno stanovanje v Trstu, Ul. Settefontane, 70 kv.m., 6. nadstropje z dvigalom, kopalnica, shramba, centralna kurjava. Cena 500,00 evrov mesečno in 100,00 evrov stanovanjskih stroškov. Tel. 339-5840600. IZKUŠENA GOSPA DOMINIKANKA, s skromnim znanjem slovenščine, išče delo kot negovalka starejših oseb, 3-4 ure dnevno. Tel. št.: 347-0641636. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših ljudi, invalidov in prizadetih, išče delo. Tel. št.: 335-6445419. IZREDNO PRIDNA, poštena gospa, z mnogimi izkušnjami z bolnimi ljudmi, išče delo. Tel. 040-820630. NARAMNE IN NAGLAVNE RUTE in še kaj drugega prodam za letošnjo Kraško ohcet. Tel. 040-299820. OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE dajem v najem na Krmenki. Cena po dogovoru. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 347-4879766. PARKIRNI PROSTOR (Foro Ulpiano) dajem v najem. Tel.: 347-8003883. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče delo, kot hišna pomočnica. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 331-7467805. PRODAM negradbeno zemljišče na Katinari s pogledom na Lonjer, 1.600 kv. m., idealno za skladišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-9728374. PRODAM 15 starih kamnitih kraških stopnic. Tel. 338-1182211. PRODAM cevi: dolžina 6 metrov, premer 6 cm. Tel. št.: 040-280910 (od 12. do 14. ure). PRODAM dve mizi iz inoxa, 2,80 cm. Tel. 040-327222. PRODAM hišo, ki je potrebna prenove, 1.000 kv.m. zemljišča. Tel. št.: 040280910 (od 12. do 14. ure). PRODAM prenovljen scooter, aprilia SR125, 13.600 km, letnik 2001. Tel. 3391026752. V DOLINI prodam hišico. Tel. št.: 3356322701. V PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. ZIMSKE GUME 156-70R14 s platišči, v dobrem stanju, prodam. Tel. št.: 040200620 ali 348-0381142. Med našimi šahisti se zdaj počasi v ospredje prebija generacija najmlajših Približno 150 tekmovalcev in otrok je iskalo kontrolne točke na 6. orientacijskem teku Brez meja v organizaciji ŠZ Gaje i | 2 | 3 | 41fotografije Športni -1 * vikend na www.primorski.eu / 15 TRENERJEVIH 11 /^16 ^ MNOGO JIM DOLGUJEMO Žarko Race /16 3 VPRAŠANJA Andrea Mura /10 TA JE PA DOBRA >/l0 10 Torek, 15. januarja 2013 ŠPORT / SNEG OSREČIL POHORJE MARIBOR - Prireditelji letošnje 49. Zlate lisice so si oddahnili. Medtem ko dežurne službe na cestah bentijo nad veliko količino novoza-padlega snega, pa je ta pohorskim delavcem prišel kot naročen. Za četrtek je namreč na snežnih strminah Pohorja napovedana snežna kontrola, po kateri bo dokončno znano ali tekma 26. in 27. januarja na Pohorju bo. Medtem ko je bilo Pohorje še pred tednom dni zaradi visokih temperatur povsem zeleno, so nižje temperature v zadnjih dneh organizatorjem tekmovanja za 49. Zlato lisico omogočile zas-neževanje s 25 snežnimi topovi. UDINESE SE VZPENJA Nedeljski izidi A-lige: Cagliari - Genoa 2:1, Catania - Roma 1:0, Lazio - Atalanta 2:0, Napoli - Palermo 3:0, Parma - Juventus 1:1, Torino -Siena 3:2, Udinese - Fiorentina 3:1 (Di Natale 2, Muriel), Sampdoria -Milan 0:0. Vrstni red: Juventus 45, Lazio 42,Napoli 40, Inter 38, Fiorentina 35, Roma 32, Milan 31, Parmain Udinese 30, Catania 29, Chievo 24, Torino 23, Atalanta 22, Bologna in Sampdoria 21, Pescara 20, Cagliari 19, Genoa 17, Palermo 15, Siena 11. SEST IZLOČENIH ITALIJANOV, SLOVENCI DANES MELBOURNE - Italijani so zelo slabo začeli z nastopi v uvodnem krogu odprtega prvenstva Avstralije. Nastopilo jih je šest, vsi so bili izločeni. Krajši konec so potegnili Flavio Cipolla, Paolo Lo- renzi, Fabio Fognini, Simone Bolelli (na sliki levo), Karin Knapp in Camila Giorgi. Vsi štirje slovenski igralci Blaž Kavčič, Grega Žemlja, Aljaž Bede-ne in Polona Hercog) bodo nastopili danes. Št. 1 med moškimi Novak Djokovič je brez težav, s 6:2, 6:4 in 7:5, odpravil Francoza Mathieuja. SMUČANJE - Tina Maze z zmago v vseh disciplinah v elitnem klubu šestih šampionk Vonn se je vdala ST. ANTON - Tina Maze je v letošnji sezoni brez prave konkurence in tudi v novem letu niza vrhunske uvrstitve. Z nedeljsko zmago v superve-leslalomu je vstopila v elitni večni klub šestih alpskih smučark z zmagami v vseh posamičnih disciplinah. V njem so še Američanka Lindsey Vonn, Av-strijka Petra Kromberger, Švedinji Pernilla Wiberg in Anji Parson ter Hrvatica Janica Kostelic (med moškimi je podoben podvig uspel Marcu Girardelliju iz Luksemburga, Švicarju Pirminu Zurbriggnu, Američanu Bodeju Millerju, Norvežanu Kjetilu Andreju Aamodtu in Avstrijcu Gunterju Maderju). V St. Antonu je Tina vpisala svojo 17. zmago v karieri. Ima že 12 veleslalomskih zmag, eno smu-kaško, dve superkombinacijski, slalomsko in zdaj še superveleslalomsko. Devetindvajsetletna Korošica je v letošnji sezoni že šestkrat zmagala, štirikrat v veleslalomu, enkrat v superveleslalomu in enkrat v superkombi-naciji, ter skupno vpisala 13 uvrstitev na stopničke. Trikrat je bila druga (paralelni slalom, veleslalom, superveleslalom), in štirikrat tretja (trikrat slalom in enkrat veleslalom). Po polovici sezone, po 20 tekmah, do konca sezone je še 17 preizkušenj, je Mazejeva zbrala že 1289 točk, kar je skoraj toli- ko kolikor sta doslej uspeli zbrati njeni najbližji za-sledovalki v svetovnem pokalu Nemka Maria Hofl-Riesch (744) in Avstrijka Kathrin Zettel (597), ki imata skupaj 1341 točk. Na novinarski konferenci v St. Antonu je veliko priznanje najboljši slovenski alpski smučarki vseh časov izrekla tudi Američanka Lindsey Vonn, lanska dobitnica velikega kristalnega globusa, ki je prvi superveleslalom po skoraj enomesečni odsotnosti z belih strmin končala na četrtem mestu, potem ko je bila v smuku šesta. «Mislim, da sem si s tekmama povrnila samozavest in se že veselim naslednjih preizkušenj v Cortini d'Ampezzo v smuku in superveleslalomu, kjer upam, da mi bo šlo že veliko bolje. Vsako leto ne moreš zmagati v skupnem seštevku svetovnega pokala, Tina (Maze) je dokazala, da je v letošnji sezoni resnično najbolj vsestranska smučarka, o tem ni prav nikakršnega dvoma,» je dejala ameriška zvezdnica, štirikratna dobitnica velikega kristalnega globusa (2008, 2009, 2010, 2012), ki bo najverjetneje izpustila današnji nočni slalom v Flachau (prva vožnja ob 17.45) in se je že sprijaznila z dejstvom, da letos ne bo ubranila zmage v skupnem seštevku. ROKOMET - Slovenija na SP v Španiji Padla tudi J. Koreja Danes ključno s Poljaki (O _Q O ■o (O .«s Slovenija - Južna Koreja 34:27 (14:13) Slovenija: Škof (20 obramb), Prošt, Bilbija, Dobelšek, Kavtičnik 3, Bezjak 2, Dolenec 3, Skube 1, Bundalo, M. Žvižej 2, L. Žvižej 5, Gaber 2, Zorman 2, Mar-guč, Mačkovšek 4, Gajic 10 (6). Južna Koreja: Lee, C. Park, Kang, Y. Yeong 6 (1), K. Park, C. Y. Park 5, Lim, Yoon 1 (1), H. Yeong 1, S. Kim 6, Na 2, D. Kim 1, Y. Park, Eom 4 (1), Oh. Sedemmetrovke: Slovenija 6 (6), Južna Koreja 3 (3). Izključitve: Slovenija 8, Južna Koreja 2 minuti. ZARAGOZA- Slovenska izbrana vrsta je na sklepnem turnirju v Španiji osvojila drugi par točk, po sobotnem zmagoslavju nad Savdsko Arabijo je padla še Južna Koreja. A pravi rokometni boji za čim boljši izhodiščni položaj v osmini finala so šele pred njo: žedanes se bo pomerila z močno in bržkone papirnato favoritko skupinskega dela Poljsko (20.15), nato pa sledita še zadnja dva obračuna v skupini C. Najprej z Belo-rusijo (17. januar), nato pa še s Srbijo (19. januar). Slovenski selektor Boris Denič je dvoboj z Azijci začel z udarno sedmer-ko. Ob vratarju Gorazdu Škofu so zunanje položaje zasedli Uroš Zorman, Jure Dolenec in Sebastian Skube, na šest-metrski črti se je za prostor boril Miha Žvižej, krilna položaja pa sta zasedla Luka Žvižej in Dragan Gajic, ki je bil v zadnjih dneh zaradi bolečin v zadnji stegenski mišici pod posebnim zdravniškim nadzorom. Krilni igralec francoskega Mont-pellierja je takoj pokazal svoje mojstrstvo, po dveh njegovih zadetkih si je Slovenija v peti minuti priigrala vodstvo z 2:0, že v naslednji minuti pa se je po zadetkih Zormana in Gajica odzvala tudi korejska klop z minuto odmora. A ta ni zaustavila silovitega naleta Deničevih izbrancev: slovenska obramba - Matej Gaber je menjal Skubeta - je bila na najvišji možni ravni, dodatno moč ji je vlil tudi Škof z nekaterimi zanesljivimi posredovanji, igra v napadu pa raznovrstna in učinkovita. Vse to je botrovalo sanjskemu slovenskemu začetku in vodstvu s 6:0, po njem pa je sledil padec. Po «verižnih» izključitvah Dolenca in Mihe Žvižeja med 12. in 14. minuto so se Korejci približali na dva gola (7:5). Do konca polčasa se je odvijal povsem enakovreden boj, korejska globoka obramba je Deni-čevim izbrancem povzročila kar velike preglavice, ob slabši igri v obrambi je bilo veliko nesoglasij tudi v napadalnih akcijah, na velik odmor pa so Slovenci vendarle odšli z rahlo prednostjo (14:13). Slovenski rokometaši so v nadaljevanju vendarle uresničili svoje cilje in osvojili točki, a niso prikazali predstave, ki bi navdajala z optimizmom pred usodnimi in najbolj odločilnimi dvoboji v Zaragozi. Po desetih minutah povsem izenačenega boja so z igralcem več v 41. minuti povedli z 21:18, minuto kasneje pa je Luka Žvižej povišal na +4 (22:18). Zalogo v zadetkih so brez prevelikih nihanj v igri oplemenitili, tudi na račun nekoliko slabotnejšega korejskega pritiska, ki jim je globoka obramba in neprestano lovljenje vendarle kakovostnejšega tekmeca iz Slovenije vzela kar precej moči. Izidi 2. kroga Skupina A (Granollers): Brazilija - Argentina 24:20 (9:8), Tunizija -Nemčija 25:23 (13:13), Črna gora - Francija 20:32 (11:17). Vrstni red Francija 4, Nemčija, Tunizija, Argentina in Brazilija 2, Črna gora 0. Skupina B (Sevilla): Čile - Islandija 22:38 (11:18), Katar - Makedonija 30:34 (13:21), Rusija - Danska 27:31 (13:14). Vrstni red: Danska in Makedonija 4, Islandija in Rusija 2, Katar in Čile 0. Skupina C: (Zaragoza): Južna Koreja - Slovenija 27:34 (13:14), Belorusi-ja - Srbija 28:34 (13:20), Savdska Arabija - Poljska 14:28 (6:14), Vrstni red: Slovenija, Srbija in Poljska 4, Belorusija, Savdska Arabija in Južna Koreja. Skupina D (Madrid): Alžirija -Hrvaška 20:31 (12:15), Egipt - Španija 24:29 (11:16), Avstralija - Madžarska 813:43 (6:20). Vrstni red: Hrvaška, Španija in Madžarska 4, Egipt, Avstralija in Alžirija 0. »Lepše je v Sloveniji, kjer se ljudje več družijo in manj delajo.« (Hokejist Jan Muršak pred po-vratkom v Detroit, Večer, 9.1.) »Konec 60. let sem gledal tekmo Jugoslavija : Italija in košarka mi je postala všeč. Kupil sem knjigo o košarki in treniral gibe, ki so bili opisani.« (Rektor Univerze na Primorske Dragan Marušič, Primorske novice, 10.1.) »Bila je res čudovita ekipa. Po treningih nismo nikoli prišli domov pred tretjo ali četrto uro zjutraj.« (Spomini Roberta Cosolinija na košarkarje pri Boru, ŠUM, 11.1.) »Če želiš tekmovati na visoki ravni, moraš dosegati določeno povprečje v študiju. To je zmagoviti model. Če pogledamo, kako se to izraža v medaljah: v Pekingu je Univerza Stanford zbrala več kolajn kot vsa celotna italijanska odprava.« (Italijanski strelec in olimpionik Niccold Campriani, La Repubblica, 11.1.) »Poznate La Fontainovo basen o lisici in grozdju? Ko lisica ni mogla do grozdja, je rekla, da je kislo. Tako je tudi v smučanju. Ko veliki ne zmorejo narediti vsestranskega smučarja, ki bi bil kos malim velemojstrom vseh disciplin, priredijo pravila.« (Ante Kostelic meni, da se proti Tini Maze pripravlja zarota, Delo, 9. 1.) KOŠARKA - Če bi 1. del veljal kot konec bi se AcegasAps uvrstil v play-off IZID IN STRELCI - AcegasAps - Fileni Jesi 79:72 (Thomas 27, Filloy in Meščerja-kov 12, Brown 9, Mastrangelo 6, Gandini in Carra 4, Ruzzier 3, Fall 2, Ondo Mengue 0 . Coronica in Cantarello n.v.). POTEK TEKME - Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu vse do zadnje četrtine, ko so si Tržačani z boljšo obrambo in večjo natančnostjo v napadu priigrali odločilno prednost. NASPROTNIK - Jesi je v celoti odvisen od svojega najboljšega igralca Maggiolija. Ko bivši reprezentančni center dobi žogo v bližini koša, je neustavljiv. Ko pa je Magg-gioli dobro krit, se ekipa pogosto ne znajde, kar priča tudi večje število izgubljenih žog zaradi poteka štiriindvajsetih sekund. OSTALE TEKME IN LESTVICA PO PRVEM DELU - Casale je počival, tako da sta ga na vrhu lestvice (20 točk) dohitela Pistoia, ki je s 70:64 premagala Veroli, in Barcellona, ki je z 91:86 premagala Scafati, ki ostaja na 4.mestu (18 točk). Sledijo Brescia, Bologna, Verona in AcegasAps (16 točk). Ko bi se prvenstvo zaključilo sedaj, bi teh osem ekip nastopilo v končnici. NASLEDNJA TEKMA - V 1. povratnem .kolu bo AcegasAps imel lepo priložnost, da unovči drugi par točk na tujem. V petek bo namreč pred TV kamerami (RaiSport 20.45) igral v Imoli, ki je doslej zmagala le tri tekme. Dve na domačem igrišču (zadnjo v nedeljo s Capo d'Orlandom). Društvo je obdržalo samo enega tujca (organizatorja Gaya) in štiri bolj izkušene domače igralce (Valentija, Foiero, Masonija in Frassinettija), da bi - ob pomanjkanju izopadov - čimbolj skrčilo stroške. Dejstvo, da se je dejansko odpovedalo boju za končnico pa omogoča ekipi, da igra povsem neobremenjeno in je zato na domačem igrišču še kako nevarna. Možnosti za zmago: 50%. DRUŠTVO - Skupščina članov je včeraj vzela na znanje pismo župana Cosolini-ja, da bo sponzor AcegasAps napolnil društveno blagajno z dodatno vsoto 200.000 evrov. To pomeni, da bo lahko moštvo izpeljalo sezono do konca. Finančni položaj društva bodo vsekakor podrobneje preučili na novi seji upravnega odbora, po kateri bodo vnovič sklicali skupščino članov. (Marko Oblak) vprasanja ro ]bj) 'ijipj z£ ipures ud '§¿61 Bfem 'Z ipsndez a( sbu o>pBZ «•uiBAadspd pBJ opz Bp 'saA oiijajnui bz uj -aipBisajiuBui au;jods a>iB} pbjiziubSjo luauiod fe>j 'uiaA ojqoQ 'sij -8Z IS JB>I 'lUiaZA 'OU» 'lUIDSBAJIJOqjS A pOAO§BU OAlijBS a( aUI «'BUiajqOjd Buiajvj» -JB>]od IJB OpBJŽBU 0>I®I BZ JISOjdBZ B§ UI lUlAoSl} lAoSaiu A JISBJSO 8S Uias 'Bp>ISBqiUIUI BJBApS -aj BAOJog ijipaipd ;asapuiapas ijpaj a tuog pd ouis o>j 'uaTBpopBj opz ipm a( jig •ipiui po ojiq iu oao;o§ 'iuabj pjsdo.iAa bu ipn; ijiABipAti as os p] 'aqnpj a^suBAOjsoSni auABjs o>jb; OAjsfeurez a piqBApd pfe>] '«odijiz o>]s(pBziuBS -jo» ouafojpd a( pup -BiuazojodzBj B§apsaA ui BSauijBAiz 'irefeuisBu oupaA a( jig 'jBinq -pods ui a( ip( jijpog •ijajeiiid uiasApaid uiaDjBjSios jiq a( idpp a '}souaqjoq ui jsoujba -OAjjzod B>jipA a( bS bjisbj>j ufaounid uia>isasojd pd jbjSi bpj ups o;bu ui nSaig >j jid -o;sajd a( uiajod 'ajpiredure^ tiAjsiup pd pjBZ o.iapB>i oupuioSou o(oas a( o>pBZ •••>]IUA8Up SBU BZ BAipBjS fe>pu JB>] JB>]IUSBD }0>I UIBS iptl} pilil UiaS Bp 0>]B; 'UiaUO ui uia; o pBAasBjds paBZ bS ja; jBq liuzijq a auaui ui b;so§ jiqBAod 'pdn>j lunujiAais s ia -Bjdo uiBS Bp 'BDuaqznjsn «BSauaaisau» B§a(oAS njipaa bu jb>j jpsnd a( '(aStup ui BpsoA -Of\J 'BUBUIJOg 'BSBD8JJ) Bijaua.T} IJB b(jB>]JBSO>I BSa^SUBAOJSoSlli B§aUABJS B§8>IB>I jiuiaids -od ouiaoSj; OAoSaiu a uias o>j 'aDiiBiuazaTdaT a>j3JB>pBso>i a^suBAOjsoSni ?b(iabu ua;s -bj;s iptp a( jig 'iSiup ui BpBS BSaAojsj zi BuipoA(oy\' uBzprej pjsfeiSoaq 'Bftduiijo B>jsuB(jq -n(j as ijbao;soS os sbu pj 'Bijouipj ;so§ ;bj>] -fe>pu jiq (bs 'n>psojj bu «Buiop ;o>p> jduiud -bu jiq a(>]npfe]-[ pjsiijdg -sbu ud ijbjSi isBSijoAjd pjsuBAOjsoSni os Bp 'ipm jBAapBzi.id is o>jjbz •8DUB;uazaidai a>]suBA0js0§n( ipn; ui a>]s -BSijoAjd jBpajSo is Bp 'ipfejds aijoA apBj ijiu -OipB^S ipSA BU B§ OS PI 'aipiBil.ld aABjd puii qiAjsn jp qa; \ 'AaDdroj npjsuBAOjsoSni op; feiu a aias fes '«buib(b;bjz» psapuiapas-psapisas ijpaj ijpsp a Bjiq p] 'ippoqAB z odiuiaoSj; ojbui b;s -am njsipais a puii ja>j 'o;bz ouibs au aqnpj a; bz jBiiABjs[ '«pqsn}» ijbjSi os .w(>j '\jife.T>j ijiu -quiauiod ijasA a .w; lUBijqni^ a BpaAas ui npBjS -oag "nqaiSBZ "rniids a aipiBipd puij -puioSou pjsuBAOjsoSni i(uBp>pu a «uaijqnijBZ» uiasApa.id 119 '(9K>I ^tuPl) o>[jbz jiq ai;o>j 'B>jB(uasau -bz BSaupuioSou B§au;sBj;s o>jb; jBuzod fep>]o>i -pai uias pai.TB>i lu^iods iSjop foaid i(oas \ d)DUO)jJDZ "' (o)iiidlnbiop m H oboui/\j ifiuedj a iJ = OVN * nsoßjv a f|ej>{ ¡)|S0|0}!iu = HVNI * niuzjueiuqejq a asnp luafod = NVW1V * efauamv aiu; ojejs = OINV - »35UVA01S VHOlSOHd 130 imaods NiiradiH A3nanv nruviiviiA vrv« ,,vnnnzzvu NIVrNIllUV VA0H08 vrNvanjN 11I3N.0 3N39IH 3N01 MVJIP (00NVWIIV 09310) S» IN13W090N IXSNI1N39HV VNOdOaHOH VIŠKA VSIdVd Vd3«0910a 1S0NJV1A -lud'»»} / VlUVdlH NI V311VIIX3II msNvrnvii am* INlHOdS msamavH 3H9I 3XSridWllO nSODUVA nvHxiiw ZIDU 1)3(111 ujNuni \ffllVU9l vusmaw» sriNVds nonriNia XINA3N0 IXSUOWIUd IH3II HV3N3UI3A M3V 130 ijorvavdiMd NV1I1VZ 3IVNZ 'W3JI xnsvz 'ivaao IU93N vav 3WI 03ISN3Z03IS -Niivwiva 10N31 NVAI 3N3INV 3X311 3HI0N?I1NT 3X3100130 PI10XIN U3N301 IN13W090N IXS00S »DINilfN* *03US0'1S U0A09N3Z -Vid'9100 nrvjA 0I01VX1V XINA3N0'1S irN03HS0 INS09A VX3U (0I9H0I9) ooinax IN00W ixsNvnivii Vri3A30S VXI100 0II3X HVH0930 33NV0J njivsid IXS0)NVHd 1011» U3N301 Risavjnws $VN V10Z niivsid IXS0}NVHd oiiAvuaz 3SV1SVN 5VSIN31 msNnwou irNvax3N (01U3900) vrAinms -3H3NVW U3N3U1 0XV1 1IAV1S3S AOaaaOdS Al NI Oiav« INVaiS VN l>niA31S irNQ31SVN A A31IS3H VXNVZIUX VNAOXHS VNlUOdS (Ad) 'bijSbibj »Bqo Bqo« ox 'i.toa -oSpo luiiAiuiiuBZ z pSaqsod oao;o§ oq p] 'nfaauai; nuia>isjB>]jBso>j ¿(uusujcIa jsfeua oui -lABjsod aiiupajsuu feu nuio>j •liiBZ pd ojidsj ;ads ijb iusay\ pd >]Buipa§ ja;aj ouiiDay •iuiBqpo>jsod s aABza; ijauii os b 'puii ijiiuias p] 'aiqop asABZ aiiui pz ¿ojpajs -od ]]o>]iu ra uiba as v 'Tjejiuajj ipj -az ajs BSBjauioSou B§ajajB>j •o>pasap o;sid bjiz -njsBZ jBDiusajj B^Bjq is b;s qpsouqo -sods niuDpo;oui ui ndoispd oj ¿uiiuDi]po z ipuaao uio>pizn uni -aaAfeu z ajs ejjeiip B§ajajB>j •ioiiaj o.ipuBS>piv JBjqzi iq UPBipzai ui npp uiausadsn oj ¿nAjsiauiez a Aojoqz qpjSAad niuaznjpz BipoA -ojoqz isi]oqfeu pq iq op>j ■?mw °iuos ¿iaSSZ B>pupaspajd B§aiu -pajsuu bz i]B§B]pajd iq b§o>j •ojbui od luiasA z JB>] B 'UiaDp>J UIO>]JBIAi Z BpaA3S ¿pixuoqz a ajBjadap]od afej -feu i[os bu uioSajTOj uiuaiB>] s uiiq -zi a>jijaA iu pz -niBSjag iSmpaij ¿apujA 3>jsuuiijBp a(upa|SBU >pu -paspajd isfjoqiuu pq iq op>j •SBPUI -oSoU IUDip]od JBJSOd iq Bp 'pSOUJSBJ asA puii a( izuaio^ oiS.ioig ¿1UABJ ifelA bu uiaiuBjSi z psrojziajd ra as Bp 'juz ai UIBA BDUBAOJBA B§aj3JB>] BZ •piuauio uibjoui b(is -snpig BiAajsj ipnp 'diabpjijaj ubjijaj b; -aj BiupBZ ui >]iuapjay\ o>juapz teusjg o>]UBjg ijidai>]pod o;bu o( os pj 'oSbj -pod jijBA;sn a( ksudijaj ubjijaj ¿IJOIIBU D3Afeu as ajs B§ajajB>] po 'jauajj pq ai op>j •rfjBZ pd o.Tidsj o;jaqoy 'iSunjB^so^ pd bijoq oip^ :BAp jiuauio uioq ijiSouui po ¿D3]BJ§ -los isijoqfeu sba pq ai op>j •ruauioSou pd pjbjSios s aiau -sb>] 'isba zi pjiujajos s (aid(Bjs[ ¿HBfeqod D3A -feu qpaj qisfepu a 3js uitoj § PI sojijaj jau -an lujauioSou pjjBAoSpo (ubsbjcIa xt bu aiBiissroijAj bubjijaj piqzi oj L L HIA3ry3N3Hl / •uibjs o|bui ai aui ui pq as uiasij^ ¿abjSux Bqn>i :;a|zi Tsda|feu/aurado jajzi /(bj>j luaijqnipjj — BupuaS -jy 'BiiuBdg 'B>[Tija]/\[ 'Bqn>i 'BiipzB.ig :fe>jou ai qii ••• J3AIZ pBJ iq U3}B>j a 'BABZjp uSllJQ OAid :bd -B.iid BsqnijiBfj i>j.).mi z o[ij :p3_i Bsqnijfefj oiptu uiSiiyY ¿Suiuajj bu ijb oqztijs a 'ozjaAnm bu saipd as o>j 'tijAB a SBsnjsod fe>] oSrup au oua aj^ ¿japiMj ijb jjooqaaBj BJBq AaapA0>|siq0 ui b>]iu -Aaup kSo^sjoiliuj po uibcLid afpBuuojui auAauQ i(puaz ifoAS bu ip B>]ijjy / SBSay^ SBq b opi]ap a BjnBj / A;q ojsj ubuio/)^ ojsj / BJBAang aq^ ojaireduio^ BABjspajd 'uijij 'uiasad 'bSi(u>j Bsqnfjfejsj aqrunoX 'Sjo';jods o[s :ubjjs Bujajds luiBiSojd iu} eš OJ H ~ -a es -Q Is C O fe S eS a; O mi pomeni šport? Šport je predvsem veselje, družabnost, saj spoznavaš veliko ljudi, ki se prelevijo prijatelje; je sprostitev po delu ali pouku, kar pa je najvažneje, je šport tudi šola življenja, saj življenjska pot ni lahka. # Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil spremljam vse, mislim pa, da bi bil najraje deskar na snegu. # Navijam za ... nisem strasten navijač, to pomeni, da so mi všeč vse tekme, na katerih je želja za zmago na višku in je zmagovalec znan šele v končnici; simpatiziram za Juventus, pri košarki za Partizan, ker je publika enkratna # Temna stran športa doping in preveč denarja v nekaterih športih # Po tv ali v živo i je najbolj navdušila: po tv Mike Tyson / v živo Ronaldinho na nogometnem stadionu v Vidmu na tekmi Udinese - Barcelona. # O zamejskem športu mislim, da ... že vrsto nastopam za domača društva, vendar opažam, da se na finančnem nivoju ni kaj prida spremenilo, tako da pestijo društva še vedno težave. Vendar me veseli, da nikoli nobeno društvo ne popusti in vsa nudijo mladim priložnost, da se približajo športu. Cenim torej vse, ki to omogočajo. # Predlog za ZSŠDI: Kufersin naj ostane predsednik. N > to O cro C O cn p v 3 v«. ** rt rt -jods pjsuaAojs 'OJB] -]Bg 'syod§ aiuajj -xg'ljodsoipms 'p;jod§ 'auaj aq 'Bizpou BjBpspjg/ sši'ppi qjods -a P3 cs > n S o C OJ tt> o f. S* p O-.. O rt> rt o CS 3 C s-! M • > es bß"d Si c ^ C >N ŠH 3 O C C cS B c O >y o m atu) CS OJ •ji p 5 n s ^ s a O aj-g a; GO ,a P*-—- , >n ts S --i ö OJ — ^-a s.t; s-* G ^lll i S 9 c n ~ m =s ~ CS CS . „ jz o iS Ü r . .. Bi ^ S " '2 Ž " H >s Ü P iS . d , £ m ö C .5? E « ^ Jh C sh 5TJ=| m O o 2 -s ts 15 tS S S N Ä 3 D .. O ' _ _C s_i 3 S • 2 ö ž S "S % c-^'-ä 3 & ^ rt 5. rt 3 iS ° 3 3 cl P B rt C B cro < p CL »< m p C S CB O P "O rt KJ 2 B S 3 o. S- 3 ti n< ■— i> O tt> k- EL 2: g ? g" S o » S* i- A " 3 : ^¡3 < B & ^ 5' » S D: ^ ^ B ° h-- rt rt p c« cS esLiš ° rt g 3. n< rt 3 O P N o rt. sr UI3JOUI7 9U V[TS -B3A pSOU29A -qo VfTUAOpp ipBJBZ JBpU9A '0>{S -uapai :uias I3IupBAO|3J/ll3SIJ§I §3jg :oA^snjp diuBpd^ :oA4snjp ouapBj\[ >pq/ÄB{d :B§0]yV B>[jbso>[ :B§ouBd Bu^jods PB(ba -so as uipsnj ¿puiuASO spsnd as ijb sb(baso • |sni.ii[K o[o/ 'o[o/ 'opz ¿jsioSa ijb jsinxjjY 0 tioar[0([ ¿uaj ijb ubabjsq 0 Tro)o.i>pro>j oj BUI 'jBiuBS ()[KI/\i ¿U34aj>JUO>J IJB DB.iUBS 0 UaqBZHJQ ¿AlijZaUIBJS IJB UaqBZ -iijQ 0 Aiipsndoj ¿Aiijjsndod ijb Sojjs 0 uajBpnajj ¿uajBpnsjd ijb uaAizjnduii •iiuiijn>i a ipn} jouiod bu pund po>[STjd pBJ 'pioAsouiBso ai as JB>[po 'nSaus bu B>[sap pBJ opz Bd iiuizod 'ni.ioui i.id pBJ ai pajod :isbj iu;aj os Buiaizj 'auajapjd buiiu uiau -abjS a Bd uiaijoui ui iqiJij pa]A[ 'BiuBAO^od BSasijBp BSaiupajsBu op pBjppod bsbj fe>[au bz aq -znjs ipBJBZ jbjoui oq jBpuaA 'osjuBpjs ijb >[JOX Majsj a iq jBAo;odpo:Aafej>[ ijiSnjp aiu -BABuzods a ipn; auaz bS ijiSnjp op ;so;jdpo 'odBj^ s i.mz jasA nui os Bp 'b( -Bpop iaqasod Bd BijSopiaj uBi;sij>i 'lizpqiBu oiainsido b§ o>[bx 't(| -a^Biijdods ojpij iiuasA z as 'BfejBuz BSajasaA ai Bd 'uBZjpBZ o>pjo>iau n>pajBZ bu 'uapasaq (»ipa^l u p s-2. 3 ? p O / opa -:>kl II -;azzBg ■>]iuAaup ppjouipj :BiBppo-AX ')jniAaup-AX 'afiAaj 'pjniAauQ •aasi]Bpa|9 ¿oupj ijb aasijBpajc) JO>[ IAI3S OOM uapasBz vfBuijdo ßu joqej ß-i -Bq ipiiAtudn 'uBjais J3?°i jauis B>[S0[0ig :Bqzri]S 'hpms BUBZ3§ ¡BiuBAiq iBJ>J ^861 £ 8 1SJJL :BAisioj umjBp ui Tbj>i Bi[§ojJ3-[ ueipsu>j :>[auiiijd ui auij sn) pod ej6 o>| 'eAjzn eiißojjad uefjsu» fNIdOlS 09£ l>H13A IdOdS £L0Zepenuei'SL'>|9Joi Q Torek, 15. januarja 2013 1 7 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik GORICA - Sneženje pospremile tudi kritike zaradi poznega ukrepanja Največ preglavic zaradi snega v mestu in na železniških tirih Gorica se je včeraj prebudila pod debelo snežno odejo. Hujših prometnih nesreč niso beležili, sneg pa je voznikom vsekakor povzročal preglavice. Za mnoge med njimi so se težave začele že na domačem dvorišču ali pri izhodu iz garaž, kjer so morali kidati sneg, dalje na poti v službo ali v šolo. Številne ceste, tudi v mestnem središču, ki jih niso pravočasno posipali in splužili, so bile za avte brez zimskih pnevmatik ali snežnih verig v jutranjih urah težko prevozne. Stanje se je izboljšalo v teku dopoldneva, ko je dež začel topiti sneg. Avtocestni odsek Ližerc-Trst je bil od nedelje ponoči do sredine včerajšnjega dopoldneva zaprt za tovorna vozila, ki jih je policija preusmerila na območje pristanišča Portorosega, kjer so počakala na ponovno pa sta tudi občinska svetnika liste Per Go-rizia Fabrizio Oreti in Celestino Turco, po katerih je občina začela z delom prepozno. Slovenskih šol na Goriškem zaradi snega niso zaprli. »Nekaj učiteljev, vzgojiteljev in šolskih pomočnikov zaradi slabih vremenskih razmer ni moglo priti v službo, nižješolski profesorji pa so bili vsi prisotni,« je pojasnila goriška ravnateljica Elizabeta Kovic, ki se je zahvalila neučnemu osebju, ki je zgodaj zjutraj očistilo dvorišča in pločnike ter zagotovilo varen vstop v šolo. Nekaj več težav so imeli na nižji srednji šoli v Doberdobu, kjer so se zjutraj znašli samo z dvema profesorjema. »Številnim profesorjem s Tržaškega Krasa ni uspelo priti na delo. Pomagali smo si z neučnim osebjem in drugimi profesorji, ki smo jih zaprosili za predčasen prihod v šolo,« je povedala ravnateljica Sonja Klanjšček. V Števerjanu je civilna zaščita začela posipavati ceste v nedeljo zvečer. Prostovoljci so bili na delu do 2. ure ponoči, zjutraj pa so glavne ceste splužili. Večjih težav v briški občini niso zabeležili, edino šolski avtobus ni vozil, zato so starši sami pospremili otroke v šolo. Sneg je zajel le nižinski del sovodenjske občine: občinski delavci so posipali in splužili glavne ceste, očistili so tudi vhode šol in vrtcev. V nočnem času je Sovodnje prizadel polurni električni mrk. Sneženje je tokrat prizaneslo do-berdobski občini: Doberdobci, ki so se včeraj pripeljali v Gorico, se niso mogli naču-diti, da je bilo mesto belo, Kras pa zaradi dežja le premočen. (Ale) NOVA GORICA - Zaradi snega Na cestah zdrsi in polomljena drevesa Tudi Novogoričani so se včeraj prebudili v belo jutro. Zjutraj in čez dan je sneženje že prehajalo v dež, tako je bela idila kmalu postala plundra na pločnikih, nad katero so se jezili vsi, ki so se v ponedeljek po mestu gibali peš. Še več preglavic je bilo v prometu, predvsem zaradi polomljenih dreves. Pri novogoriški Komunali, kjer skrbi- več fotografij na www.primorski.eu odprtje avtoceste. Pravo kalvarijo so doživeli potniki vlakov, ki so bili namenjeni v Trst. Železniška proga je bila namreč več ur zaprta zaradi okvare, zato so morali potniki in vlaki čakati na tržiški postaji, kjer je zaradi negotovih povezav, nejasnih navodil železniškega osebja in upravičenih protestov zavladala zmeda. Na državni cesti št. 56 v Ločniku je zjutraj nastala več kilometrov dolga kolona vozil, promet pa je bil upočasnjen tudi na drugih cestah. Gasilci so imeli veliko dela predvsem v goriškem mestnem središču: od 3. ure ponoči do 11. ure so opravili preko dvajset intervencij, predvsem zaradi dreves in vej, ki so se lomile pod težo snega. Na Korzu Italia in v Ulici Boschetto sta veji povzročili škodo na dveh avtomobilih. V Ulici Rismondo je drevo zgrmelo na cesto, odlomljene veje so zasedale del vozišča v Ulici Lantieri, zaradi odstranjevanja velikih vej je bila Ulica Brass zaprta do popoldneva. Dopoldne je bilo zaprto križišče med ulicama Leopardi in Brigata Casale, kjer so občinski delavci odžagali nekaj nevarnih vej, ki so grozile voznikom in pešcem. Dolgo je bila zaprta tudi Ulica Sotto-monte v Ločniku, kjer je na cesto padel drog javne razsvetljave, stanovalci zaselka pri pevmskem mostu pa so bili zaradi okvare omrežja nekaj ur brez elektrike. Goriški občinski delavci in civilna zaščita so za posipavanje cest uporabili 300 stotov soli in gramoza. »Čeprav so imeli veliko dela z odstranjevanjem dreves in odlomljenih vej, je bila prevoznost cest zagotovljena. Res je, da je bila na cestah plun-dra, to pa se je zgodilo, ker jih nismo posipali s soljo pred sneženjem. "Pravi" sneg smo namreč pričakovali šele na ponedeljek: če bi se napovedi uresničile, bi bilo predhodno posipavanje potratno,« pravi odbornik Francesco Del Sordi in zatrjuje, da je občinska služba začela posipavati glavne prometnice že v nočnem času. Drugačnega mnenja je načelnik Demokratske stranke v občinskem svetu Giuseppe Cingola-ni, ki je do občinskega »proti-snežnega« načrta zelo kritičen in meni, da bi se morala Gorica zgledovati po Novi Gorici, kritična Zupan Gorice sije pomagal z grabljami jo za posipavanje in čiščenje površin v mestu, so z aktivnostmi začeli včeraj ob 3. uri zjutraj. S pluženjem pločnikov in cest so najprej začeli v mestnem jedru, nato pa nadaljevali navzven. Delavce z lopatami pa je bilo pri delu moč videti še ves dopoldan. Na roko jim je šel tudi dež, ki je dopoldan pomagal topiti sneg, ponekod pa je le pripomogel k temu, da je na pločnikih nastala mokra brozga, ki je brez vodotesne obutve ni bilo moč uspešno prebroditi. Nekaj težav je bilo tudi na cestah, predvsem na ajdovskem in v zgornjem Posočju, kjer so zabeležili več zdrsov vozil. Na Goriškem pa so se ubadali predvsem s polomljenimi drevesi: nekaj minut do 6. ure zjutraj so polomljena drevesa na Ko-stanjeviški cesti na Pristavi potrgala telefonski kabel. Novogoriški poklicni gasilci in delavci Komunale so morali zaradi intervencije cesto polovično zapreti. Četrt čez 6. zjutraj je na cesto Nova Gorica-Rožna Dolina pred predorom Panovec na vozišče padla smreka. Delavcem novogo-riškega Cestnega podjetja so pri odstranjevanju podrtega drevesa pomagali no-vogoriški gasilci. Približno ob pol devetih pa so ti pomagali še na Kidričevi ulici v Novi Gorici in odstranili zlomljeno vejo, ki je padla na osebno vozilo. Ponovno sneženje naj bi dobršen del Primorske ponovno zajelo že jutri. (km) Zaradi odlomljenih vej je bila Ulica Brass v Gorici zaprta (zgoraj); osmim občinskim delavcem so pri čiščenju cest pomagali tudi prostovoljci civilne zaščite (levo); novogoriške pločnike so posipali šele včeraj zjutraj (desno) foto k.m., bumbaca ŠTMAVER - Po petkovem požaru Domačine skrbi usoda bivše šole Sedež krajevnih društev je po požaru nedostopen bumbaca »Če bi bila škoda tako velika, da bi je občina ne mogla kriti, bi za nas to pomenilo zelo hud udarec. Bivša šola v Štmavru je srce naše skupnosti. Kje bi izvajali naše dejavnosti, če bi bila stavba neuporabna?« opozarja Lovrenc Persoglia, predsednik združenja Krajevna skupnost Pevma, Štmaver, Oslavje, ki bi si moral včeraj skupaj s predsednikom društva Sabotin Valentinom Devinarjem in tehniki goriške občine ogledati notranje prostore nekdanje šole, kjer je v petek pustošil požar. Obisk je odpadel, ker je imelo občinsko osebje polne roke dela zaradi sneženja, Persoglia in Devinar pa upata, da bosta v stavbo lahko vstopila danes. »Ker so gasilci prepovedali vstop v poslopje, moramo počakati na prihod občinskih tehnikov. Šele nato bomo lahko začeli ocenjevati škodo,« je povedal Persoglia, po katerem je ogenj uničil sobo v prvem nadstropju, kjer je zgorela tudi oprema, med gašenjem pa je voda pronicala tudi v spodnjo dvorano in poškodovala strop. »Na tleh pritlične dvorane sta vsaj dva centimetra vode. Čim prej bi radi vstopili, da vodo izčrpamo in preprečimo, da bi nam uničila pod,« je povedal Persoglia. Po njegovih besedah je društvo Sabotin zavarovalo stavbo, ki je v občinski lasti, zato bi del škode lahko krili s tistim denarjem, če bo škoda večja pa upajo, da jim bo občina pomagala. 18 Torek, 15. januarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / SOVODNJE - Novoletno srečanje sredi nerožnatih razmer Lažje kuverte za društva, nazdravili boljšim časom Petje, glasba, recitacije in ples so vtisnili pečat tradicionalni novoletni prireditvi v Sovodnjah, na kateri je občinska uprava tudi letos izročila prispevke krajevnim društvom. Vaška telovadnica se je v nedeljo za to priložnost napolnila, na vidnih mestih pa so sedeli občinski upravitelji in predstavniki kulturnega in športnega dogajanja v vasi. S poskočno vižo je uvedla skupina Mladih kraških muzikantov, ki se razvija v odličen glasbeni ansambel. V nadaljevanju so z božičnimi napevi nastopili otroški pevski zbori kulturnega društva Sovodnje (vodi jih Jana Drasič), kulturnega društva Ru-pa-Peč (Zulejka Devetak) in prosvetnega društva Vrh Sv. Mihaela (Karen Ulian). Za njimi sta na prizorišče stopila mešani pevski zbor Rupa-Peč in moški zbor Skala iz Gabri, ki ju vodi Zulejka Devetak. Zapela so še dekleta Bodeče neže, ki jih je v nedeljo vodil David Bandelj, na klavir pa spremljala Mateja Jarc. Med posameznimi nastopi so publiko nagovarjale članice vrhovske Danice Sabrina Solinas, Roberta Abrami in Carolina Parmesani, Mladi kraški muzikanti pa so zaključili prvi del programa. Na vrsti je bila županja Alenka Flo-renin, ki je svoj govor začela z ugotovitvijo, da si vsakič nadeja, »da bom lahko bolj optimistična glede finančnih zmožnosti in perspektiv javnih uprav v novem letu«, vendar je splošna gospodarska kriza udarila tudi po krajevnih upravah. Kljub temu so na občini dosegli nekatere izboljšave: »V prihodnje bomo sposobni nuditi kaj več kot le osnovne storitve. V zadnjih tednih smo namreč z natečajem in mobilnostjo pridobili dve novi delovni sili, ki dopolnjujeta organik naše občine, ki je bil v zadnjem letu in pol podhranjen predvsem v računovodskem, a tudi tajniškem sektorju. Novo leto smo torej pričeli z novima kolegoma, pa tudi z delno preureditvijo občinskih uradov, saj je prihod dveh oseb zahteval dodatne prostore, kar je privedlo do nujne selitve ambulante, ki sicer že dalj časa ni odgovarjala potrebam zdravniškega osebja.« Poudarila je, da letos še nimajo informacije o tem, v kakšni meri bo nižanje državnih in deželnih prenosov vplivalo na delovanje javnih uprav: »Celo tega ne vemo, kdaj bomo lahko odobrili proračun, ki smo ga v tem času v prejšnjih letih že skoraj dokončali. Ta pomembni finančni dokument, ki omogoča poslovanje in izpolnjevanje obveznosti, ki so v občinski pristojnosti, bo glede na trenutne pogoje morda izglasovan komaj konec maja ali junija, saj dežela podreja proračun občine predpisom oz. navodilom, ki jih bomo prejeli verjetno komaj konec marca. To pomeni, da bomo v tem času lahko poslovali zelo omejeno, saj bomo vsak mesec lahko porabili le dva-najstino sredstev, ki jih predvideva zadnji odobreni proračun, torej tisti iz leta 2012. Gre za vsote, s katerimi lahko krijemo minimalne stroške vzdrževanja občinske strukture in imovine. K temu je treba prišteti še neznanko novega davka Tares, ki bo nadomestil sedanji davek na odpadke Tarsu.« Glede javnih del je povedala, da so nastavili postopke za nekatera pomembna javna dela, ki naj bi bila uresničena v tem letu, toda »pogojnik je obvezen - tako županja -, saj ne maram napovedati ali celo obljubiti uresničitev tistih delov upravnega programa, ko ni znano, če bomo postavljeni v situacijo, da lahko sploh normalno delamo«. In zaključila je: »Društva bodo v kuverti dobila nekoliko nižje prispevke v primerjavi z lanskim letom ... Kot uprava smo odločno sprejeli sklep, da v rebalansu konec novembra poiščemo in namenimo vse prihranke in ostanke prav našim društvom, ki bi brez teh podpor, če seveda upoštevamo vse ostale reze, ostala praktično brez sredstev za preživetje. Da se temu moramo in želimo zoperstaviti, smo dokazali tudi z odločitvijo, da letošnji program oblikujemo sami doma, ker to zmoremo, ker v naši občini živijo ljudje, ki jim ni vseeno in se trudijo, da bi v sklopu društvenega delovanja ponudili kaj dodatnega, nekaj, kar Na novoletnem srečanju v Sovodnjah otroški pevski zbor (zgoraj), publika, občinski upravitelji z županjo na čelu in predstavniki krajevnih društev (levo), nastop Mladih kraških muzikantov (spodaj) bumbaca osmišlja naše življenje, ki ne more in ne sme potekati samo znotraj hišnih zidov.« Iz županjinih rok so nato kuverte prejeli društvo Karnival, VZPI-ANPI Vrh, VZPI-ANPI Sovodnje, Rupa-Peč in Gabr-je, PD Vrh Sv. Mihaela, KD Skala Gabrje, KD Danica Vrh, PD Rupa-Peč, KD So-vodnje, Društvo slovenskih upokojencev Gorica, sovodenjska sekcija Zveze prostovoljnih krvodajalcev, ŠD Sovodnje, KŠD Vipava Peč, ŠZ Soča, združenje športnih ribičev Vipava, Društvo slovenskih lovcev Doberdob, Kraški krti, skavti in skupina prostovoljne civilne zaščite. Nedeljska prireditev je bila v drugem delu plesno obarvana. Najprej je na prizorišče stopil plesni par Nika Bagon-Miša Ci-goj iz ajdovskega kluba Urška, ki izstopa na plesnih tekmovanjih po vsej Evropi. Pred občinstvom pa so se izkazali tudi mladi plesalci društva Vipava s Peči, ki jih v svet plesa vpeljuje Jelka Bogatec. Novoletno srečanje je sklenila družabnost, na kateri so nazdravili tudi boljšim časom. (vip, red) Odprta vrata slovenskih šol Dan odprtih vrat prirejajo danes slovenske višje srednje šole v Gorici. Staršem in dijakom bodo prikazali delovanje šol poklicno tehniškega pola (poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois, industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega) in licejskega pola (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič ter klasični licej Primož Trubar). Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji jih bodo informirali o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. Obisk višješolskega središča v Ulici Puccini bo možen od 18. do 20. ure. Letos bo to edini dan Odprtih vrat slovenskih višjih srednjih šol, namesto drugega tovrstnega dneva bodo nižješolcem omogočili obiskovanje višješolskega pouka v dopoldanskem času. SSG, predstava odložena Zaradi posledic obilnega sneženja je odpadla sinočnja uprizoritev gledališke predstave »Alma Ajka« v Kulturnem domu v Gorici, ki je bila napovedana v okviru goriške sezone Slovenskega stalnega gledališča. Organizatorji so sporočili, da je odložena na kasnejši datum, ki bo pravočasno sporočen. Z alkoholom v krvi zbil peško Italijanski državljan je v nedeljo pozno popoldan v Solkanu na prehodu za pešce zbil 33-letno žensko, državljanko BiH. Ta je utrpela lahke telesne poškodbe. Policisti, ki so z alkotestom preizkusili voznika, so ugotovili, da je le-ta imel 0,33 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. (km) Novi nadškof na sodišču V okviru pobud za spoznavanje Goriške bo novi nadškof Carlo Redaelli danes ob 12.15 obiskal sodišče, kjer mu bodo predstavili tudi težave, s katerimi se spopadajo zaradi pomanjkanja osebja in sredstev ter jasnih perspektiv. Olimpijski praznik v Gorici Pokrajinski odbor CONI v sodelovanju z združenjema Panathlon in Az-zurri d'Italia prireja danes ob 18. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici t.i. Olimpijski praznik (»Festa olimpica«) z nagraditvijo športnikov vseh generacij. Teror in Titova policija V knjigarni LEG na goriškem Korzu bo danes ob 18. uri predstavitev knjige »Il ter-rore del popolo: Storia dell'Ozna, la poli-zia politica di Tito« avtorja Williama Klin-gerja; za avtorjem se bo pogovarjal Lorenzo Salimbeni, sodeloval bo predsednik tržaškega združenja Lega nazionale Paolo Sardos Albertini. Vrednotijo ženski potencial V dnevnem centru CSM-AI v parku Basaglia v Gorici se bo danes med 18.30 in 20.30 začel nov niz ustvarjalnih delavnic, namenjenih ovrednotenju ženskega potenciala; v okviru projekta »Dolcemente« bo delavnice vodila psihologinja Flavia Donadoni (tel. 3474417673, flaviadonadoni@tiscali.it); udeležba je prosta in brezplačna. GORICA - Obsojen na zapor Ropar poskušal zbežati čez mejo Patrulja goriške policije, ki redno nadzira območje ob slovensko-italijanski državni meji, je v petek minulega tedna nataknila lisice 26-letnemu romunskemu državljanu, ki zaradi ropa ni poravnal svojih računov z italijansko pravico in se je po vsej verjetnosti skušal izogniti kazni z begom čez mejo. Med opravljanjem kontrol se je policistom zaz-del sumljiv furgon z romunsko registracijo, ki je bil namenjen v Slovenijo. Zaradi suma so vozilo ustavili in nato preverili identiteto vseh potnikov. Ugotovili so, da je med njimi 26-letni L.M., zoper katerega je bil izdan nalog za aretacijo, v kolikor mora v italijanskem zaporu presedeti eno leto in devet mesecev. Na zaporno kazen ga je obsodilo sodišče v kraju Fermo (Ascoli Piceno). Mladeniča so odpeljali v goriško kaznilnico, kjer čaka na nadaljnje ukrepe. Iz goriške kvesture sporočajo, da je to že druga aretacija, ki so jo opravili v prvih desetih dneh novega leta. Nedokončani pločnik v Ulici Diaz foto p.dk. GORICA - Gradbišče v Ulici Diaz Delavcev že spet ni, pločnik nedokončan »To prinaša porast stroškov, ki bodo naloženi le občanom« Delavcev že spet ni več, delo v Ulici Diaz pa je nedokončano. Na problem tokrat opozarja pokrajinska tajnica stranke Italije vrednot, Donatella Gironcoli. Goriški občinski svetnik iste stranke, Stefano Abrami, je že lani zahteval od mestne uprave, naj pojasni razloge, morebitne odgovornosti, novi časovni plan in dodatne stroške za dokončanje del. Župan je tedaj napovedal takojšnjo oživitev gradbišča. Delavci podjetja Pessot so se v Ulico Diaz vrnili na začetku septembra in se pospešeno lotili dela, saj je bilo za krajane, študente iz palače Alvarez in šolarje ter za mimoidoče dotlej nevšečnosti že na pretek. »Gradbišče se je naenkrat spet izpraznilo, na tlakovanje čaka del pločnikov in vozišča, ki je namenjeno parkiranju. Vse to gre v škodo varnosti ljudi. Nesprejemljivo, saj gre le za nekaj desetin metrov središčne ulice vzdolž šol in univerze,« pravi Gironcolijeva in dodaja: »To ni edini primer zavlačevanja z javnimi deli v mestu. Dovolj je pogledati proti ekološki "pošasti" - vzpenjači na grajskem griču, ki na dokončanje čaka že šest let. Drug primer je Drevored D'Annunzio, ki je bil dokončan krepko onkraj napovedanih rokov. To prinaša porast stroškov, ki bodo naloženi le občanom.« / GORIŠKI PROSTOR Torek, 15. januarja 2013 19 TRŽIČ - Načrt obnove obrata v lasti družbe A2A Čezmejno omizje za termoelektrarno Vprašanje posodobitve tržiške termoelektrarne bodo obravnavali tudi člani čezmejnega tehničnega omizja, ki ga bo financirala goriška pokrajina. Ustanovitev skupine izvedencev je napovedal predsednik goriške pokrajine Enrico Gherg-hetta, ki je na srečanju v priredbi zveze okoljevarstvenikov Legambiente predstavil svoje poglede na obnovo centrale družbe A2A, ki je v Tržiču in okolici zelo občutena tema. Cilj pokrajinskega omizja, ki ga bo koordinirala ustanova Ceta in pri katerem bodo sodelovali tudi izvedenci Univerze v Novi Gorici, bo priprava predlogov, o katerih bodo nato razpravljali z vodstvom družbe A2A. »Prepričan sem, da je treba pri projektu obnove upoštevati okoljski, družbeni in tudi ekonomski vidik,« je povedal Gherghetta. O projektu obnove tržiške termoelektrarne je govor že več let, vprašanje pa je postalo ponovno aktualno v zadnjih mesecih. Lastniki obrata so namreč napovedali, da nameravajo po obnovitvenih delih, v okviru katerih bodo porušili bloka na kurilno olje, za proizvodnjo energije uporabljati predvsem t.i. »čisti premog«, kar pa je v nasprotju z vsebino sporazuma iz leta 2004: takrat so se bivši lastniki termoelektrarne obvezali, da bo po obnovi obrat deloval na metan, kar bi z okoljskega vidika bilo najboljša rešitev. Družba A2A pa je ocenila, da je proizvodnja na metan predraga, zato je v svojem načrtu obnove predvidevala delovanje na »čisti premog«, uporabo manjše količine biomas in izkoriščanje novih tehnologij, ki naj bi v dobri meri rešile problem škodljivih emisij. Predsednik pokrajine Gherghetta meni, da je odločitev družbe A2A, ki namerava zmanjšati proizvodnjo energije, pozitivna, saj bi s sedanjih 976 MW bi prešli na 340 MW, hkrati pa je prepričan, da je treba poglobljeno preučiti vprašanje novega bloka na »čisti premog«. »Če bi načrt obnove ne bil izpeljan, bi obstoječi bloki na premog lahko delovali do leta 2017; tega ne smemo pozabiti,« je povedal Gherghetta, tržiški občinski odbornik za okolje Walter Pin pa je pripomnil, da bi družba A2A lahko uporabljala bloke na premog še širi leta samo v primeru, ko bi nabavila denitrifikator. Pin je tudi povedal, da bi tržiška termoelektrarna po zaprtju jedrske elektrarne Krško leta 2023 lahko pridobila strateški pomen. »Bojim pa se, da čas ni naš zaveznik,« je poudaril odbornik. Tržiška županja Silvia Altran je izpostavila potrebo po zaščiti okolja in zdravja občanov, o deželnem in italijanskem energetskem trgu pa je spregovoril predstavnik zveze Legambiente Giorgio Cavallo, ki je povedal, da se izkoriščanje obnovljivih virov energije na tem področju veča. O posodobitvi termoelektrarne v Tržiču bo tržiški občinski svet ponovno razpravljal jutri in pojutrišnjem, danes pa bo isti temi na sedežu Videmske univerze v Ul. Scienze v Vidmu posvečen posvet. GORICA - Predlog občine Zaprtje ekoloških otokov bo prineslo »lažje« račune Odbornik: Družine preobremenjene z davki, naslednji udarec bo Tares Ekološki otok v Stražcah BUMBACA »Občina Gorica ni predlagala znižanja števila ekoloških otokov, da bi polnila svojo blagajno, ampak zato, da bi olajšala račune za odpadke, ki jih plačujejo goriške družine.« Goriški občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi je takole pojasnil, zakaj je občinska uprava v minulih mesecih začela razmišljati o ukinitvi ekoloških otokov, ki delujejo v Stražcah, Podgori in v Ločniku. »Njihovo delovanje stane 400 tisoč evrov letno. Približno 250 tisoč gre za upravljanje, ostalo pa za kritje popustov na računih občanov,« je povedal odbornik Del Sordi, po katerem je pe-todstotni delež računov, ki jih za okoljske storitve plačujejo Goričani, povezan z vzdrževanjem treh omenjenih ekoloških otokov. »Naša uprava bi se na to lahko enostavno požvižgala, sklenili pa smo, da skušamo po naših močeh pomagati družinam, ki se z vedno večjo težavo prebijajo iz meseca v mesec. Občani so namreč že preobremenjeni z davki, kmalu pa bodo dočakali še en udarec. Tarifa za ravnanje z odpadki Tares namreč predvideva po-višek, ki bo znašal najmanj 30 centov na kv. meter stanovanja ali trgovine, in sicer za 80 odstotkov celotne uporabne površine. Ta denar bo šel neposredno v Rim,« je povedal odbornik Francesco Del Sordi in poudaril: »O zaprtju ekološkega otoka v Straž-cah smo razmišljali izključno zato, da bi razbremenili občane. Ostali dve bi še naprej delovali, čeprav imamo v naši občini sistem odvažanja odpadkov "od vrat do vrat" in ostaja Gorica edina občina v pokrajini, ki razpolaga z ekološkimi otoki. Kakorkoli že, želim poudariti, da goriška občinska uprava ni še sprejela odločitve v zvezi z zaprtjem zbirnega centra v Stražcah. Stanje je torej različno od tistega, ki so ga v teh dneh opisali nekateri, ki netijo polemike in izkoriščajo vsako zadevo v predvolilne namene.« TRŽIČ - Okolje Svinjaki na Krasu »Ukrepi naj se zaostrijo« Narašča pojav divjega odlaganja odpadkov tako v središču Tržiča kakor tudi -kar je še bolj zaskrbljujoče - na Krasu. Javnost na to opozarja tržiški krožek okolje-varstvene organizacije Legambiente, ki od mestne uprave zahteva zaostritev nadzora in ukrepov proti prekrškarjem. »Vse pogosteje smo priča divjemu odlaganju odpadkov v naravnem okolju, ki bi ga morali zaščiti, na pa mazati,« poudarjajo. Pravi smetnjak pri belem dnevu je postalo območje Schiavetti-Brancolo, odpadke vse pogosto srečujemo vzdolž ceste med Selcami in Doberdobom; to so dokazali tudi prostovoljci, ki so lansko jesen tam izvedli čistilno akcijo. Da bi ta pojav preprečili, vsaj v Tržiču, Legambiente - kakor tudi mestna uprava - predlaga revizijo lokacij, kjer so nameščeni cestni zabojniki, in umik zabojnikov povsod tam, kjer je mogoče. Okolje-varstveniki hkrati predlagajo ponovno uvedbo obveznega sortiranja odpadkov za občane nad 75. letom starosti in se zavzemajo, da bi dober zgled dajali tudi mestni upravitelji tako, da bi med zasedanji občinskega sveta uporabljali vodo iz pip - t.i. županovo vodo - namesto vode iz kupljenih plastenk. Pri Legambiente opozarjajo, da je treba vztrajati z informativno kampanjo med priseljenci, ki jim je treba pojasniti način sortiranja odpadkov. Po oceni okoljevarstveni-kov bi bilo koristno namestiti videokamere povsod tam, kjer beležijo pogosto odlaganje odpadkov, zato da bi prekrškarje kaznovali. Občini nazadnje predlagajo, naj sklene dogovor s pokrajinskim podjetjem za javne prevoze APT, na podlagi katerega naj se za informiranje uporabijo boki avtobusov, in naj javnost seznani s stroški za od-važanje divje odloženih odpadkov - ti so leta 2011 znašali kar 100 tisoč evrov! NOVA GORICA - Novosti v letošnjem letu Mestna blagajna bo, za garažno hišo ■ V« V • V V I • • občina še išče zasebnega investitorja Na novogoriški mestni občini bo s februarjem zaživela mestna blagajna, kjer bo položnice moč plačevati brez provizije. V kratkem naj bi občina pridobila tudi gradbeno dovoljenje za ureditev Trga Edvarda Rusjana in Bevkovega trga, v letošnjem letu naj bi bilo tudi jasno ali bo mesto dobilo centralno parkirno hišo ali le montažno garažno hišo za občinsko stavbo. »Storitev bo na voljo tako za občane naše kot tudi sosednjih občin,« glede mestne blagajne pojasnjuje novogoriški župan Matej Arčon. Nekatere slovenske občine, ki so že uvedle tovrstno storitev za svoje občane, beležijo veliko zanimanje med ljudmi. »V časih, v katerih se nahajamo, je to pomemben prispevek občanom, da bodo podjetjem, s katerimi bomo sklenili pogodbe, lahko plačevali položnice brez provizije,« dodaja župan. Pogodbe so sklenili z vsemi ključnimi občinskimi podjetji, kot so Komunala, Elek-tro Primorska, Vodovodi in kanalizacije, Kenog, ter z vsemi vrtci in šolami, skratka z vsemi, ki se bodo zavezala z ustrezno pogodbo. V mestni blagajni, ki bo umeš- TRŽIČ - Obračun poveljstva Manj redarjev in manj izdanih glob Tržiški mestni redarji so v letu 2012 zabeležili 9.173 kršitev prometnega zakonika, približno tisoč manj kot v letu 2011, ko je bilo kršitev skupno 10.200. Do upada pa ni prišlo, ker so vozniki postali bolj disciplinirani, ampak zato, ker je tržiško poveljstvo redarjev zaradi sindikalnih dovoljenj, izrednih dopustov, premestitev, itd. lahko računalo le na 28 redarjev, čeprav bi moralo imeti v normalnih pogojih 34 uslužbencev. »Dela pa ni bilo manj, kvečjemu obratno,« je povedal tržiški podžupan in odbornik Omar Greco, ki je včeraj predstavil obračun poveljstva v minulem letu. Lani so redarji izdali največ glob voznikom, ki so napačno parkirali (7.126, medtem ko jih je bilo predlanskim 9.604), 170 denarnih kani pa so naložili zaradi prehitre vožnje. 43 voznikov je vozilo pod vplivom alkohola, 105 šoferjev tovornjakov pa je sleparilo pri nastavitvi tahografa, ki beleži prevoženo pot, hitrost prevoznega sredstva, čas upravljanja, trajanje predpisanih odmorov in počitkov, ipd. Redarji so zasegli 33 vozil, 95 vozil pa so odpeljali z avtovleko. Največ kršitev so zabeležili v ulicah Duca DAosta (623), Caboto (470) in San Marco (533). Redarji so lani obravnavali 165 prometnih nesreč. čena v pritličju občinske stavbe, bodo na novo odprli tri delovna mesta. Glede napovedanega urejanja središča mesta župan napoveduje: »Smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za Trg Edvarda Rusjana in Bevkov trg. Odločno nasprotujem tistim, ki trdijo, da gre za "lišpanje" mesta. Tu gre za kompletno sanacijo komunalne infrastrukture, ki je pod zemljo, in je stara 60 let. Za to lahko pridobimo 1,2 milijonov evrov evropskih sredstev in imamo 550.000 evrov bančne garancije s strani podjetja Euroinvest na račun neplačanega komunalnega prispevka,« odgovarja župan na očitke, da občina v času krize in pomanjkanja razvojnih vizij, ki bi znova zagnale gospodarstvo in ustvarile delovna mesta, vlaga denar v lepšanje mestnega jedra. »Ko se sprašujemo, ali je sedaj primeren čas za to, odgovarjam: Kdaj pa? V teh težkih časih imamo to priložnost tudi zato, ker so cene gradbenih storitev padle. Ceneje kot danes, verjetno nikoli oziroma vprašanje kdaj bi lahko opravili to investicijo. Center mesta je srce mesta, da se bo razvijal, da bo mesto postalo privlačno za turiste, se mi zdi to pametna odločitev. Novogo-ričanke in Novogoričani si to zaslužijo,« je prepričan župan. Na občni zaključujejo še idejno zasnovo za magistralo. Tudi tam bo treba poseči v komunalno infrastrukturo, ker bo treba bodisi sanirati bodisi prestaviti vro-čevod, ki poteka na Kidričevi ulici, napoveduje Arčon. »Predvsem pa je nujno povezati vodovod, ki je bil zgrajen z Evropskimi sredstvi, z vodohramom, ki je bil zgrajen pod Kostanjevico. Treba je tudi obnoviti vodovod na celotni trasi Kidričeve ulice. Če bo to šlo v proračun za leti 2013 in 2014 bomo uredili še zgornji plato, kot je bil izbran po idejni rešitvi.« Boljši časi se napovedujejo uporabnikom novogoriškega skate parka za Hi-tovo Perlo. Ta naj bi bil zgrajen že do spomladi. »Prijavili smo se na razpis Fundacije za šport - računamo na sofinanciranje tega projekta, vzporedno z izgradnjo skate parka pa nameravamo urediti še neurejeni del Borovega gozdička - mostiček, pripravljamo pa tudi rešitve glede ureditve tamkajšnjega umetnega jezera, ki je v bistvu zadrževalnik,« napoveduje prvi mož novogoriške občine, ki v letošnjem letu pričakuje razpis za oddajo koncesije oz. zasebnega izvajalca za centralno podzemno garažno hišo pod travnikom, ki se razteza pred občinsko stavbo. »Če želimo urediti magistralo, je namreč treba spraviti promet iz Kidričeve ulice, izpred ob- činske stavbe in gledališča. Če ponudnika ne bomo dobili, bomo pripravili spremembo Občinskega podrobnega prostorskega načrta "Kulturni center" in skušali umestiti montažno garažno hišo za občinsko stavbo, kjer je parkirišče v lasti nove KBM,« še pojasnjuje novogoriški župan. Katja Munih Bo mesto dobilo centralno podzemno garažno hišo? foto k.m. 20 Torek, 15. januarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Furlani Pred komedijo ganljiv spomin na igralko V dvorani goriškega Kulturnega doma je v petek minulega tedna startal trinajsti festival furlanskega komičnega gledališča »Teatri Comic Furlan«, ki ga prireja združenje Gorizia Spettacoli v sodelovanju s furlanskimi krajevnimi sredinami in s Kulturnim domom. Za začetek je gledališki ansambel Brocchetta iz Vidma ponudil komedijo »E ju ridi!« in z ozirom na odobravanje številne publike na najboljši način uvedel v letošnji niz. Preden so prišili do besede igralci, so se na odru teatra spomnili Mariangele Melato, ene izmed protagonistk italijanskega filma in gledališča, ki je še istega dne podlegla bolezni, njena smrt pa je v državi povzročila veliko ganjenost. Naslednja predstava v okviru furlanskega festivala bo v soboto z začetkom ob 20.45; na deskah Kulturnega doma bo nastopila gledališka skupina Agnul di Spere iz Co-droipa s komedijo »Cjase di Arint« (Srebrna hiša); njen avtor je Gianni Gregoricchio, režiser pa Gianluca Valoppi. Vstop na vse predstave je brezplačen, toda z vabili, ki so na voljo pri blagajni goriškega Kulturnega doma (tel. 0481-33288). [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ä Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: »Štiri letni časi« (Vinko Moderndorfer) v soboto, 26. januarja, ob 20. uri premiera in v nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri abonmajska predstava, nastopa PD Štan-drež-dramski odsek, režija Jože Hro-vat; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). AMATERSKA GLEDALIŠKA REVIJA v tržaškem narečju »L'armonia a Mon-falcone« v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču ob 16. uri: v nedeljo, 20. januarja, »Pacchi d America, virgola... « (Renato Paggiaro), nastopa gledališka skupina Proposte teatrali; predprodaja vstopnic pri krožku ACLI Giovanni XXIII - San Nicolo v Tržiču (Ul. 1. Maggio 84) ob petkih in sobotah med 16. in 17. uro in eno uro pred predstavo. NIZ FURLANSKEGA GLEDALIŠČA v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici: v soboto, 19. januarja, ob 20.45 »Cjase di Atint« nastopa gledališka skupina Agnul di spere iz Co-droipa; informacije v Kulturnem domu v Gorici ali po tel. 0481-33288. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 21. januarja, ob 20.45 deželna premiera »Šola za žene« (Molière); informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602, več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v četrtek, 17. januarja, ob 21. uri »I am not a Penguin«, napisal in nastopa John Peter Sloan; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.arti-stiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v torek, 22. januarja, ob 21. uri »Se devi dire una bugia dilla ancora più grossa« (Ray Cooney), nastopajo Antonio Catania, Gianluca Ramaz-zotti, Miriam Mesturino, Raffaele Pi-su, Nini Salerno, Licinia Lentini (»Si-pario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.arti-stiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 15. januarja, in v sredo, 16. januarja, ob 20.45 predstava »Atto finale Flaubert«; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. V OBČINSKI DVORANI V FARI (Ul. Zorutti) bo v petek, 25. januarja, ob 20.45 »Travolte da un insolito destino nell'azzurro mar Egeo« (Mauro Fontanini), nastopa skupina Colletti-vo Terzo Teatro; vstop prost. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v sredo, 16. januarja, ob 20. uri »Bogastvo« (Aristofan); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 19. januarja, ob 16.30 »Il gigante egoista« (Oscar Wilde); informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 26. januarja, »La pecora ne-ra«, gledališka skupina Teatrodistin-to; informacije v uradih CTA, Ul. Vit-torio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). MA Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Jack Reacher - La prova deci-siva«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La migliore offerta«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »A Royal Weekend«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: »Opera v kinu« 20.15 »La Boheme« (neposredno iz Royal Opera House v Londonu). Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Quello che so sull amore«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La migliore offerta«. Dvorana 4: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Asterix e Obelix al servizio di sua maestà«. Dvorana 5: 17.30 - 20.40 »Cloud Atlas«. il Razstave V GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz v Gorici je na ogled fotografska razstava v organizaciji kluba Fiat 500 club Isonzo z naslovom »Il cinquino, una stella da fotografare«; do 31. januarja ob delavnikih 10.00-12.00, 17.0019.00. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Boj proti veri in Cerkvi. 1945-1961«. O razstavi bo spregovorila avtorica, zgodovinarka Tamara Griesser Pečar; na ogled bo do 28. februarja od ponedeljka do petka 17.00-19.00, nato ob prireditvah ali po dogovoru. V GALERIJI ATELIER V EDA CENTRU na Delpinovi 18/b v Novi Gorici je na ogled slikarska rastava Mirande Bra-taševec z naslovom »Preporod«; do 31. januarja, več na info@atelier.si, www.atelier.si. KAVARNA RUSJAN IN FOTOKLUB SKUPINA75 predstavljata fotografsko razstavo Marka Vogriča »Miška obišče Edo«, Eda center in okolica na posnetkih s camero obscuro. Odprtje bo v sredo, 16. januarja, ob 20. uri v kavarni in vinoteki Rusjan v Eda centru v Novi Gorici; na ogled bo do 5. februarja, od ponedeljka do četrtka 7.00-23.00, ob petkih 7.00-01.00, ob sobotah 8.00-01.00, ob nedeljah in praznikih 8.00-23.00. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je do 31. januarja na ogled razstava Ivana Zerjala. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava Uroša Weinbergerja z naslovom »Displaced world, deplasiran svet«, razstavo bo predstavila Barbara Rupel; na ogled bo do 1. februarja, od ponedeljka do petka 9.00-13.00 in 15.00-19.00, ob sobotah 9.00-12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. Več po tel. 0038653354017 ali na mestnagalerija@kul-turnidom-ng.si. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG na drevoredu 20. septembra v Gorici obvešča, da bo muzej odprt januarja in februarja samo za skupine 15 oseb po predhodni najavi; več po tel. 0481-533485. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; do 14. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00. Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 16. januarja, ob 20.15 koncert skupine Tristan; informacije po tel. 003865-3354013, www.kultur-nidom-ng.si. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 25. januarja, ob 20.45 bosta nastopila pianista Bruno Canino in Antonio Ballista; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB prirejajo dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v vrtcu Čriček v Doberdobu v sredo, 30. januarja, od 10.30 do 11.30; v vrtcu Živ Žav v Rupi (Vrh Sv. Mihaela) v ponedeljek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v sredo, 30. januarja, od 10.00 do 11.00; v vrtcu Barčica v Romjanu - Ul. Capi-tello v sredo, 23. januarja, od 10.00 do 11.00; v vrtcu Barčica v Ronkah - Ul. Bratov Cervi v ponedeljek, 21. januarja, od 10.00 do 11.00. OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB vabijo starše, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca na predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe: v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu v torek, 22. januarja, ob 17.30; v otroškem vrtcu Živ Žav v Rupi (Vrh Sv. Mihaela) v ponedeljek, 21. januarja, ob 17.30; v otroškem vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v četrtek, 31. januarja, ob 16.30; v otroškem vrtcu Barčica v Romjanu (Ul. Capitello) danes, 15. januarja, ob 17.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V DOBERDOBU vabi starše petošolcev na informativni sestanek: starši petošolcev iz Romjana so vabljeni v četrtek, 24. januarja, ob 18.00; starši petošolcev ostalih šol so vabljeni v sredo, 30. januarja, ob 18.00. Srečanji bosta potekali v prostorih nižje srednje šole v Doberdobu. AD FORMANDUM prireja »OPEN DAY« na gostinski šoli: v petek, 18. januarja, in v četrtek, 24. januarja, od 14. do 18. ure v KBcentru v Gorici; več na tajništvu šole, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adforman-dum.org. AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v upo-ravljanju gostinskih obratov, marke-tinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adformandum.org). AD FORMANDUM prireja »Tehnike promocije teritorija«: tečaj post diploma, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK in z maturo višje srednje šole. 490 ur, od teh 2 meseca delovne prakse. Vsebine: upravljanje poslov in osnove prodajalnih tehnik, promocija teritorija z uporabo osnovnih marketinških oprijemov, delo s strankami, komunikacija in trženje storitev. Izbor: 28. januarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Kor-zo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adformandum.org. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na Dan odprtih vrat danes, 15. januarja, poklicno tehniškega pola (poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois, industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega) in licejskega pola (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič, klasični licej Primož Trubar). Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo. Profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. Dan Odprtih vrat bo v šolskem centru v ulici Puccini od 18. do 20. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: v otroškem vrtcu Rin-garaja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 23. januarja, ob 17.00; v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v četrtek, 24. januarja, ob 17.00; v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v sredo, 16. januarja, ob 17.00; v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pev-mi v četrtek, 17. januarja, ob 17.00; v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v torek, 22. januarja, ob 17.00 in v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu danes, 15. januarja, ob 17.00. OSNOVNE ŠOLE VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB vabijo starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole na predstavitev vzgojno-izobraže-valne ponudbe: v OŠ Petra Butkovi-ča Domna v Sovodnjah v sredo, 16. januarja, ob 17.30. V osnovni šoli v Romjanu in v osnovni šoli na Vrhu je informativni sestanek potekal v mesecu decembru; informacije na ravnateljstvu (tel. 0481-784742). VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 24. januarja, 10.30-11.30; v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v petek, 25. januarja, 10.30-11.30; v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 17. januarja, 10.45-11.45; v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v petek, 18. januarja, 10.30-11.30; v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v sredo, 23. januarja, 10.30-11.30 in v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu v sredo, 16. januarja, 10.30-11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Župančič v Ul. Bro-lo v Gorici v petek, 18. januarja, 8.3010.00; v osnovni šoli Erjavec v Štan-drežu v sredo, 23. januarja, 8.30-10.00; v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 30. januarja, 11.00-12.30; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 28. januarja, 8.30-10.00 in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v torek, 29. januarja, 10.30-12.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: v osnovni šoli Erjavec v Štan-drežu v ponedeljek, 21. januarja, ob 17.00; v osnovni šoli Abram v Pevmi v torek, 29. januarja, ob 17.00; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v petek, 25. januarja, ob 17.00 in v osnovni šoli Zor-zut v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na dru- -/ štvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. 3 Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da zdravniška ambulanta deluje v objektu telovadnice v Sovodnjah (vhod neposredno s parkirišča). AŠKD KREMENJAK organizira tečaj zumbe v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Brezplačni poskusni vaji bosta potekali v ponedeljek, 28. januarja in v sredo, 30. januarja, od 20. do 21. ure. Tečaj bo vodila inštruktorica Greta Lefons. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse člane in prijatelje, ki bi radi sodelovali na letošnji pustni povorki v Sovodnjah, da se prijavijo najkasneje do sobote, 19. januarja, na tel. 338-7956855 (Erika). KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. KROŽEK KRUT vabi na II. in III. sklop delavnic »Razgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar. II.sklop se bo začel 17. januarja in trajal do 14. februarja, III.sklop pa se bo začel 7. marca in trajal do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro. SLOVENSKA SKUPNOST prireja v petek, 18. januarja, ob 19.30 v palači At-tems-Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici tradicionalno prijateljsko srečanje ob začetku novega leta. 0 Prireditve V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 22. januarja, ob 17.30 na srečanju v sklopu niza »SOS cervel-lo« psihiater Marco Bertali govoril na temo depresije; vstop prost. V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Verdijevem korzu 67 v Gorici bo danes, 15. januarja, ob 18. uri predstavitev knjige Williama Klin-gerja »Il terrore del popolo: storia dell'Ozna, la polizia politica di Tito«. Z avtorjem se bo pogovarjal Lorenzo Salimbeni, spregovoril bo tudi predsednik tržaške Lege nazionale Paolo Sardos Albertini. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 22. januarja, ob 18.30 srečanje z naslovom »Ma che ambien-talisti siamo se non diventiamo vege-tariani?«; vstop prost, več na www.ve-getariani.it in www.veganima.it. Pogrebi DANES V MOŠU: 11.00, Mafalda Pe-lesson por. Alt (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.15, Attilio Gregorio Devescovi iz bolnišnice, sledila bo upepelitev; 12.20, Dionisio Lenar-don iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče. DANES V PIERISU: 14.00, Solange Co-solo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Alberto Turus (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustila nas je Marica Visentin por. Croselli Žalostno vest sporočajo mož Pepe, sinova Darko in Aldo z ženo Bernardo, vnuka Martina in David. Pogreb bo jutri ob 13.00 na Palkišču. / KULTURA Torek, 15. januarja 2013 21 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Program za šole in vrtce O harmoniki in o tem, kako ti ta inštrument lahko zapolni življenje Navdušujoča gledališka učna ura harmonikarja Marka Hatlaka v tržaškem Kulturnem domu Kako čudovito glasbilo je pravzaprav harmonika: razmeroma majhna in lahka, tako da jo brez težav nosi en sam človek, lahko pa nadomesti cel orkester, poleg tega lahko zaigra karkoli, od poskočnih polk in valčkov za ples do slovesne spremljave k maši, da ne govorimo o resnih skladbah v koncertnih dvoranah. Nedvomno ti je tudi lepo, ko igraš nanjo. O tem prepričljivo govori Marko Hatlak v gledališki učni uri Od Bacha do tanga, ki jo je Slovensko stalno gledališče uvrstilo v svoj spored za šole in vrtce. Tržaška premiera projekta je bila včeraj dopoldne v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, kjer bosta ponovitvi še danes in jutri, nato bodo sledila gostovanja po šolah. Žal je zaradi slabega vremena s snegom včeraj prišla v Trst le majhna skupinica, a ura ni bila nič manj zanimiva, prisotni otroci so navdušeno in glasno sodelovali od vsega začetka, ko so ob harmoniki zapeli pesmico Marko skače, do konca, ko so z udarjanjem in ploskanjem dajali ritem skladbi Ric-harda Galliana New York Tango. Marko Hatlak je glasbenik mlajše generacije. Prvo harmoniko mu je kot otroku kupila mama - namesto krznenega plašča zase, kot pove Marko, medtem ko se predstavlja: zato je zahte- vala, da pridno vadi. Ravno te vaje s harmoniko doma, medtem ko se vrstniki igrali zunaj, so bile najtežje, a danes jih je vesel, saj je nekaj, kar mu je v radost, postalo dejavnost njegovega življenja. Iz te svoje izkušnje je Marko Hatlak dodal iskren nasvet otokom, naj negujejo svoj hobi, če ga imajo. V sproščenem pripovedovanju je harmonikar veliko povedal o harmoniki, o razlikah med klavirsko in diatonično harmoniko, med bandoneo-nom in gumbno harmoniko ter nazorno nakazal njene zvokovne zmožnosti. Predstavil je slavne harmonikarje, denimo Slavka Avsenika in njegovo polko Na Golici, ki je najbolj izvajana instrumentalna skladba sploh, Lojzeta Slaka, kralja dia-tonične harmonike, argentinskega skladatelja Astora Piazzola, ki je ustvaril novi tango, Richar-da Galliana, sodobnega mojstra gumbne harmonike, in delo svojega učitelja Stefana Hussonga. Govoril je tudi o glasbi na sploh; zaigral je priredbo Goldbergovih variacij Johana Sebastiana Bacha in nato primerjal njegovo glasbo z deli sodobnih skladateljev, kot sta John Cage in Sofija Gibajdulina. Vsekakor je učna ura navdušila mlade poslušalce, saj so na koncu postavili mnogo vprašanj in prošenj, na katere se je Marko Hatlak rad odzval. (bov) Jf\ m h » «a Marko Hatlak med včerajšnjo gledališko učno uro Od Bacha do tanga kroma NAGRADE - Film in televizija Nesrečniki osvojili tri zlate globuse, Misija Argo dva Cast nagrajene filmske izvedbe Nesrečnikov ansa Filmska izvedba Hugojeve drame Nesrečniki je na sinočnji podelitvi filmskih in televizijskih nagrad zlati globus v Los Angelesu v ZDA prejela nagrado za najboljši glasbeni film ali komedijo, poleg te pa še dva igralska zlata globusa. Za najboljši film je bila razglašena Misija Argo, zlati globus pa je dobil tudi njen režiser Ben Affleck. Hugh Jackman je dobil zlati globus nagrado za najboljšo moško vlogo v glasbenem filmu ali komediji, Anne Hathaway pa je priznanja za Nesrečnike zaokrožila z zlatim globusom za stransko vlogo. Zlati globus za glavno žensko vlogo v glasbenem filmu ali komediji je prejela Jennifer Lawrence ("Silver Linings Playbook"), za glavno žensko vlogo v filmu - drami pa Jessica Cha-stain (00:30 - Tajna operacija). Zlati globus za stransko moško filmsko vlogo je dobil Christopher Waltz (Djan-go brez okovov). Največji poraženec podelitve v hotelu Beverly Hilton je zagotovo zgodovinski film o predsedniku ZDA v času državljanske vojne Lincoln, ki je od sedmih nominacij na koncu prejel je le zlati globus za glavno moško vlogo v dramskem filmu. Dobitnik Daniel Day Lewis se je za sodelova- nje posebej zahvalil režiserju Stevenu Spielbergu, ki bo imel naslednjo priložnost za nagrade na podelitvi oskarjev 24. februarja. K boljšemu rezultatu filmu Lincoln ni pripomogel niti nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, ki je film presenetljivo najavil. Amy Po-ehler se je ob tem pošalila z besedami: "Kako razburljivo. Tole je bil mož Hillary Clinton". Poehlerjeva je med drugim znana po svoji komični upodobitvi Clintonove v oddaji Sobotna noč v živo. V televizijskem delu podelitve je vlogo favorita uresničil film o nekdanji republikanski podpredsedniški kandidatki Sarah Palin ("Game Change"), ki je dobil zlati globus za najboljšo mini serijo ali televizijski film. Slavila je tudi glavna igralka Julianne Moore in stranski igralec Ed Harris, ki je v filmu upodobil senatorja Johna McCaina. Dobro se je odrezala še serija televizije Showtime o vojni proti terorizmu "Homeland", ki je bila razglašena za najboljšo televizijsko dramo. Zlata globusa sta prejela tudi glavna igralca Damian Lewis in Claire Danes. Avstrijski film Ljubezen je slavil v kategoriji tujih filmov. (STA) 22 Torek, 15. januarja 2013 ITALIJA, SVET / ITALIJA - Monti napadel Berlusconija, Bersani pripravljen na sodelovanje s centrom Trenja in poskusi zbližanja med volilnimi navezami PRIMER RUBY Procesa ne bodo prekinili RIM - Na sodišče v Milanu je včeraj prišla Karima El Mahroug, bolj znana kot Ruby, da bi bila zaslišana kot priča na procesu proti bivšemu premieru Silviu Berlusconiju. Ber-lusconijevi odvetniki so sicer zahtevali prekinitev sojenja, češ da je Berlusconi ta čas preveč zaposlen s kampanjo pred parlamentarnimi volitvami, a je sodišče zahtevo zavrnilo. Berlusconijevi odvetniki so trdili, da ima nekdanji premier preveč dela s pripravami na volitve, ki bodo 24. februarja, medtem ko je milanska državna tožilka Ilda Boccas-sini utemeljevala, da ni nobenega razloga za prekinitev sojenja, odvetnike pa je obtožila, da skušajo s takšnimi manevri le zavleči postopek. Sodišče je naposled zahtevo Berlusconijevih odvetnikov zavrnilo, odločilo pa je tudi, da Ruby ne bodo zaslišali. Dogovor o tem sta dosegla tožilstvo in obramba, sodišče pa bo pri razsodbi upoštevalo izjave, ki jih je Ruby dala preiskovalcem. Ruby, ki so jo tokrat na sodišče poklicali že tretjič, a se prvih dveh obravnav ni udeležila, je pred sodiščem pričakala množica fotografov in novinarjev. Prišla je z odvetnico in spremljevalcem Luco Risso, s katerim imata hčerko. Glede na včerajšnjo odločitev sodišča je mogoče, da bo končna razsodba v primeru znana še pred februarskimi volitvami. Berlusconiju od aprila 2011 na milanskem sodišču sodijo, ker naj bi imel odnos s prostitutko Ruby, kot je bila ta še mladoletna, kar je v Italiji kaznivo dejanje, in zlorabe oblasti, ker je Ruby s pritiski na policijo leta 2010 spravil iz zapora. Grozi mu do tri oziroma dvanajst let zapora. Tako Berlusconi kot Ruby zanikata, da bi imela spolne odnose. Nekdanji premier je sicer priznal, da je dekletu dal denar. Kot pravi, je to storil, da bi lahko odprla kozmetični salon in se ne bi ukvarjala s prostitucijo. Pierluigi Bersani ansa RIM - »Za težak položaj, v katerem se nahaja Italija, so odgovorne vlade, ki so se zvrstile pred menoj. Berlusconi me s svojimi obljubami o znižanju davkov spominja na Hamelin-skega piščalkarja, ki je v znani pripovedki bratov Grimm s svojo piščaljo začaral podgane, da so se utopile v reki. Berlusconi je Italijane že trikrat preslepil. Prvič je tudi mene. Žrtve, s katerimi so Italijani v zadnjem letu omogočili sanacijo finančnega položaja države, bi novi iluzionist lahko izjalovil v pičlih treh mesecih.« Tako je predsednik vlade in voditelj sredinske koalicije na skorajšnjih parlamentarnih volitvah Mario Monti včeraj dejal v oddaji Porta a porta po prvi televizijski mreži RAI. Kot je marsikdo takoj ugotovil, ni še nikoli uporabil tako ostrih besed proti svojemu predhodniku. Očitno je treba to pripisati dejstvu, da predvolilna kampanja stopa v živo, pa tudi dejstvu, da je Berlusconi tako rekoč vstal od mrtvih in znova postal nevaren politični tekmec. Javnomnenjske raziskave kažejo, da je njegova desnosredinska koalicija v zadnjih tednih, odkar se je znova spustil v politično areno, pridobila pet točk in se tako približala levi sredini, ki vsekakor ohranja precejšnjo relativno prednost. Sicer pa kaže, da bo koalicija pre-mierskega kandidata Pierluigija Bersa-nija težko dosegla absolutno večino v obeh vejah parlamenta, še zlasti pa v senatu. Zaradi tega so že v teku bolj ali manj odkriti poskusi zbližanja med nekaterimi volilnimi navezami. Tako je Bersani v intervjuju za ameriški dnevnik Washington Post dejal, da je pripravljen Montiju ponuditi sodelovanje, in sicer na osnovi »pakta za reforme«. Po drugi strani pa je palermski župan Leoluca Orlando včeraj objavil, da je Dario Franceschini v imenu Demokratske stranke predlagal skrajni levi koaliciji Civilne revolucije pakt o ne-napadanju, zlasti v nekaterih deželah južne Italije, kot sta Sicilija in Kampani-ja. Podtajnik demokratov Enrico Letta je Orlandove izjave uradno demantiral. ZDA - Napovedal je tudi ukrepe za nadzor orožja Obama zavrnil kongresno izsiljevanje glede meje dolga WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je na včerajšnji novinarski konferenci pozval kongres, naj hitro spet poviša dovoljeno mejo javnega dolga, in sporočil republikancem, naj ne računajo na odkupnino samo zato, ker potem ne bodo uničili gospodarstva. Demokrati in republikanci so se v začetku leta izognili tako imenovanemu fiskalnemu prepadu z dogovorom o davkih, pogajanja glede zmanjšanja proračunske porabe pa so preložili. V drugi polovici februarja bo spet presežena sedanja dovoljena meja javnega dolga v višini okoli 16.400 milijard dolarjev in republikanci novo povišanje pogojujejo z ostrimi rezi v socialno porabo. Obama je ponovil, da gre pri javnem dolgu v bistvu za denar, ki je že porabljen, in opozoril, da brez novega povišanja meje ne bo denarja za pokojnine, veterane in druge proračunske postavke. "Polno zaupanje v kreditne sposobnosti ZDA ne more biti predmet pogajanj. Nismo plačilno nesposobna na-cija," je dejal Obama in pozval kongres, naj ukrepa hitro. Novinarsko konferenco je Oba-ma izkoristil, da Američanom pove, da so bila prva štiri leta njegove vladavine zelo produktivna in da pričakuje, da bo podobno tudi v drugem mandatu. Izrazil je prepričanje, da bo gospodarstvo okrevalo, vendar le, če ga ne bo ovirala politika. Obama se je pohvalil, da je s kongresom doslej poskrbel za 2500 milijard dolarjev manjši proračunski primanjkljaj v naslednjih desetih letih. Zagotovil je, da se je pripravljen pogovarjati o smiselnih ukrepih za dodatno zmanjšanje primanjkljaja, pri čemer je na presenečenje republikancev vztrajal, da morajo biti na mizi ponovno tudi novi davki. Pogajanja o dodatnem zmanjšanju primanjkljaja pa morajo po besedah Obame potekati neodvisno od meje javnega dolga. Predsednik je sicer zavrnil pozive nekaterih demokratov, naj ukrepa enostransko in sam poviša mejo javnega dolga brez kongresa. Je pa izrazil pripravljenost, da bo ukrepal sam, če ga kongres zato pooblasti. Ameriška ustava namreč pooblastila za zvezne finance daje v roke izključno kongresu. Na kritike se je hitro odzval predsednik predstavniškega doma, republikanec John Boehner, ki je prepričan, da Američani ne podpirajo povišanja meje javnega dolga brez zmanjšanja porabe. Druga odmevna tema, ki se je je Obama dotaknil na novinarski konferenci, je bil nadzor nad orožjem. Po decembrskem pokolu 20 otrok v osnovni šoli v Newtownu v Connecticutu je Oba-ma imenoval posebno delovno skupino pod vodstvom podpredsednika ZDA Jo-sepha Bidena, ki mu bo kmalu predlagala nekaj ukrepov za zmanjšanje tovrstnega nasilja. Obama je napovedal, da bo predloge objavil prihodnji teden. (STA) Malijski islamisti napredujejo PARIZ - Islamski uporniki so prevzeli nadzor nad mestom Dia-baly v osrednjem Maliju, je včeraj sporočil francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian. S tem se je na četrti dan francoskega vojaškega posredovanja odprlo novo bojišče v tej zahodnoafriški državi. Le Drian je povedal, da se v Ma-liju nadaljujejo spopadi, v katerih želijo francoske in malijske vojaške sile izriniti upornike z območja osrednjega Malija. Le Drian je ob tem še dejal, da so se morali islamisti v vzhodnih predelih države umakniti. Je pa priznal, da se francoske sile na zahodu države spopadajo z dobro oboroženimi uporniki, ki predstavljajo velik Umrl Prospero Gallinari RIM - V Reggiu Emilii je včeraj umrl 62-letni Prospero Gallinari, nekdanji aktivist skrajno leve teroristične organizacije Rdeče brigade in član skupine, ki je leta 1978 ugrabila, zadrževala in ubila nekdanjega premiera Alda Mora. Kot je sporočila policija, so Galli-narija, ki so ga leta 1997 zaradi težav s srcem izpustili iz zapora, našli mrtvega v njegovi garaži. Po prvih ocenah naj bi bil vzrok smrti srčni napad. Po nekaterih ugotovitvah naj bi prav Gallinari ubil Mora. Leta 1979 so ga aretirali, leta 1983 pa je bil s še s tremi pripadniki Rdečih brigad obsojen na dosmrtno ječo. Krščanskega demokrata Alda Mora so leta 1978 ugrabili, ko je bil na poti v parlament, pri čemer je bilo ubitih vseh pet njegovih telesnih stražarjev. Po 55 dneh ujetništva so ga 9. maja 1978 našli mrtvega v prtljažniku avtomobila v središču Rima. Stromboli znova dejaven RIM - Vulkan Stromboli nedaleč od Sicilije se je očitno prebudil. Istoimenski otok od včeraj pretresajo eksplozije, po pobočju vulkana pa se valijo pepel in kamenje. Civilna zaščita je sicer mnenja, da za zdaj ni razloga za paniko, so pa ustavili izlete na vulkan. Na otok, kjer pozimi živi kakih 200 ljudi, so tudi poslali strokovnjake, ki bodo opazovali obnašanje vulkana. Ta je bil nazadnje v večjem obsegu aktiven pred desetimi leti. Zaradi tega so decembra 2002 Stromboli in sosednje otoke zalili do deset metrov visoki valovi ter jih deloma poplavili. Takrat je bilo poškodovanih več domov, trije ljudje pa so bili ranjeni. (STA) EU - V Sloveniji -4%, v Italiji -1% Industrijska proizvodnja novembra znova padla LUXEMBOURG - Obseg industrijske proizvodnje v območju evra in v EU se je novembra glede na oktober znižal za po 0,3 odstotka. V letni primerjavi je v območju evra upadel za 3,7 odstotka, v EU pa za 3,3 odstotka. V Sloveniji je bil padec na mesečni ravni 4-od-stoten, na letni ravni pa 3,7-odstoten, medtem ko je bil v Italiji na mesečni ravni 1-odstoten, na letni ravni pa 7,6-od-stoten, je včeraj objavil evropski statistični urad Eurostat. Novembra se je v mesečni primerjavi proizvodnja energije v območju z evrom zmanjšala za 1,6 odstotka, v EU za 0,7 odstotka. Proizvodnja netrajnih po-trošnih dobrin je tako v območju evra kot v EU upadla za 1,2 odstotka. Proizvodnja trajnih potrošnih dobrin se je zmanjšala za 1,1 oz. 1,4 odstotka, proizvodnja izdelkov za vmesno porabo pa za 0,3 oz. 0,4 odstotka. Proizvodnja investicijskih dobrin se je povečala, in sicer v območju evra za 0,7 odstotka, v EU pa za 0,5 odstotka. Med članicami, za katere je Eurostat pridobil podatke, se je industrijska proiz- vodnja zmanjšala v 14, povečala pa v sedmih. Največji padec so beležile Slovenija (štiri odstotke), Portugalska (-3,4 odstotka) in Španija (-2,5 odstotka). Najvišjo rast so imeli v Estoniji (+4,7 odstotka) ter v Lat-viji in na Nizozemskem (po en odstotek). Na letni ravni, glede na november lani, je proizvodnja trajnih potrošnih dobrin v območju z evrom upadla za 7,7 odstotka, v EU pa za 6,8 odstotka. Proizvodnja izdelkov za vmesno porabo je bila manjša za 4,8 in 4,3 odstotka, proizvodnja investicijskih dobrin za 4,4 in 3,7 odstotka, proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin pa za tri in 2,7 odstotka. Proizvodnja energije se je v območju evra povečala za 0,5 odstotka, v EU pa znižala za 0,6 odstotka. Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, je industrijska proizvodnja na letni ravni upadla v 16, porasla pa v petih. Največje padce so beležile Italija (-7,6 odstotka), Španija (-7,2 odstotka) in Irska (-6,6 odstotka), najvišjo rast pa Litva (+8,9 odstotka), Estonija (+6,5 odstotka) in Malta (+6,1 odstotka). (STA) KUBA - Reforma migracijske zakonodaje Kubanci po pol stoletja lahko potujejo v tujino HAVANA - Kubanci lahko od včeraj naprej prvič po 50 letih potujejo v tujino. Dolgo pričakovane reforme migracijske zakonodaje, ki jo je sprejela vlada Raula Castra, so se razveselili številni prebivalci komunističnega otoka, vendar se mnogi bojijo, da bodo oblasti še naprej omejevale potovanja. Reforma, ki jo je vlada sprejela 16. oktobra lani, v veljavo pa je stopila včeraj, je prvi večji socialni ukrep komunističnega režima. Odločitev Kubancem odpira vrata v tujino, vsaj tistim, ki si to lahko privoščijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vsi Kubanci, starejši od 18 let, bodo lahko prvič od 60. let prejšnjega stoletja potovali v tujino, če bodo imeli veljaven potni list. Na tuje bodo lahko potovali tudi mladoletniki, če bodo imeli overjeno dovoljenje staršev ali skrbnikov. Koristi od novega zakona bo imelo tudi okoli dva milijona Kuban- cev, ki živijo v tujini, od tega jih 80 odstotkov živi v ZDA, največ na Floridi, ter športniki in strokovnjaki, ki se niso vrnili s potovanj v tujino. Odkar so oblasti leta 1961 uvedle omejitve, so morali Kubanci pridobiti izhodno dovoljenje in povabilo iz tujine, kjer so lahko ostali največ 11 mesecev. Če se po tem času niso vrnili, so običajno za vselej izgubili pravico do vrnitve. Doslej so samo formalnosti - potni list, izhodno dovoljenje, overitev dokumentov, vizum države, kamor potujejo - stale do 500 evrov, kar je bilo za večino Kubancev, katerih povprečni mesečni dohodek znaša 20 dolarjev, nedosegljivo. Odslej bodo morali plačati "le" 100 dolarjev za potni list. Novi zakon je ena najpomembnejših reform, ki jo je sprejel Raul Castro, odkar je julija 2006 na čelu države nasledil brata Fidela. Od takrat je sicer uvedel vrsto reform, predvsem na gospodarskem področju. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 40.033,83 € +96,08 SOD NAFTE (159 litrov) 110,57 $ -0,06 EVRO 1,3341 $ +0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. januarja 2013 evro (povprečni tečaj) valute 14.1. 11.12. ameriški dolar 1,3341 1,3274 japonski jen 119,10 118,18 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,613 25,613 danska krona 7,4626 7,4611 britanski funt 0,83120 0,82320 madžarski forint 297,08 296,56 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6973 0,6975 poljski zlot 4,1200 4,1000 romunski lev 4,3848 4,3792 švedska krona 8,61 78 8,6248 švicarski frank 1,2243 1,2157 norveška krona 7,3625 7,3490 hrvaška kuna 7,568 7,5735 ruski rubel 40,3530 40,2307 turška lira 2,3622 2,3489 avstralski dolar 1,2632 1,2561 braziljski real 2,7147 2,7013 kanadski dolar 1,3158 1,3060 kitajski juan 8,2985 8,2523 indijska rupija 72,7080 72,6880 južnoafriški rand 11,6094 11,5471 / RADIO IN TV SPORED Torek, 15. januarja 2013 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Ver-detto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Don Matteo 23.25 Dnevnik - Kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) Rai Due 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.10 Nan.: Il nostro amico Charly 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Rubrika: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.00 Dnevnik 20.55 Nogomet: Inter - Bologna, četrtfinale, Tim Cup 23.15 Odd.: Rai-boh ^ Rai Tre d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Altrimenti ci arrabbiamo! (kom., It., '74) 23.301 bellissimi di R4 23.35 Film: Commando (pust., '85) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Film: Vi presento i nostri (kom., ZDA, '10, i. B. Stiller) O Italia 1 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Aktualno: Agora 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Ak-tulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 22.50 Tribune Elettorali - Interviste 23.30 Volo in diretta (v. F. Volo) 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.35 Nan.: My Life 16.50 Film: Un napo-letano nel Far West (vestern, ZDA, '55) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (13. januarja 2013) Vodoravno: skleroza, rkelj, nastanek, oratev, Erd, tovarnar, Te, go, RI, Dean, UIL, Taunus, Aljaska, Fitzgerald, star, Janez, Fani, STA, to, Niraj, zelišče, paternoster, cianin, A. R., Amanda Lear, martinovka, Totti, Ist, L. A., koda, I. A., Er, Aniva, parter, Varna, Renza Peles-son, kakteja, tra, Robi, T. T., ala, Nek; na sliki: Janez Trdina. La 7 ^ Tele 4 Slovenija 1 23.15 Film: 50 volte il primo bacio (kom., ZDA, '03, i. A. Sandler, D. Bar-rymore) 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Futurama 14.05 Simp-sonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Nan.: Fringe 15.45 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.30 Nan: Chuck 18.05 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del 7.00 Dobro jutro 10.15 15.45, 18.30 Risanke in risane nanizanke 10.40 Kulturni brlog 10.45 Zgodbe iz školjke 11.00 Mu-zozlet 11.15 Harmonija Evrope: Italija 11.30 Kratki igr. film: Dedkova ljubljenka 11.45 Totalno razprodaja 12.20 Platforma 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Studio city (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Odkrito 20.55 Dok. film: Začarani krog 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.35 Dok. serija: Kongo (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 13.40 Glasb. odd.: Točka 14.25 50 let Slovenske popevke - Enkrat še zapoj: Srebrna leta, 2. del 15.25 Glasnik 16.00 Dok. serija: Lovci teme 16.35 Mostovi - Hidak 17.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 17.40 Alpsko smučanje: svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos 18.15 Odbojka: liga prvakov, ACH Volley : Cuneo, vključitev v prenos 20.10 Rokomet - svetovno prvenstvo (M): Slovenija : Poljska, prenos 21.35 Žrebanje Astra 21.40 Alpsko smučanje: svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, posnetek 22.30 Film: Dekle iz tovarne Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.5011.55, 17.50 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00, 17.25 Poročila 8.25 18.40, 19.25, 21.25 Beseda volilcev 9.35 Tedenski pregled 11.05 Tednik 13.30 Dnevnik 14.00 Redna seja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide 16.15 Satirično oko 16.30 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.40 Kronika 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 20.00 Kino premiere 15.00 Iz arhiva 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 21.10 Film: Next (akc., ZDA, '07, i. N. Cage, J. Moore) 23.00 Film: Amabili resti (dram., ZDA/VB, '09, i. S. Sarandon) LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.20 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Gambit (pust.) 15.50 Nan: In plain sight 16.50 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.00 Nan.: Saving Hope 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Istanbul - La storia, il so-gno 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Gior-gia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Rubrika: Il caffe dello sport 20.10 Rokomet: Slovenija - Poljska, prenos 21.45 Videomotori 22.15 Odbojka: ACH - Cuneo, povzetek 23.30 Istra in... 0.15 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Brginci 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Postala sem del slovenske družbe 20.20 Bodimo zdravi 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... pop Pop TV 6.55 Risane in otr. serije 8.10 17.55 Nad.: Larina izbira 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja 9.20 16.00 Nad.: Brezno ljubezni 10.40 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 17.50 Misli zdravo 12.10 Nan.: Zaščitnik 12.50 Nan.: Naša mala klinika 13.0017.00, 22.00 Novice 14.00 Serija: Tv Dober dan 15.00 Nad.: Ko listje pada 15.55 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Zdravnikova vest 22.30 Nan.: Mentalist 23.25 Nan.: Kaos A Kanal A 8.0018.00, 19.45 Svet 9.0013.50 Nan.: Fra-sier 9.3014.20 Nan.: Moja super sestra 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 1110.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.5518.55 Nan.: Teksaški mož postave 14.50 Film: Pri Addamsovih 2 16.35 Nan.: Šola za pare 20.00 Film: Ameriški ni-nja 21.40 Film: Delta Force 3 - Direktna tarča 23.20 Film: Mrtvi g. Riba RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.15 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.10 V novi dan; 11.00 Studio D; 11.15 Mnemotehnika - Marija Kacin; 12.15 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klabjan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Bojan Pavletič: Devet velikih jokov - 13. nad.; 18.00 Iz naših arhivov - Ivan Trinko Zamejski; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il pia-cere di uscire; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 11.00, 18.00 In minoranza; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.35, 21.00 Glasbena lestvica; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Pic nic electronique; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.35, 14.20 Obvestila; 13.00 Popoldne na Valu 202; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 15. januarja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika loco C Nad Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska z mrzlim zrakom v višjih slojih atmosfere. Ciklonsko središče bo nad Italijo med sredo in četrtkom. Nad severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega tlaka z vremensko fronto, ki počasi slabi. Nad naše kraje doteka vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.48 Dolžina dneva 9.08 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.24 in zatone ob 21.36 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen. Proti večeru bo obremenitev nekoliko oslabela, ne bo pa ponehala. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 1.14 najvišje 41 cm, ob 7.12 najnižje -11 cm, ob 12.08 najvišje 17 cm, ob 18.33 najnižje -42 cm. Jutri: ob 1.53 najvišje 40 cm, ob 8.22 najnižje -12 cm, ob 12.56 najvišje 3 cm, ob 19.00 najnižje -29 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh......x Piancavallo.............x Vogel....................x Forni di Sopra...........x Kranjska Gora ..........x Zoncolan...............x Krvavec.................x Trbiž.....................x Cerkno..................x Osojščica ...............x Rogla....................x Mokrine ................x Mariborsko Pohorje . . . . x Podklošter..............x Civetta..................x Bad Kleinkirchheim . . . . x Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan Št sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -4/0 TOLMEČ O -I/4 TRBIŽ O -4/0 M. SOBOTA , O-4/0 O -5/-2 KRANJSKA G. VIDEM O O PORDENON 2/6 ČEDADO^* 2/6 G* GORICA O 3/7 O N. GORICA 2/4 CELOVEC O -1/2 TRŽIČ -3/0 O KRANJ O LJUBLJANA -2/2 POSTOJNA O -4/1 KOČEVJE éQ^'^S - o ' ČRNOMELJ o-5/0 O-4/0 S. GRADEC PTUJ O CELJE -3/1 N. MESTO -4/1 o ^ ZAGREB -2/1 O REKA 2/5 ÍNAPOVED ZA DANES Od Zgornje ravnine do predalpskega pasu bo oblačno. V Spodnji ravnini, na obali in v Alpah pa bo pretežno oblačno do jasno. Povsod bodo možne rahle padavine. Meja sneženja bo na 500 m. Na obali bo občasno deževalo. Danes bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni polovici Slovenije bodo občasno še padavine, razen na Primorskem bo predvsem rahlo snežilo. Popoldne bo na severovzhodu lahko posijal kakšen sončni žarek. Najvišje dnevne temperature bodo od -1 do 2, na Primorskem do 8 stopinj C. O GRADEC -4/0 TOLMEČ O -2/2 TRBIŽ O -5/-1 O -5/2 KRANJSKA G. ™EM o O PORDENON 1/3 ČEDAD^^* 1/3 CELOVEC O -1/2 O TRŽIČ -a/0 O KRANJ O -5/0 S. GRADEC CELJE -3/1 O / MARIBOR O-4/0 PTUJ O M. SOBOTA O-4/0 O N. GORICA /v. O 6.35.2 LJUBLJANA -2/2 N. MESTO -4/1 O ZAGREB -2/10 O _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > -- - '->j ' Jutri bo pretežno oblačno z rahlimi padavinami, predvsem Jutri bo večinoma oblačno z občasnimi rahlimi padavinami. zjutraj. Snežilo bo nad 300 m. Proti večeru in v noči na četrtek se bo sneženje predvidoma prehodno nekoliko okrepilo. Akcija v Manufakturl MODA ZA VSO DRUŽIMO - konfekcija, spodnje perilo, hišni tekstil posvetlLt se t vam bomo. J SEZONSKI POPUSTI Cene smozniiall do 40 in celo do 50 Ne zamudite priložnosti za še ugodnejše nakupe do 31. januarja 2013< AKCIJ* POTEKA V MinirfikUiriPih pwls* Jlnltah SALON elegance i -j4_i Ulj |rJU*JUN lAltm IL (¿it* I IlÉlUI u cri mi ■ i /i VODMDOV .. -■ib/ ■ ■ '■■ j —Li ......... »Klllll IMnrtuU^ KBIP>1 HlS* 5 STlLOM r-H-i OnMiiria 1 Ï.Koritirci HSlUf hfg nUttliAihuv f"fc~i IITIh I Idil h M H> 4Uhl^n tau...» IIIAII i-JLi li ki n4H ■ I. ■TÜILIIH n -Jb Jrj JL yiui il ij "(IIJIW" [>7-l" (ÍFIT-7J' ^ HEU-MB ErMfl L-"C Vnllr^ir ■jKr.j.ij" M F ." MDCHI COW.FP( limt.-ÍHi-iim rjojK.h.LiuiJ-1 ht «mM« UWhiUi ■iKr.j.ij 'lir 7.llinil l^inUA i W fri CT. -1J I -.M.n.h ■ EtljU VELIKA BRITANIJA - Kraljeva družina William in Kate bosta dojenčka pričakala julija (Tl3nuF3ktura|5o mvrtAluifii «V.'ÍIU-J: i*ww.Jn#*vírtturi.fi LONDON - Vojvoda in vojvodinja cambriška svojega prvega otroka pričakujeta julija, so sporočili z britanskega dvora. Pred tem dolgo ni bilo jasno, kako dolgo je 31-letna soproga princa Williama noseča in kdaj na kraljevem dvoru pričakujejo rojstvo. Vojvodinja se poleg tega počuti že precej bolje kot v začetku decembra. Takrat je par javnost obvestil o nosečnosti, čeprav je bila v še zelo zgodnji fazi, ker je morala Kate zaradi hudih slabosti nekaj časa preživeti v bolnišnici. Njeno zdravstveno stanje se stalno izboljšuje, je pojasnil tiskovni predstavnik palače St. James. Zdravljenje Kate zaradi hude oblike slabosti, ki jo pogosteje doživljajo ženske, ki nosijo dvojčka, je sprožilo ugibanja o tem, da tudi vojvodinja cambriška pod srcem nosi dva otroka. A kot nakazuje včerajšnje sporočilo, Kate in William ne pričakujeta dvojčkov. To je kasneje za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil tudi tiskovni predstavnik palače, ki je obenem zavrnil vsakršen komentar glede spola otroka. Otroku, ne glede na to, ali bo fantek ali deklica, se nekega dne obeta, da bo sedel na britanski prestol. Sredi decembra lani je bil namreč objavljen nov zakon, ki bo končal diskriminacijo žensk pri nasledstvu na britanskem prestolu. Po novem pravica do krone ne bo več odvisna od spola in bo pripadla prvorojencu oziroma prvorojen-ki. (STA) Namesto v Bruselj privozila v Zagreb ZAGREB - Neverjetno pot je prepeljala 67-letna Belgijka Sabine Mo-reaux, ki se je iz kraja Soire-sur-Sambrea z avtomobilom odpravila proti kakšnih 80 kilometrov oddaljenem Bruslju in končala v Zagrebu, je poročal belgijski spletni portal 7sur7.be. Voznica naj bi zgolj spremljala GPS napravo v svojem avtomobilu, ki jo je odpeljala 1450 kilometrov stran. Belgijka se je prvo januarsko soboto odpravila po prijateljico na bruseljski glavni kolodvor. Postajo Gare du Norde v Bruslju je vpisala v GPS napravo, ki jo je peljala po napačni poti, kar voznice očitno ni zmotilo. Sploh ni podvomila, zakaj poti, ki jo vozniki praviloma prepeljejo v uri, ni konca tudi po večurni vožnji. (STA)