IU)k/A, \ KKDNOS IM l'AIMkJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papiijev na sedežu Gorenjske banke. (04/208-43-28, 04/208^-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. Goren)slui^ BiuikA Banka 4 po^tuJmm Leto LVII - ISSN 0.^52 - 6666 - št. 77 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 28. septembra 2004 Avtocesta mimo Radovljice bo delno poglobljena, bencinski servis bo zmanjšan, cestninska postaja pa bo pri Brezjah. Gradnja bo stala dobrih 16 milijard tolarjev. > i * ^ * . 'j ' ^^ I» •••-•''•'V 1 ..y,". . l . V, — - . - - • : -' L' ^ • fi i- SN s - ••• '-^si. : ^ ^ ♦ ^ - »v Radovyica - Minuli četrtek je vlada sprejela uredbo o lokacy-skem načrtu za odsek avtoceste Vrba - Peračica in s tem končala devetletno obdobje njegovega nastajanja in dogovarjanj o trasi. Avtocesta mimo Radovljice bo delno poglobljena, s protihrupnimi nasipi, bencinski servis na Predtrškem polju bo zmanjšan na najmai\jši možni obseg, cestninsko postajo pa bodo postavili pri Brezjah. Odsek avtoceste Vrba-Peračica bo zgrajen do konca leta 2008. Foto: Tina Doki Radovljiška občina je predlagala poglobljeno traso, vlada je pred štirimi leti sprejela sklep za nepoglobljeno traso, pred dnevi pa potrdila delno poglobljeno različico, kije kompromisna rešitev. Po besedah ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača so v sprejetem lokacijskem načrtu upoštevali predloge občine, pristojne službe pa lahko začnejo s pripravo gradbene dokumentacije. Gradnja dobrih 12 kilometrov dolgega odseka Vrba - Peračica bo potekala v več fazah, do konca novembra naj bi izbrali izvajalca, ki bo začel pripravljalna dela na odseku Podtabor - Peračica, kjer bodo trije viadukti in en predor. "Odsek bo stal 13 milijard tolarjev, gradnja celotnega odseka od Peračice do Vrbe, ki je dolg 12 kilometrov, pa bo stala 16,6 milijarde tolarjev. Graditi naj bi ga predvidoma začeli leta 2006 in gradnjo končali do konca leta 2008. Sporni bencinski servis bo dvostranski, ne bo pa namenjen parkiranju tovornih vozil," je povedal predstavnik ministrstva za promet Gregor Ficko. Zaiadi avtoceste bodo pri Črnivcu zasuli obstoječi podvoz, na obstoječi hitri cesti bi lahko uredili parkirišča za potrebe brezjanske bazilike, ministrstvo za promet, družba za avtoceste (Dars) in radovljiška občina pa morajo podpisati še sporazum o prestavitvi letališke steze v Lescah, ki jo bo v celoti financiral Dars. Prestavitev bo stala od 500 do 600 milijonov tolarjev. Ficko je pojasnil, da bo promet med gradnjo avtoceste moten, uredili ga bodo z delnimi zaporami in obvozi, pred začetkom gradnje bodo pripravili tudi posnetek stanja lipniške ceste, ki bo med gradnjo bolj obremenjena, po končani gradnji avtoceste pa jo bodo vrnili v prvotno stanje. Avtocesta Vrba-Peračica je nujna, saj v konicah po sedanji hitri cesti pelje tudi do 40 tisoč vozil dnevno. "Reka vozil se skoraj ne prekine več in domačini le s težavo pridejo na glavno cesto. Najhuje je v podvinskem križišču, zato si zanj prizadevamo, da bi ga Dars uredil še pred začetkom gradnje avtoceste," je dejal radovljiški župan Janko S. Stušek. Renata Škrjanc Za sodoben javni prevoz S podpisom politične podpore želijo doseči čim širše soglasje glede projekta tramvaja in primestne železnice. Mengeš - Vzpostavitev sodobnega in cenovno konkurenčnega javnega prevoza je ena ključnih nalog, ki so si jih zastavile občine, združene v Podjetni regiji. Z namenom, da bi dosegli čim širše politično soglasje pri reševanju prometnih težav, so na pobudo župana Trzina Antona Peršaka včeraj na gradu Jab^e podpisali politično podporo za projekt Ijub^anskega tramvaja in na tramvaj vezane primestne železnice. "Vsi se strinjamo, da promet predstavlja eno glavnih težav. V zadnjem času se je veliko vlagalo predvsem v gradnjo avtocestnih odsekov, manj pa v razvoj javnega potniškega prometa," je opozoril Anton Peršak. Posledica so vse številnejši prometni zamaški in kronično pomanjkanje parkirišč ter zmanjšanje dostopnosti za nekatere družbene skupine, to je otroke, mladino in starejše. Izboljšanje dostopnosti, predvsem v okviru projektov izgradnje sodobnega prometnega omrežja s primestno železnico in tramvajem zato predstavlja eno prednostnih nalog v regionalnem razvojnem programu, ki so ga sprejele občine Ljubljanske urbane regije. Ker gre za zelo zahteven projekt, ki bi ga po napovedih župana občine Mengeš Tomaža Stebeta lahko začeli resneje pripravljati šele po letu 2007, so želeli doseči tudi Čim širšo politično podporo zanj. K podpisu so zato povabili predstavnike vseh parlamentarnih strank in župane občin, ki sestavljajo Podjetno regijo, to so Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice. Ob včerajšnjem podpisu se je izkazalo, da manjka interesa tudi za zgolj 4 načelno podporo, saj se je odzvala le ena politična stranka, poleg Peršaka in Stebeta pa je doslej politično podporo podpisal le še podžupan Moravč Franc Majdič. Mateja Rant za brniško cesto Z nekajmesečno zamudo bodo v naslednjih dneh začeli z rekonstrukcijo državne ceste na Spodnjem Brniku. Ekologijo so razlagali tudi otroci Samo za odkup zemljišč in objektov ter njihovo rušenje ob cesti Spodnji Brnik - Zgornji Brnik so odšteli okoli 130 milijonov tolarjev. Na sliki starejši objekt, ki so ga podrli v Zgornjem Brniku. Kranj - V petek je bila v Stražišču pri Kranju slovesna otvoritev prostorov Podjetja Ekol, ki se od leta 1990 ukvarja z zbiranjem odpadnih olj, oljnate embalaže, čiščenjem rezervoarjev, sanacijo nevarnih razlitij, prevozi nevarnih snovi in svetovanjem pri gospodarjenju z odpadki ter izdelavo načrtov gospodarjenja z odpadki. Zemljišče za poslovni objekt je družba Ekol kupila že leta 1998, vendar je strah pred možnim onesnaževanjem, kljub temu da se prav Ekol ukvarja s preprečevanjem in sanacijami onesnaževanj, povzročil, da so vsa potrebna dovoljenja za gradnjo dobili šele leta 2002. Objekt v StražiŠČu obsega delavnice, garaže za specialna vozila in opre- mo ter pisarniške prostore, predvsem pa je bila izgrajena vsa potrebna infrastruktura, ki zagotavlja, da ne bo kvarnih vplivov. Vzorno urejen objekt je odprl, skupaj s kranjskim županom Mohorjem Bogatajem in direktorjem podjetja Samom Krčem minister za gospodarstvo dr, Matej La-hovnik, za samo otvoritev s kulturnim programom, govori in nato pojedino pa je mogoče reči, da je bila pripravljena velikopotezno. Prisrčen je bil kotiček v eni izmed delavnic, kjer so si lahko udeleženci otvoritve ogledali risbe in napise otrok na temo nevarnih odpadkov, nesreč in ekologije. Prav podrobno seje tam prijazno dal podučiti tudi minister Lahovnik. Š. Z. Cerkve - Včeraj so v Cerkljah podpisali pogodbo o rekonstrukciji regionalne ceste Spodnji Brnik - Zgornji Brnik. V imenu naročnika - ministrstva za promet. Direkcije RS za ceste - je pogodbo podpisal direktor direkcije Vili Zavrlan, v imenu občine Cerklje, ki nastopa kot soinvestitor, pa župan Franc Čebulj. Ob podpisu pogodbe sta bila prisotna tudi direktorja na razpisu izbranih izvajalcev del - Ivan Zidar iz SCT Ljubljana in Matjaž Se-pin. Podpisana pogodba za pol-kilometrski cestni odsek v Spod- njem Brniku predvideva, da bo rekonstrukcija končana do maja prihodnje leto, investicijska vrednost rekonstrukcije pa znaša slabih 135 milijonov tolarjev. Od tega bo direkcija prispevala 60 milijonov tolarjev, občina pa slabih 75 milijonov tolaijev - za izgradnjo kanalizacije in vodovodnega omrežja, javne razsvetljave in pločnika. Rekonstrukcija državne ceste v Zgornjem Brniku naj bi stekla takoj po končanih delih v Spodnjem Brniku, ta investicija pa naj bi bila še nekoU-ko dražja. Zanimivo je, da so samo za odkup zemljišč in objektov ob cesti namenili okoli 130 milijonov tolarjev. "Podpis pogodbe in kasnejša rekonstrukcija pomenita velik dogodek za našo občino. Ta del ceste je bil med najslabšimi na Gorenjskem, hkrati pa vsaj pozimi med najbolj obremenjenimi, zato smo rekonstrukcijo že težko čakali. Obnovljena cesta bo velik prispevek k razvoju naših krajev in turizma, predvsem pa k prometni varnosti občanov in obiskovalcev Cerkelj," je bil vidno zadovoljen župan Franc Čebulj. Simon Subic CO H O KD CM CN CS CN «A š S' ■■i o C3 o iS o 'P > ES GN 17686744 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN VOLITVE 2004 / info@g-glas.si Torek, 28. septembra 2004 vredni kandidati Za SDS kandidirajo v prvi volilni enoti izkušeni kandidati, ki so se že izkazali na področjih, kjer so delovali, je dejal na predstavitvi predsednik SDS Janez Janša Kranj - Na novinarski konferenci v hotelu Creina v Kranju in na kasnejši konvenciji, ki se jo je, razen predsednika stranke Janeza Janše, udeležil tudi kandidat in novinar Miro Petek, seje predstavilo 11 kandidatov v prvi volilni enoti. Zanje je Janez Janša dejal, da so zaupanja vredni ljudje. Nekateri so novinci v politiki, večina pa se je že izkazala na različnih področjih delovanja. Kandidati so se predstavili tudi sami. Matevž Hafner (Jesenice, Kranjska Gora) je opozoril na problem brezposelnosti in na nujnost pospeševanja turizma in podjetnosti državljanov. Franc Pogačar (Bohinj, Bled) je dejal, daje turizem na njegovem območju osnova razvoja, ob tem pa je treba zaščititi naravo in kmetijstvo ter poskrbeti za zdravo hrano. Mag. Janez Potočnik (Radovljica) se bo zavzemal za stimulativno davčno politiko in za Čimprejšnjo izgradnjo avtoceste ter preprečeval korupcijo, Bogomir Vnučec (Kranj) pa je de- SLOVENIJA Kandidati SDS na predstavitvi v Kranju - Foto: Tina Doki jal, da Slovenci ne smemo biti cenena delovna sila za evropska podjetja in se zavzel za vrnitev delavskih pravic in višje plače. Bojan Homan (Kranj) je menil, da mora Slovenija ustvariti močan srednji sloj ljudi. Iz svojih izkušenj ve, daje zadovoljni delavec najboljši delavec. Mag. Branko Grims (Kranj) se je že zavzel za izgradnjo ceste med Britofom in Hotemažami in za dokončanje gorenjske avtoceste. Gorenjska se mora hitreje razvijati. Pred drugo svetovno vojno je bila razvitejša od Furlanije in Julijske krajine ter Koroške. Zavzel se je za sodelovanje gorenjskih poslancev, županov in vseh, ki lahko pomagajo k raz- Janez Janša posebej za Gorenjski glas Za vlado brez LDS Predsednik SDS Janez Janša ne vidi možnosti sodelovanja z LDS v novi vladi, ker "ni stičnih programskih točk". v predstavitvi gorenjskih kandidatov na bližnjih volitvah ste dejalij da mora Gorenjska stopiti na novo pot. Kako boste to dosegli? "Potrebno je delati v treh smereh. Najprej je treba zagotoviti pogoje za splošni gospodarski razvoj, še posebej za hitrejšo rast malih in srednjih podjetij, da bomo dobili tudi velika. Povečati bo treba plačilno disciplino in znižati davke. Še posebej davke in prispevke na delo, ter poenostaviti postopke pri registraciji malih in srednjih podjetij. Druga zelo pomembna stvar za gospodarski in splošni razvoj Gorenjske je dokončanje avtoceste in omrežja državnih cest, kjer se zamuja dve desetletji. Sedanja vladna koalicija je obljubila dokončanje avtocestnega križa do konca leta 2004, vendar smo daleč do izpolnitve te obljube. Danes smo za izgradnjo avtocest zadolženi na vsakega prebivalca Republike Slovenije 500.000 tolarjev. Veliko denarja se je izgubilo neznano kam. Delo je treba dokončati, morda tudi z ukinitvijo monopola Darsa in z razpisom koncesij. Posebej za Gorenjsko je pomemben razvoj turizma. Ključni pogoj zanj je zdravo življenjsko okolje. Gorenjska ima izjemno srečo, daje obdarjena z naravnimi lepotami, kakršnih je malo v tem delu sveta. Treba jih je varovati in obenem pametno izkoriščati v sožitju s kmetijsko pridelavo, ki bo dopolnjevala ta program." Večina raziskav javnega mnenja pred volitvami uvršča vašo Janez Janša s kandidatoma Bojanom Starmanom in mag. Brankom Grimsom. - Foto: Tina Doki stranko na drugo mesto za LDS, vi pa trdite, da boste na volitvah zmagali. Od kod ta optimizem ? "Ankete so različne. Poveličevanje Liberalne demokracije v teh raziskavah, ki jih v glavnem plačujejo vlada ali vladne agencije, je že šlager v Sloveniji. Tudi pred evropskimi volitvami so napovedovali Liberalni demokraciji in Desusu štiri mandate, pa sta dobila le dva. Z objavljanjem lažnih anket se vedno skuša prepričati neopredeljene, naj volijo tistega, ki bo tako in tako zmagal. Nekaj podobnega je tudi sedaj, ko smo v najslabšem primeru izenačeni z Liberalno demokracijo in se bodo volivci 3. oktobra odločili, komu bolj zaupajo." Ali so ugibanja o možni prihodnji vladni koaliciji med vašo stranko in LDS realna ali so zgolj špekulacija? To naj bi se zgodilo, če nobeni strani ne bi uspelo zagotoviti prepričljive v • večine. "Mislim, da kakršnakoli prihodnja vlada, v kateri bi sodelovala tudi Liberalna demokracija, ne bi bila dobra za Slovenijo. Stranka, kije vladala 12 let inje imela osnovo tudi v prejšnjem režimu, ne more sama sebe oči-^iti korupcije in klientelizma. To je splošna zakonitost. Mi želimo to politiko zamenjati s politiko vključevanja vseh, ki so pripravljeni delati za skupno dobro in pošteno upravljati z državo, da bomo imeli od njenih razvojnih priložnosti koristi vsi. Politika Liberalne demokracije je šla v drugo smer in ne vidimo stičnih programskih toČk, na katerih bi lahko takšna koalicija nastala. Čas je, da se politika v Sloveniji spremeni." » Jože Košnjek voju Gorenjske. Tudi Pavel Ru-par (Tržič) je bil za sodelovanje vseh, ki lahko pomagajo k razvoju Gorenjske, ki je zaostala zaradi vladavine LDS. Milenko Ziherl (Škofja Loka) je zagovornik skladnega regionalnega razvoja. Zavzema se za gradnjo poljanske in selške obvoznice, za ureditev območja vojašnice, za zgraditev industrijske cone in za rešitev drugih škofjeloških problemov. Bojan Starman v v ^ (Železniki, Ziri, Gorenja vas -Poljane) je opozoril na pomen gospodarskega razvoja, na nujno ustreznejšo davčno politiko, v kateri bo delo manj obremenjeno, in na izdatnejšo pomoč sposobnim. Rudi VerŠnik (Komenda, Kamnik) zagovarja vrnitev spoštovanja delu in poštenosti, cenejše in dostopnejše varstvo otrok in boljše sodelovanje kmetov s strokovnimi službami. Rado Likar (Cerkno, Idrija) se zavzema za znižanje davkov in za več vzgoje v šolah. Jože Koši\jek Predstavitev Potočnika Radovljica - Kandidat SDS mag. Janez Potočnik bo danes, 28. septembra, med 15. in 17. uro z volilnim avtom obiskal vasi v krajevni skupnosti Ljubno. V sredo, 29. septembra, bo dopoldne obiskal KS Mošnje, popoldne pa KS Lesce. V četrtek, 30. septembra, bo med 16. in 19. uro gostoval v Radovljici v naselju ISOSPAN v Gradniko- vi ulici, v petek, 1. oktobra, pa bo imel Janez Potočnik še za- v ključno prireditev. S.S. Zvonili za srečo Bled - Kandidati Slovenske ljudske stranke na Gorenjskem so čolnarili do Blejskega otoka in tam zvonili za sreČo. Njihova skupna želja je bila "Bog ohrani Slovenijo", kar se ujema z volilnim geslom Ohranimo Slovenijo. J. K. Za slogo, ne za prepir Na koncertu Partizanskega pevskega zbora v Kranju so se predstavili kandidati Združene liste iz Kranja, Škofje Loke in Tržiča. Kranj - V polni dvorani Kina Center v Kranju je bil v nedeljo koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki praznuje letos 60-letnico delovanja in ga vodi prof. France Gornik. Na koncertu so se predstavili kandidati Združene liste socialnih demokratov iz kranjske, škofjelo- mokratov in vodja poslanske skupine Miran Potrč. Dejal je, da partizanski pevski zbor vedno prepeva o domovini, ljubezni in domoljubju in ne sovraštvu. Tak je bil tudi NOB. Združena lista socialnih demokiatov ima najboljši program in najboljše kandidate, med katerimi jih je Miran Potrč s kandidati Združene liste Aleksandrom Ravnikarjem, Marino Urbane, Rajkom Bakovnikom, dr. Borutom Werbrom, Mirjam Jan - Blažić in Jurijem Krvino. - Foto: Gorazd Šinik ške in tržiške občine: Marina Urbane, Aleksander Ravnikar in mag. Rajko Bakovnik (4., 5. in 6. okraj), dr. Borut Werber iz Tržiča (7. okraj) in mag. Mirjam Jan - Blažič iz Škofje Loke ter Jurij Krvina iz Gorenje vasi (8. in 9. okraj). Občinstvo in kandidate je nagovoril član vodstva Združene liste socialnih de- 15 mlajših od 35 let in 26 žensk, ki so pripravljeni svojo energijo in znanje podariti Sloveniji. Združena lista je edina socialdemokratska stranka, ki lahko zagotovi solidarnost in socialno pravičnost za vse ter pogoje za slogo in ne za prepir. Jože Košnjek TVirizem v Tržiču Tržič - Kandidat ZLSD v Tržiču dr. Borut Werber vabi občane v sredo, 29. septembra, na rezervno mizo z naslovom 'Turist postoj u Tržič", ki bo ob 18. uri potekala v dvorani gasilskega doma v Bistrici pri Tržiču. Osrednji gost bo predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, v razpravi o iskanju idej za zagon in razvoj turizma v Tržiču pa bo sodeloval tudi predsednik Turističnega društva Tržič in Gorenjske turistične zveze Lado Srečnik. S. S. Danes predvolilno soočenje Kranj - Kandidatne liste, ki sodelujejo na državnozborskih volitvah v 1. volilni enoti, opozarjamo, da bo danes, 28. septembra, ob 16. uri v prostorih uredništva Gorenjskega glasa potekalo predvolilno soočenje. Soočenja naj se udeleži po en predstavnik kandidatne liste. Uredništvo Z&jR R&Pua«-!!^ Zi Vottce VOCtT£ Tii-TC itfitlJ- Ke, ki s» P^tZAoct/A' Jo ZA Bo*j9e 1» v •r s » delavnost-postenost-cuiikost Kranj - Volilni okraj št.6 mag. Rajko Bakovnik Prihodnost vse! Stranka za prihodnosi il^Ä'..- Za socialdemokratske vrednote gre! dejavnost-poštenost-enakost Kranj - Volilni okraj št.4 Marina Urbane Prihodnost za vse! Stranka zu prihaänost v - ■H Za socialdemokratske vrednote gre! deiavnost-poštenost-enakost Kranj - Volilni okraj št. Aleksandej^ Ravnikar 1 Prihodnost za vse! Stranka zu prihodnost » ■f i' t'..'. I. Za socialdemokratske vrednote grel o Torek, 28. septembra 2004 VOLITVE 2004 / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Združena lista socialnih demokratov Človek največja prednost Združena lista socialnih demokratov letos prvič nastopa na volitvah kot vladna stranka in se lahko pohvali z uspehi. Stranka mladih Slovenije Stipendije, ne šolnine Zaupati mladim je najboljša naložba za prihodnost, je poudaril njihov kandidat v 4. in 6. volilnem okraju Beno Fekonja. "ZLSD je bila v dosedanji vladi lista, kije svojo državotvorno držo in zmožnostjo sporazumevanja omogočala stabilno vlado in preprečila, da bi se tik pred volitvami soočali z vladnimi krizami. Obenem je tej vladi uspelo letos dokončati dva velika projekta, vstop v EU in NATO. ZLSD je dokazala, daje zrela stranka, ki svoje strankarske interese velikokrat podreja interesom državljanov in državljank. Zato je njeno sodelovanje v vladi pomembno za socialno in politično stabilnost, in to popolnoma za vse ljudi, ne pristaja namreč na razlike, ne med ljudmi, ne med regijami ne med zmožnostmi," je prepričan mag. Rajko Bakovnik, kandidat na listi ZLSD za šesto volilno okrožje. "V prihodnje naša stranka stavi na znanje, na vlaganje v ljudi, v razvoj, ljudi in institucionalno okolje. Človeški kapital za Slovenijo predstavlja največjo konkurenčno prednost, ki lahko Sloveniji v Evropi omogoči ustrezen razvoj. Cilj ZLSD je, da se Slovenija uvrsti v zgornjo polovico razvitih ev- Mag. Rajko Bakovnik ropskih držav in ne da ostane na njenem obrobju. Zato ZLSD v program postavlja prioritete na področju izobraževanja, usposabljanja, prizadevanja vsem omogočiti izobrazbo in zaposlitvene možnosti. Vsak državljan in državljanka iKij bi s svojim delom in ustvarjalnostjo zagotovil sebi socialno varnost in dostojno ter kakovostno življe-nje. V prvi volilni enoti na kandidatni listi Združene liste socialnih demokratov kandidirajo: Tomaž Mencinger (Jesenice), Vinko Gole (Radovljica I), Jakob Demšar (Radovljica II), Marija Urbane (Kranj I), Aleksander Ravnikar (Kranj II). mag. Rajko Bakovnik (Kranj III), dr. Borut Werber (Tržič), mag. Mirjam Jan Blažič (Škofja Loka I), Jurij Krvina (Škofja Loka II), mag. Julijana Bizjak Mlakar (Kamnik) in Samo Bevk (Idrija). Rajko Bakovnik pravi, da samo socialno partnerstvo ni dovolj, da je treba ustvaiiti pogoje, v katerih bodo zaposleni v podjetjih lahko uveljavili svoje znanje in ustvarjalne sposobnosti, po sodobnih evropskih načelih je treba uveljaviti partnerstvo med lastniki, managerji in zaposlenimi, s čimer bodo ustvarjeni pogoji, v katerih bodo imeli delavci večji vpliv na oblikovanje svojega lastnega dela, ožjega delovne okolja in prek izvoljenih delavskih predstavništev tudi vpliv na sprejemanje ključnih poslovnih odločitev. Demo-kjacija se ne sme zaustaviti pred vrati podjetij. Gre za delavsko soupravljanje, ki smo ga v Sloveniji začeli razvijati pred 11 leti po najsodobnejših evropskih vzorih. Izobraženi zaposleni bodo naša edina konkurenčna prednost. ZLSD se zaveda, da kapitalizem ni vedno prijazen sistem, zato se bo vedno zavzemala s sodobnimi ukrepi socialne zaščite preprečiti izključenost posameznikov. "Želimo zagotoviti prihodnost za vse. Zavzemamo se tudi za uravnotežen, skladen regionalni razvoj, za razvoj podeželja in mest, za nova tehnološka delovna mesta, ki naj bodo dolgoročna," pravi mag. Bakovnik. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič Liberalna demokracija Slovenije u Slovenija ne rabi eksperimentov LDS je za varno in stabilno prihodnost, pravi kandidat dr. Matej Lahovnik. "Ne želimo, da bi Slovenija s prenašanjem nekih južnoameriških modelov v naše okolje postala območje za eksperimentiranje s socialno varnostjo delavcev ljudi. LDS odklanja možnost, da bi Slovenija postala evropska Argentina. Zavzemamo se za skandinavski koncept socialne države," je dejal kandidat LDS v 4. in 5. volilnem okraju dr. Matej Lahovnik. Kandidati LDS na Gorenjskem se bodo zavzemali za učinkovito črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov za tiste investicijske projekte na področju turizma, inovacijskega okolja, podjetništva in razvoja gospodarske javne infrastrukture, ki bodo ustvarjali nova kakovostna delovna mesta. "Prizadevali se bomo za izgradnjo komunalno industrijskih con, tudi s pomočjo evropskih strukturnih skladov. Če želimo črpati ta sredstva, moramo imeti dobro pripravljene projekte. Le če bomo dovolj hitri, bomo zagotovili skladen regionalni razvoj Dr. Matej Lahovnik tudi na Gorenjskem. Gorenjska mora postati prostor, kjer bodo mladi videli najboljše možnosti za svoj razvoj, hkrati pa bomo z odpiranjem novih delovnih mest zagotovili tudi stabilno, realno rast pokojnin. Ustvariti moramo bolj privlačno poslovno okolje, posebej za mala in srednja podjetja,-zato Za LDS na Gorenjskem kandidirajo: Darja Lavtižar Bebler (Jesenice), Dušan Vučko (Bohinj, Bled), Janko S. Stušek (Radovljica), dr. Matej Lahovnik (Kranj I in II), Franc Ekar (Naklo, Cerklje, Šenčur, Preddvor), Borut Sajovic (Tržič), Blaž Kavčič (Škofja Loka - mesto), Ivanka Oblak (Škofja Loka - dolini), Maksimiljan Lavrinc (Kamnik) in Milica Gostiša (Idrija). HOV POGLED NOVA PRILOŽNOST IN NOVO ZIVUENJE ZA VSE Nova sio¥eniio Krščanska Uvtlska stranka kato^ iS. X ••aCM Hr^ ipdau strdek« C^nkMiwi ti 1000 mw* bomo kritično ovrednotili vse administrativne ovire, zakone in predpise, ki kakorkoli zavirajo razvoj podjetništva v Sloveniji, in predlagali njihovo racionalizacijo. Tako bomo spodbudili hitrejši razvoj tudi velikih podjetij, gorenjskih paradnih konjev, kot so Iskratel, Iskraeme-CO, Sava Kranj, Merkur, Uni-tech, Domel... Dobro gospodarstvo pa mora imeti oporo v kakovostnem izobraževanj u, v znanju, zato se bomo še posebej prizadevali za ustanovitev univerze na Gorenjskem. Prizadevali si bomo tudi za razvoj prometne infrastrukture na Gorenjskem, za Čim hitrejše dokončanje gorenjske avtoceste in izgradnjo nekaterih obvoznic, v prvi vrsti v Škof j i Loki, na Bledu in severno obvoznico v Kranju. Javno zdravstvo želimo ohraniti kot vrednoto in hkrati še naprej reševati čakalne dobe ter zagotoviti, da bodo zdravstvene storitve dostopne vsem. Skupaj se bomo zavzeli za to, da se upokojencem z nižjimi pokojninami dvigne dodatek za rekreacijo in na ta način zviša njihov življenjski standard. V našem programu je zapisano, da si bomo prizadevali za odpravo davka na plačilno listo. Zavzemali se bomo za davčno reformo, ki ne bo večala socialnih razlik. Zavračamo enotno davčno stopnjo, ki bi socialne razlike še povečala. Pospešeno bomo nadaljevali z zmanjšanjem stroškov državne administracije. Za odpravo zaostankov v sodstvu moramo okrepiti sodelovanje med tožilstvom, policijo in ustreznimi strokovnimi službami, tudi pri priganjanju gospodarskega kriminala." "Stranka mladih Slovenije je edina parlamentarna stranka, ki se v osnovi programsko najbolj usmerja k mladim. Z ustanovitvijo evropske konfederacije zelenih strank pa je v slovenski politični prostor vnesla še širšo zeleno politiko. Na ta način smo razširili tudi svojo volilno bazo," je programska izhodišča njihove stranke strnil Beno Fe-koi\ja. Za naslednji štiriletni mandat, pravi Fekonja, so si zastavili jasne programske cilje s šestimi izhodiščnimi točkami. "Na področju izobraževanja smo za Štipendije, ne za šolnine. Vlada poskuša skozi bolonjski proces vriniti Šolnine v naš sistem. Mi . ne nasprotujemo Šolninam, a le v takem obsegu, kot je veljalo doslej, ko vemo, da imajo mladi približno deset semestrov brezplačnega študija. To zahtevamo tudi v prihodnje." Denarnica ne sme biti ovira, da bi bilo šolanje dostopno vsem, še dodaja Fekonja. Pri tem kot enega svojih ključnih uspehov v preteklem mandatu štejejo, da jim je uspelo uzakoniti študentsko prehrano, to pa jih še čaka pri dijaški prehrani. "Potem je tu ključni problem, s katerim se danes srečujejo mladi, ko končajo izobraževanje, to je prva zaposlitev. Tu Beno Fekonja smo si zastavili zelo jasen cilj, in sicer dvajset tisoč prvih zaposlitev. Po drugi strani je treba naravnati vzvode med gospodarstvom ter srednjimi šolami in fakultetami, da bomo ugotovili, kakšen kader sploh potrebujemo." Naslednji cilj so poimenovali "trideset tisoč otroških nasmehov". "Vemo, da smo leta 1980 imeli trideset tisoč otroških nasmehov na leto in to si želimo nazaj. Danes ženska v povprečju rodi 1,2 otroka, morala pa bi jih 2,14, Če ne želimo, da nas bo nekje leta 21(X) zgolj pol milijona. To pa je povezano Za Stranko mladih Slovenije na Gorenjskem kandidirajo Branko Brgant (Jesenice), Brigita Horvat (Radovljica I), Rok Globočnik (Radovljica II), Beno Fekonja (Kranj I in III), Borut Zatler (Kranj II), Drago Žura (Tržič), Sabina Peternelj (Škofja Loka I In II), Nataša Globočnik (Kamnik) in Andreja Bogataj (Idrija). Naprej Slovenija Boljše življenje v dolini Ponovna izgradnja železniške proge do Kranjske Gore in Trbiža je del programa Matjaža Lavtižarja Omana. "To bi zagotovilo nova delovna mesta," pravi Matjaž Lavtižar Oman, kandidat v 1. in 8. okraju liste Naprej Slovenija. "Razen tega se zavzemamo za ponovno ustanovitev okrajnega sodišča v Kranjski Gori, kjer je že nekdaj bilo, za kakovostnejši turizem in širitev smučišč v Kranjski Gori, za ureditev Planice in za dovolitev gradnje na sedanjih stavbnih zemljiščih, kar oblast zatira. Smo za minimalno neto plačo 240.000 tolarjev in minimalno neto pokojnino 120.000 tolarjev, za pospešeno zaposlovanje pri obrtnikih in podjetnikih ter s tem povezana nova delovna mesta, za boljšo infrastrukturo in za reformo javnih ustanov, zdravstvenega in Za listo Naprej Slovenija v 1. volilni enoti kandidirajo Matjaž Lavtižar Oman (Jesenice, Kranjska Gora, Škofja Loka), Sašo Boljtar (Bohinj, Bled. Radovljica), Ingrid Peinkicher (Kranj), Jernej Ahačič (Kranj, Tržič), Boštjan Lupša (Škofja loka, Kamnik) in Nina Mlakar (Cerkno, Idrija) Matjaž Lavtižar Oman šolskega sistema. Država mora imeti veČ razumevanja za kulturo, šport in nadarjene športnike in za kmetijstvo. Odnosi z državami, s katerimi mejimo, se morajo na osnovi partnerskega odnosa zboljšati. Smo tudi za spremembo volilnega sistema, ki bo omogočal večji vpliv volivca na izbiro posameznika in ne stranke. Smo za sodelovanje za napredek." Jože Košnjek, foto: Gorazd Kavčič Čebuija Franca za poslanca! Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič r« C 3 O o o cv fZ JC fÜ o £ o o "O CO d; a. Vas glas meni pmm možnost da delo opravljam zaradi Vas in za Vas. JI-1 707 550 gsm: e-mail: franc.cebuli@email^ VOtiLNi ŠTAB SLS. 1 volHna enola, 6 vofilni okrai. Grad 67, Ceild)e na Gorenjskem tudi z zagotavljanjem ^tiri tisoč stanovanj na leto, kar pomeni 40 tisoč stanovanj v naslednjih desetih letih. Država mora zagotoviti osnovne pogoje za gradnjo, obenem pa poskrbeli za določene spodbude za naložbenike, kot recimo da jim občipa odstopi zemljo v zameno za stanovanja." V zvezi z zeleno okoljevar-stveno politiko pa se bodo zavzemali za 100-odstotno čisto vodo. V stranki mladih obžalujejo, da je spodletel podpis gorenjskega gospodarskega sporazuma oziroma sporazuma o enotnem razvoju regije. "V zadnjem desetletju Gorenjska zaostaja za ostalimi slovenskimi regijami. Mladi vidimo priložnost predvsem v decentralizaciji visokega Šolstva v Sloveniji in ustanovitvi univerze v Kranju. Kranj bi obenem moral postati regionalno središče." Na okoljevar-stvenem področju si bodo prizadevali predvsem za promocijo javnih prevoznih sredstev. Gorenjska, pravi Fekonja, pa potrebuje tudi mrežo mladinskih centrov s programi za mlade. "Zaupati mladim je najboljša naložba za prihodnost Slovenije, Slovenije nas vseh, kajti Slovenija stoji na mladih," je končal Beno Fekonja. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun. Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, MIha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar M Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Liubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za september: 2.000 SIT tretje četrtletje: 6.500 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino; 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN VOLITVE 2004 / info@g-glas.si Torek, 28. septembra 2004 Slovenija je naša Dejanja, ne besede % V stranki zagovarjajo neposredno odgovornost volivcem, je poudaril njihov kandidat v 6. volilnem okraju Jože Lombar. "Stranka Slovenija je naša bo stoodstotno prišla v državni zbor, ker stranko sestavljamo večinoma ljudje iz neodvisnih list, ki so dosegle dobre rezulta- Jože Lombar te na lokalnih volitvah," je optimističen Jože Lombar. "Smo poslanci ljudstva. Ljudje so se odločili za nas na podlagi minulega dela v okolju, v katerem kandidiramo." Njihova prednost pred drugimi strankami je po besedah Jožeta Lombarja ravno v tem, da zagovarjajo neposredno odgovornost volivcem na lokalni ravni. "Ni dovolj, da se v nekem okolju pokažeš in človeku daš roko samo takrat, ko rabiš njegov glas, potem pa ga za Štiri leta pozabiš. Štejejo le dejanja, ne pa razkazovanje na tele- • • • viziji. Stranka je po besedah Jožeta Lombarja strogo sredinska. "Zavedamo se, da je pri uresničevanju vsake naloge potreben dialog in konstruktivno razmišljanje. Vztrajanje pri različnih stališčih ne pripelje nikamor." Na področju izobraževanja se bo zavzemal predvsem za zagotavljanje večjega števila kadrovskih štipendij in popolnoma brezplačno osnovno šolstvo. "Ta čas ne moremo govoriti o brezplačni osnovni šoli. Če pogledamo samo stroške za učbenike, pa drage šole v naravi ... Prav tako bi morali zagotoviti brezplačne vrtce, saj se že z vstopom v vrtec začne socializacija otrok. To za državo ne bi bilo nič dražje. Po eni strani namreč dodeljujejo otroške dodatke, ki jih starši potem takoj pre-lijejo nazaj v ceno. ki jo plačuje- Na listi Slovenija je naša bodo na Gorenjskem kandidirali: Delil Saliji (Jesenice), Mihael Zrimec (Radovljica I). Matjaž Dežman (Radovljica II), Igor Velov (Kranj I in II), Jože Lombar (Kranj III), Roman Zaplotnik (Tržič), Boris Tomašič (Škofja Loka I), Nataša Bokal (Škofja Loka II), Rok Rutar (Kamnik) in Jože Močnik (Idrija). JO za vrtce. Večjo pozornost nameravajo posvetiti podeželju. "Zadnji dve leti se intenzivno opušča kmetovanje zaradi visokih stroškov kmetovanja in slabe cenovne politike pri končnih izdelkih. Zato bi bilo treba zagotoviti več spodbud za kmete, pa ne le z besedami in kupi papirjev. Treba bi jim bilo pokazati, daje na podeželju še 9gromno neizkoriščenih možnosti, recimo turizem na kmetijah, ekološko kmetijstvo in podobno." Zavzemali se bodo tudi za denarno pomoČ družinam ob rojstvu otroka. "Glede na Število rojstev bi lahko država namenila milijon tolarjev za vsakega otroka, pa se to v proračunu sploh ne bi poznalo." Regionalizacijo Slovenije štejejo za eno glavnih prioritet pri nadaljnjem skladnem razvoju Slovenije. Ob tem bi bilo treba vzpostaviti dobre odnose s sosednjimi državami in tako graditi evroregijo. Zavzemali se bodo še za umik države iz podjetij in popravo krivic izbrisanim. Odločno pa so proti izdajanju odločb osebam, ki so sodelovali v vojni proti Sloveniji. So proti verouku v javnih šolah in popolno religiozno svobodo, kar pomeni tudi, da ne nasprotujejo gradnji verskih objektov različnih verskih skupnosti. Mateja Rant, foto: Tina Doki Stranka ekoloških gibanj Slovenije Varuhi okolja Zemlja ni naša last, imamo jo samo izposojeno od naših vnukov, na star Indijanski nauk opozarja Lado Srečnik, član Stranke ekoloških gibanj Slovenije (SEG) in njen kandidat v sedmem okraju prve volilne enote. Lado Srečnik iz Tržiča stranko in njen volilni program predstavlja takole: "Stranka ekoloških gibanj je vodilna slovenska Bdo Srečnik naravovarstvena, socialna in domovinska stranka. Njeno delovanje je na domači in mednarodni ravni usmerjeno v varstvo naravnega okolja, kakovost življenja in bivanja, zato odnos do slovenskega naravnega okolja povezuje s stanjem in vrednotami družbe. Zaveda se, da je v vsakem okolju uspešno uresničevanje naravovarstvenih aktivnosti mogoče le z upoštevanjem njegove ekonomske razvitosti, socialnih okoliščin in kulturnih vrednot. S tega stališča SEG spremlja vplive družbenih dogajanj na slovensko naravno okolje in si na politični ravni z uveljavljanjem sodobnih okoljevarstve-nih načel prizadeva za njegovo ohranitev ter za preprečevanje in odpravljanje napak, ki lahko vodijo do rušenje naravnega ravnovesja. Razvoj zahteva velika vlaganja, ideje, inovacije, znanja in upoštevanje okolja kot omejitvenega dejavnika. Cilj SEG je tudi povečanje zavesti o skrajni ogroženosti našega planeta in spodbujanje razvoja pozitivnih vre'dnot, aktivnosti in ustvarjalnosti posameznika in družbe." Stroški za varstvo okolja so pogosto razlog za številna onesnaženja v naravi, poudarja sogovornik, zato je potrebno pristojna ministrstva spodbuditi k v prvi volilni enoti za SEG kandidirajo: Vojko Bernard (Jesenice), Jernej Eriah (Radovljica I), Iztok Tomo (Radovljica II), Božo Dukić (Kranj I), Jasna Pečjak (Kranj H), Rado Kravanja (Kranj III), Lado Srečnik (Tržič), Mitja Zupan (Škofja Loka I), Elena Jenček (Škofja Loka II) in Drago Vrhovnik (Kamnik, Idrija). vrednotenju čistih tehnologij in uvesti ekonomsko kategorijo "okoljski stroški". SEG pomembno vlogo ohranjanja okolja namenja preventivnemu delovanju s sledljivostjo udejanjanja zakonodaje in iskanju optimalnih možnosti za resnično varovanja planeta Zemlje. Skrb za okolje se začne na lokalni ravni, zato želi SEG s politično podporo omogočiti aktivno okolje-varstveno delovanje vsem -resničnim varuhom narave. Sicer pa se SEG ne zavzema, zgolj za varstvo okolja, paČ pa tudi za temeljne družbene, politične in ekonomske spremembe, širitev moralne skupnosti na naravo in okolje. Ni dovolj le tehnološki nadzor nad naravo, zatrjuje Lado Srečnik, pač pa modernejša raba naravnih virov in alternativne možnosti konvencionalnim modelom razmišljanja (narava ima lastno notranjo vrednost, ki smo jo dolžni spoštovati). Vedenje o nepričakovanih posledicah naših dejanj je majhno, zato je odgovornost Še toliko večja. Vse to so razlogi, zaradi katerih želi SEG kot varuh narave prižgati v parlamentu zeleno luč za odgovornejše ravnanje z okoljem in učinkovito doseganje vizije trajnostnega razvoja. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Slovenska nacionalna stranka dlake na jeziku Zadnji čas je za spremembe, za čas brez strankarskih pritiskov, za čas brez dlake na jeziku, poudarja Mohor Bogataj, kandidat SNS. Kranjski župan Mohor Bogataj se je odločil, da na letošnjih državnozborskih volitvah kandidira kot nestrankarski kandidat na listi SNS. "Želim, da se Mohor Bogataj volivci v čim večjem številu udeležijo teh volitev ter tako kot v preteklosti tudi sedaj podprejo mojo kandidaturo," pravi Mohor Bogataj, ki za SNS kandidira v 4. in 5. volilnem okraju. "Z glasovi volivcev sem uspešno zaključil prvi mandat župana Mestne občine Kranj, z njihovo podporo sem na tem mestu ostal tudi v drugem mandatu. Veliko je bilo postorjenega v dobrobit in napredek Kranja v t zadnjih šestih letih, zato se lahko s ponosom ozrem na prehojeno pot. Pot, ki ni bila vedno posuta s stoterimi rožicami, ampak je bilo žal vrženih več kot sto polen pod noge. Kratek skok v strankarske vode vladajoče politične stranke LDS, za katerega sem se odločil v prepričanju, da bom lahko še uspešnejše opravljal delo in zaupano poslanstvo, seje izkazal za zgrešenega, saj enostavno nisem ne zmogel, ne želel plesati po notah lokalnih politikov LDS-a. Glavni razlog za moj izstop iz LDS-a so bile krivične obtožbe z njihove strani, po drugi strani pa sem našel več podpore pri ostalih, tudi t.i. opozicijskih strankah. In prav v tem tiči moj razlog, da se pojavljam kot nestrankarski kandidat na listi SNS, ki prepoznava in spoštuje mojo nestrankarstvo in ne zahteva od mene brezpogojno upoštevanje volje njenih političnih veljakov, ampak zna in zmore ceniti tudi osebni razvoj ter iniciativo in to brez dlake na jeziku ali kje drugje. In predvsem brez metanja polen pod noge. Osnovno merilo, komu bodo volivci zaupali mandat poslanca v državnem zboru, naj bo le do sedaj opravljeno delo. Moje Za SNS na Gorenjskem kandidirajo: Jože Zore (Jesenice), Robert Lav-tar (Radovljica, Bled, Bohinj), Mohor Bogataj (Kranj I in II), Rastislav Rastko Tepina (Šenčur, Naklo, Preddvor, Cerklje in Tržič), Franc Vladimir Terseglav (Škofja Loka, poljanska in Selška dolina) in Dejan Cirin-ger (Kamnik, Idrija). znanje, izkušnje in'predvsem rezultate dela sem dokazal v preteklosti, tako na odgovornih mestih v gospodarstvu kot tudi v občinski upravi. Dosedanji gorenjski poslanci so za Kranj in gorenjsko regijo naredili premalo ali skoraj nič, saj so delali predvsem v interesu svojih političnih strank. Na drugem mestu naj bo merilo za izbor poslanca pripadnost kraju in krajanom. Prepričan sem, da morajo o Kranju in za Kranj, o Gorenjski in za Gorenjsko odločati preko svojega poslanca samo volivci. Poslanec mora dobro poznati vse težave in probleme, ki se pojavljajo v izbranem volilnem okraju. Zato je lahko za poslanca izvoljen le nekdo, ki s tem okrajem diha in živi, ki v njem ustvarja in prebiva. Dovolj dolgo so drugi odločali o pomembnih lokalnih zadevah in vodili svojo strankarsko politiko, ki pa ni dajala dobrih rezultatov za gorenjsko regijo. Kot poslanec se bom v državnem zboru z vsemi močmi trudil in zavzemal za dobrobit, blaginjo in nadaljnji gospodarski razvoj tako Kranja kot tudi Gorenjske. Zavzemal se bom na to, da se ustvarijo takšni gospodarski, socialni in politični pogoji, da bo bosta Kranj in Gorenjska znova stopila na vrh slovenskega gospodarstva. Športa in kulture. Pri tem pa kot nestrankarski kandidat pričakujem pomoč in podporo Slovenske nacionalne stranke." v Simon Subic, foto: Tina Doki Bernik ob slovesu pekel vola Na volilni konvenciji Nove Slovenije v Škofji Loki sta se predstavila kandidata na škofjeloškem območju, poslovil pa se je dosedanji poslanec dr.''Jožef Bernik. Škofja Loka - "Ko sem kandidiral za poslanca, skoraj nihče ni verjel, da bom izvoljen, zato sem tedaj obljubil, da bomo v primeru izvolitve spekli vola. Obljube nisem pozabil, le uresničil sem jo kasneje, kot je bilo predvideno," je pojasnil svojo odločitev Jožef Bernik in ocenil, da je kot poslanec naredil vse, kar je bilo v njegovi moči. "Ločani in Gorenjci moramo sedaj stopiti skupaj, se zavzeti za skupne cilje in zanje lobirati in opozarjati oblasti. To bom počel Še naprej, saj se ne nameravam povsem umakniti iz politike," je še dejal. Na konvenciji sta se predstavila kandidata NSi v Škofji Loki, Selški in Poljanski dolini ter v Žireh. Anton Kokalj (Škofja Loka) se bo kot poslanec zavzemal predvsem za človečnost in izboljšanje razmer za vse gene- Dr. Jožef Bernik je ob slovesu volivce pogostil s pečenim volom racij e. v Janez Hrovat (dolini in Ziri) je poudaril velik pomen krščanskih vrednot in nujnost sprememb v Sloveniji. "Nove Slovenije ni strah in se ne boji velikih imen. Močni smo, ker imamo dober program in nam ni vseeno za ljudi," je med drugim povedal Hrovat, ki vladajoči koaliciji očita predvsem aroganco. Prvak stranke dr. Andrej Ba- juk je najprej slovenskim medijem očital, da z objavami volilnih projekcij, narejenih na podlagi javno mnenjskih raziskav, manipulirajo z javnostjo. "Novi Sloveniji napovedujejo slab volilni rezultat pod pretvezo, da nimamo nobene možnosti. Tudi pred evropskimi volitvami so nam pripisali nekaj več kot pet odstotkov, dobili pa smo jih več kot 23 odstotkov," je dejal Ba-juk. Simon Šubic brezplačne vrtce in brezplačne učbenike za vse | znižanje davkov in s tem povišanje plač UJ < i Torek, 28. septembra 2004 VOLITVE 2004 / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Slovenska demokratska stranka - SDS Slovenija na novi poti Le če bomo prihodnost gradili na znanju, bomo lahko odpirati nova kakovostna delovna mesta, poudarja mag. Branko Grims iz SDS. Demokratična stranka upokojencev DeSUS Sožitje mladosti in zrelosti Starejši moramo imeti varno starost, mlajši pa možnosti za delo in za ustvarjanje družin, pravi Franc Šmajd, kandidat DeSUS v 4. volilnem okraju. "Sk)venska demokialska stranka je edina celovito predstavila svoj razvojni program za naslednje obdobje. Zanimivo Je, da tega niso zmogle vladne stranke, ki pa so s pomočjo 40 milijonov davkoplačevalskega denarja samim sebi poskušale oblikovati nekakšen alternativni program. Tudi v vladnih vrstah je torej prevladalo spoznanje, da Slovenija potrebuje pozitivne spremembe. Še največ, kar lahko vladajoči prispevajo k hitrejšemu razvoju, pa Je njihov odhod v opozicijo," pravi mag. Branko Grims, kandidat SDS v 6. volilnem okraju. Sprostitev velikega razvojnega potenciala na Gorenjskem in v celotni Sloveniji je ključni cilj SDS na teh volitvah. "Dosežemo ga lahko preko več med seboj povezanih rešitev. Predvsem moramo postati pred zakonom res vsi enaki, kar nam sicer ustava že garantira, v praksi pa je bilo drugače. Ro-pova vlada Je upokojence prikrajšala za vsaj dve pokojnini; podjetniki propadajo zaradi plačilne nediscipline; iskanje pravice na sodiščih je križev pot... Državna uprava mora postati prijazna do ljudi in vsi naj dosežejo svoje pravice v razumnem roku. Zaščita človekovih pravic ter enakg^^st pred zakonom morata biti temelj države. Nedopustno je, da vladajoča koalicija v osmih letih ni do konca izpeljala odločbe ustavnega sodišča, po kateri bi morala spremeniti zakone v korist otrokom in mladih družin. Po drugi strani so za uzakonitev pravne podlage za izplačevanje odškodnin "izbrisanim", med katerimi se skrivajo tudi napadalci na samostojno Slovenijo, predlagali kar dva zakona in sklicali veČ izrednih sej. "Izbrisani" so še vedno odprta tema in vse je odvisno od odločitve volivcev: kdor meni, da so vsi "izbrisani" res žrtve in upravičeni do visokih odškodnin, bo pač volil za vladne stranke. Kdor pa iskreno spoštuje vrednote slovenske osamosvojitve, bo na volitvah obkrožil številko 19. SDS. Za razvoj Gorenjske je nujno hitro dokončanje avtoceste. Pobiranje cestnin bi do uvedbe enotnega EU sistema nadomestili z izdajo vinjet in se izognili neskončnim kolonam. Na področju regionalnih cest je bila Gorenjska v minulem obdobju odrinjena v stran, zato prihaja do tragedij, kakršna se je zgodila zaradi nedokončane ceste Ho-temaže - Britof. Tej cesti je tre- mag. Branko Grims Za SDS na Gorenjskem kandidirajo: Matevž Hafner (Jesenice), Franc Pogačar (Radovljica I), mag. Janez Potočnik (Radovljica 2), Bogomir Vnučec (Kranj I), Bojan Homan (Kranj II), mag. Branko Grims-(Kranj III), Pavel Rupar (Tržič), Milenko ZiherI (Škofja Loka I), Bojan Starman (Škofja Loka II), Rudi Veršnik (Kamnik) in Rado Likar (Idrija). ba dati prednost, a slediti morajo še druge. Država naj bolj podpira mala ter srednja podjetja, gorske kmetije in turizem. Tu je prostor za odpiranje novih in kakovostnih delovnih mest, pod pogojem, da bo Slovenija začela graditi svojo prihodnost na znanju. Nujna je večja konkurenčnost med izobraževalnimi programi, ki bo prinesla večjo kakovost izobraževanja. Šola naj vzgaja tudi vrednote, vključno s patriotizmom - pozitivnim odnosom do domovine. Ob pospeševanju gospodarskega razvoja pa moramo posebej poskrbeti, da bogato naravno in kulturno dediščino Gorenjske ohranimo tudi za naše otroke." Simon Šubic, feto: Tina Doki Franc Šmajd "Kot upokojenec in predsednik Društva upokojencev Kranj želim nadstrankarsko zastopati interese vseh upokojenk in upokojencev, obenem pa si bom prizadeval za priložnosti mladih, za hitrejše in učinkovitejše reševanje njihovih problemov pri šolanju, zaposlovanju in ustvarjanju družin. Smo stranka, ki stalno poudarjamo in delujemo v dobro upokojencev in mlajših in ne le pred volitvami, kar je značilno za nekatere druge stranke. Zagovarjam sožitje mladosti in starosti, solidarnost med generacijami na vseh področjih in še posebej hitrejši razvoj Kranja in Gorenjske, ki sta preveč zaostala in morata zaostanek Čim prej nadoknaditi," je v predstavitvi svojega programa in programa stranke povedal Marina Urbane, kandidatka ZLSD na parlamentarnih volitvah Njene tri ljubezni Kranjčani smo imeli v minulih dneh priložnost znova videti filme Ko pride lev, Bele trave in Ubij me nežno, v katerih je igrala še rosno mlada Marina Urbane. Kranj - To so moje tri ljubezni, pravi Kranjčanka, ki se po letu 1979, ko je nastal film Ubij me nežno, ni več pojavila na filmskem platnu. Rojakom jih je znova pokazala ob priložnosti, ko nastopa v povsem novi vlogi, kot kandidatka Združene liste socialnih demokratov na volitvah za državni zbor. Film Ko pride lev je posnela leta 1972 kot 15-letna gimnazijka, Bele trave leta 1975 in Ubij me nežno 1979, vmes pa je 1972. med poletnimi počitnicami snemala tudi mladinsko nadaljevanko Mladost na stopnicah. Mnogi jo vprašajo, kako da se po tako obetavnem filmskem začetku ni odločila za študij na igralski akademiji in za profesionalno igralsko kariero. Marinin odgovor je večplasten. "V kmečko-delavskem okolju, iz katerega izhajam, so vladala drugačna merila uspeha, delo pri filmu ni sodilo mednje," pove Marina Urbane, ki se je po gimnaziji odločila Marina Urbane za študij ekonomije. Pravi, da tudi nikoli ni bila gledališka igralka, v Prešernovem gledališču je igrala eno samo (nemo) vlogo v predstavi Vi-linČek na Luni, sicer je gledališče ni zanimalo. Delo pri filmu je vzela kot doživetje, kot izkušnjo^ ki jo je v rani mladosti sooblikovalo kot osebnost. živeti pa od tega ni nikoli na-meravala. Ze rosno mlada je znala razlikovati med "filmskim" in resničnim življenjem. Ko se je peljala na snemanje, je na Laborah "preklopila" na filmsko življenje in ko se je vračala s snemanj, seje spet na Laborah vrnila v svoje pravo življenje. Študij je kmalu opustila in si poiskala delo, najprej na banki, potem v zdravstvu, sedaj dela v zavarovalništvu in ob delu slednjič zaključuje študij ekonomije. Pravi, da je v svoji poklicni karieri dolga leta delala zaposlena za določen čas, zaposlitev so ji podaljševali in koje niso več potrebovali, sojo odslovili. Tako razume današnje mlade ljudi, ki doživljajo enako, njene izkušnje pa so dokaz, da takšen način zaposlovanja ni nič novega. Kako se je znašla v politiki? Krivice so jo vedno bolele, pravi, njeno poreklo in dedko-vi geni (bil je partizan spome-ničar iz leta 18941) so očitno prispevali k temu, da ima živ socialni čut. S politiko pa se prej ni nikoli ukvarjala. Kar zgodilo se je, enakpmisleči ljudje so mi prišli nasproti in med pred dvema letoma povabili v Združeno listo socialnih demokratov, pravi Marina. Sedaj deluje v njenem predsedstvu, nastopila je tudi kot kan- « didatka za svet krajevne skupnosti in bila izvoljena z največ glasovi, zato je sedaj predsednica v KS bratov Smuk. Vabili so jo tudi k drugim nalogam, pa se doslej ni odločila zanje. Kot nemiren človek, ki potrebuje nove izzive in noče obti-čati v rutini, je sedaj sprejela kandidaturo za volitve v slovenski parlament. Vprašam jo še, s kakšnimi občutki gleda svoje filme izpred toliko let. Ljubi so mi, pravi, moje tri velike ljubezni, vesela, da sem jih pred leti lahko pokazala svojemu sinu Andreju kot del mojega življenja. Enako vesela jih sedaj prikazuje tudi drugim ljudem. Danica Zavrl Žlebir, feto: Tina Doki Za Demokratično stranko upokojencev DeSUS bodo v 1. volilni enoti kandidirali Anton Stražišar (Jesenice, Kranjska Gora), Ana Svetina (Bled, Bohinj, Radovljica), Franc Šmajd (Kranj), Franc Lavrič (Kranj), Karel Viktor Erjavec (Kranj), Vida Karolina Rozman (Tržič), Stanislav Je-senovec (Škofja Loka), Angela Jezeršek (Škofja Loka), Anton Rajsar (Kamnik, Komenda) in Anton Velikanje (Cerkno, Idrija). Franc Smajd, ki je znan po svoji vestnosti in odgovornosti do sprejetih nalog. "Slovenija se mora tudi s pomočjo evropskih sredstev enakomerno razvijati. Država mora na vseh področjih zagotoviti učinkovit nadzor nad porabo denarja. Rast plaČ in pokojnin naj bo usklajen, saj upokojenci za državo nismo breme in ne zaviramo njenega razvoja. Smo za brezplačno šolanje, za gradnjo univerzitetnega središča v Kranju, za 13. plačo zaposlenih, za varna stanovanja starejših in pomoči potrebnih, za regresiranje dijaške in študentov- ske prehrane in za gradnjo domov za dijake in študente. V družbi mora biti veČ prostora za nove ideje in zamisli. Gospodarstvo je še vedno preveč obremenjeno in ovirano z raznimi omejitvami, kar dušijo svobodo in podjetnost. Vse, kar je doslej storila naša stranka, je dokaz, da je naše trajno delovanje in sodelovanje v državnem zboru potrebno, ker delujemo v korist socialno in politično zapostavljenih družbenih skupin. In se zavzemamo za demokratično, pravno in socialno državo." Jože Košnjek Vinko Perne z Zarjo Tržič - Kandidat Slovenske ljudske stranke v Tržiču inž. Vinko Perne se bo predstavil volivcem v petek, I. oktobra, ob 18. uri v Časa Latina ob Eelektrodomu na Predilniški 16 v Tržiču. Na predstavitvi, na katero vabita kandidat in predsednik SLS v Tržiču Janez Bečan, bo sodeloval tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik, bo za ples igral ansambel Zaija, organizirano pa bo tudi žrebanje. J. K. Pogovori s Tomažem Mencingerjem Jesenice - Kandidat Združene liste socialnih demokratov v 1. volilnem okraju Tomaž Mencinger je doslej obiskal številne kraje v jeseniški, kranjskogorski in žirovniški občini. V Četrtek je bil v Radovni, kjer so govorili predvsem o problemih gozdov in gozdarstva, o lovu in možnostih za razvoj turizma. V soboto se je z volivci in simpatizerji pogovarjal na Jalnovi domačiji na Rodinah, v nedeljo na Slovenskem Javorniku, včeraj pa je bil v Mojstrani in v Kranjski Gori. Danes, 28. septembra, ob 17. uri bo srečanje s kandidatom Tomažem Mencingerjem pri brunarici ob kulturnem domu na Hrušici. J. K. Predstavitev kandidatov SEG Jesenice - Kandidati Stranke ekoloških gibanj SEG na Gorenjskem se bodo predstavili danes, 28. septembra, ob 17. uri na Brezjah. Na predstavitvi bodo javnost seznanili tudi s spomenico nevladnih organizacij in SEG o Triglavskem narodnem paiku, ki jo bodo posredovali državnemu zboru. J. K. Anton Kokaij na Bukovioi škofja Loka - Kandidat Nove Slovenije v 8. volilnem okraju (Škofj a Loka) Anton Kokalij se bo v četrtek, 30. septembra, ob 19.30 v dvorani na Bukovici srečal z volivkami in volivci. J. K. Kandidati SDS v Skofji Loici Škofja Loka - V četrtek, 30. septembra, ob 19. uri se bosta na Mestnem trgu v Škofji Loki predstavila kandidata SDS v 8. in 9. volilnem okraju Milenko ZiherI in Bojan Starman, pridružil pa se jima bo tudi kandidat in poslanec stranke Pavel Rupar. J.K. Minister Pogačnik v Preddvoru Preddvor - Kmetijski minister dr. Milan Pogačnik bo danes, 28. septembra, obiskal občino Preddvor. V Vili Bella na Srednji Beli se bo med 12. in 14. uro z županom Francem Ekarjem, občinskimi svetniki (odbor za kmetijstvo) in velikimi kmeti pogovarjal o Naturi 2000 in zaščiti vodnih površin v aktivnem in varovaiiem gozdu, o kriterijih za gozdne poti v alpskem svetu in njihovem sofinanciranju, o obnovi planin (konjereja, drobnica), o pobudah za pridobitev lovnih površin lovskih družin Kokra, preddvor in Cerklje, o mlekarstvHJ in predkupni pravici kmetijsko gozdarskih zemljišč. S.Š. ¥«Mmf«s Stranke MDredsisvitev Stomiifliaffl Torek. 28. september 2004 ob|6:30; Zoran (i^vrost) ft. , * Bv^PH nOrHB» uK MZMto. srt.wu mUidih www.yns.SA iMtoMtoiAvIt SMS. Rimika CMA a. UÜBUAMA Ntft)ćrSk SMS. 1 VOLILNA CM^RAJ SmcAgć 79. 4274 ,•> — 'S ' Aktivna Slovenija ** ^ ♦' M SKRAJNI ČAS ZA NOVE OiRAZEl VWiy Aliltve« Sl^imlj^ AMivnt StdKvmift. Komwslege 12« UuMm 4 Partasnska 32 www^kthmasiovtnil»^ » « . • GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VOLITVE 2004 / info@g-glas.si Torek, 28. septembra 2004 Moje ime je Mohor Bogataj in poznate me kot župana Mestne občine Kranj. Odločil sem se, da kot nestrankarski kandidat na državnozborskih volitvah kandidiram na listi Slovenske nacionalne stranke za vašega poslanca. Zakaj taka moja odločitev? V svojem šestletnem delu sem kot župan spoznal ogromno problemov, ki jih ni mogoče rešiti na lokalni ravni. Naj jih naštejem samo nekaj: - država nalaga občinam nove in nove obveznosti brez ustreznih finančnih virov - nepravično sofinanciranje projektov v lokalnih skupnostih - gospodarske pomoči se dodeljujejo po subjektivnih kriterijih - Kranj in Gorenjska sta pozabljena pri dodeljevanju državnih sredstev in sredstev mednarodnih skladov - slaba zakonodaja na področju urejanja prostora, saj bi morale planske dokumente samostojno sprejemati občine oziroma regije - država je obnovljene ceste vzela v svoje upravljanje, ostale pa pustila občinam - nedorečena zakonodaja na področju centrov za ravnanje z odpadki - neurejeno financiranje kulturnih institucij in osnovnega zdravstva, katerega uporabljajo občani več občin, financira pa samo Mestna občina Kranj - kljub velikim besedam so sodni zaostanki občutno predolgi - prepočasi se odpravljajo posledice škod v kmetijstvu, ki so posledica naravnih nesreč - še vedno so nedorečene regije in s tem skladen regionalen razvoj - davčna politika zapira podjetja in ukinja delovna mesta Pa naj končam z naštevanjem. Kot nestrankarski kandidat sem pripravljen vložiti ves svoj čas in energijo, da v parlamentu delujem s ciljem napredka tako Kranja kot Gorenjske, in ne samo v korist političnih strank, kot je bila praksa dosedanjih poslancev. Ko boste na glasovnici obkrožili številko 17, boste izbrali kandidata z izkušnjami tako v gospodarstvu kot tudi v lokalni skupnosti, kandidata, ki živi in diha s Kranjem, ter kandidata, ki ne bo delal samo v dobrobit stranke, ampak v dobrobit občank in občanov Kranja. Naj se glas Kranja končno sliši tudi v Ljubljani. Slovenska naotonalna stranka, Tivolska 13. 1000 Ljubljana Slovenska ljudska stranka Kandidati Slovenske ljudske stranke v 1. volilni enoti f--! Kandidati od leve proti desni: Vinko Perne - Tržič, Meta Pazlar - Bled, Bohinj, Mihael Prevc - Gorenja vas - Poljane, v v y Železniki in Ziri, Franc Cebulj - Cerklje, Jezersko, Naklo, Šenčur, Preddvor in del Kranja, dr, Marta Ciraj - Kamnik, Komenda, mag. Franci Rozman - Kranj 1 in Kranj II, Vladimir Černe - Radovljica, Janez Podobnik - Cerkno in Idrija, Janez Remškar -Kr. Gora, Jesenice in Žirovnica, ter Igor Draksler - Šk. Loka. s 3 n 3 Ohranimo Slovenijo! s CO u JlC s 1 Slovenijo bomo ohranili z močnimi, enakomerno razvitimi regijami. Gorenjski vrnimo mesto, ki ji gre! cv a> oT CO CO Volimo kandidate SLS pod številko 3 Dobremu gospodarju in človeku posluhom je zreb namenil pravljično število "Pravljice sem zelo rad poslušal kot otrok, še rajši pa pripovedoval svojim otrokom in vnukom. Zaradi pravljice je marsikdaj ažje zaspati. Žreb mi je namenil številko 3 in moji volivci so lahko prepričani, da jih ne bom razočaral." Skozi mandatna leta ste dobro krmarili v vlogi poslanca v DZ in v vlogi župana v občini Cerklje na Gorenjskem. Na kaj ste kot poslanec in župan najbolj ponosni? "Vesel sem, da ljudje začutijo pozitivne spremembe, ki so bile doseže-ne že v tem mandatu mojega poslanstva v državnem zboru. Ne glede na pomisleke, ki jih imajo nekateri glede hkratne funkcije župana in poslanca. lahko z gotovostjo trdim, da se je to v praksi pokazalo kot zelo učinkovito, pa ne le v prid prebivalcev Cerkelj, temveč mnogo širše. Prav na podlagi dobrega poznavanja problematike podeželskih občin in neposrednega stika z občani sem lahko te zahteve in potrebe predstavil v državnem zboru in dosegel, da so se pri sprejemanju odločitev absolutno upoštevale značilnosti podeželja in potrebe po razvoju. Ljudje, ki ti svoj glas na volitvah namenijo, upravičeno pričakujejo, da boš za njih tudi kaj naredil. Moja prizadevanja v vlogi poslanca in župana so obrodila sadove, ki jih uživajo vsi Gorenjci pa tudi drugi. Zadovoljstvo ljudi je tisto, na kar sem najbolj ponosen kot poslanec, župan in prebivalec s podeželja." Katero je tisto vprašanje, ki ste mu v preteklem mandatu namenili največ časa in prizadevanj? "V preteklem mandatu časa in prizadevanj nisem namenjal le enemu vprašanju, kot že rečeno, je bilo prav v tem mandatu rešenih ali pa vsaj načetih kar nekaj vprašanj. Zgradila se je gorenjska avtocesta vse do Podtabora, z močnimi prizadevanji smo dosegli, da se je izgradnja ceste Britof - Hotemaže končno uvrstila v državni program za leto 2007, prav tako tudi ureditev ceste in Izgradnja krožišč na odseku Lahovče - Spodnji Brnik - letališče - Šenčur - Kranj, vlado smo soočili z dejstvom, da je več kot nujno potrebno obnoviti tako rekoč mednarodno cesto Kranj -Jezersko, izvedene so bile tudi številne investicije v šolstvo in šport, naj Izpostavim Srednjo kmetijsko šolo v Strahinju. Zavzemal in prizadeval sem se tudi v državnem zboru, da občine pridobijo čim več sredstev za osnovnošolsko infrastrukturo. V sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Gorenjske smo realizirali pobude za regionalni razvoj podeželja, turizma in odpiranja novih delovnih mest, kar kaže primer RTG Krvavca, ki je prav na podlagi teh prizadevanj ostal v lasti slovenskih kupcev in ponovno privablja številne domače goste in goste iz tujine." Da ste človek zastavljenih ciljev in s posluhom za sočloveka ste s preteklim delom že dokazali, kaj pa lahko od vas pričakujemo v prihodnjem poslanskem mandatu? "Podeželju in njenim ljudem je potrebno dati enake možnosti razvoja in napredovanja, kot jih imajo tisti, ki živijo v mestih. Razlike v razvojni stopnji je potrebno zmanjšati in ne glede na kraj bivanja omogočiti vsem enakopravno soudeležbo pri upravljanju države. Gospodarski potenciali, kulturne in naravne lepote so edinstvene razvojne priložnosti, ki jih nudi Gorenjska. V tem vidim priložnost za močan razvoj višinskega in nižinskega turizma, odpiranja novih In bolje plačanih delovnih mest. Kot poslanec sem se in se bom tudi v prihodnje zavzemal za kakovost življenja vseh prebivalcev in večji regionalni razvoj Gorenjske, njenih ljudi in s tem boljšo prihodnost našim bodočim rodovom." Ali je v parlamentu sploh mogoče uveljavljati lokalne interese, torej interese občin Cerklje, Jezersko, Kranj, Naklo, Preddvor in Šenčur? "Osnovni pogoji za življenje morajo biti človeku najprej zagotovljeni na lokalnem oziroma regionalnem nivoju, zato je potrebno čim prej spremeniti Zakon o lokalni samoupravi in financiranju občin v smislu njene razbremenitve, saj je le zadovoljen občan lahko tudi zadovoljen državljan. Nujna je celovita decentralizacija države, ki edina vodi do enakomernega regionalnega razvoja in s tem povečanja gospodarske rasti, tako na regionalni kot na nacionalni ravni. Kot župan to tematiko dobro poznam, zato želim kot poslanec pri sprejemanju zakonodaje na tem področju tudi sodelovati." Nenazadnje ne moremo mimo vprašanja o še vedno aktualnem dogodku in incidentu v Sečovljah. Kaj menite o takšnem ravnanju hrvaške policije s slovenskimi državljani? "Ravnanje hrvaške policije na slovenskem ozemlju s slovenskimi državljani je skrajno nesprejemljivo, za kar mora odgovarjati. Problem meje Slovenije s Hrvaško je meddržavno vprašanje, ki vedno bolj drsi v škodo naše države. Skrajni čas je, da to vprašanje dokončno rešimo pravično in v skladu z našimi interesi, česar vlada do sedaj ni bila sposobna narediti. Slovenija mora reagirati na ustrezen državotvoren način, upoštevajoč, da gre za južno mejo Evropske unije." Število tri je pravljično število. Kaj bi rekli, kakšen je pomen, da prav 3. oktobra kandidirate prav pod zaporedno številko 3? "Pravljice sem zelo rad poslušal kot otrok in še rajši sem jih pripovedoval svojim otrokom in vnukom. Zaradi pravljice in pravljičnih bitij je bilo marsikdaj lažje zaspati in misel na pravljico me spomni na moje domače. Žreb mi je namenil to številko in vsi volivci, ki bodo to številko tri tudi 3. oktobra obkrožili, vedo in so lahko prepričani, da bom delo v državnem zboru opravljal zaradi njih in za njih in zagotavljam, da jih ne bom razočara Čebulja Franca za poslanca! Slovenska ljudska stranka PR-a.NET d.o.o . Protetarska 2. lOOOU^blfana VOULNI ŠTAB SLS. 1 vdHna enota, 6 volilni okraj, Grad 67. Cerklje na CSoreniskem Torek. 28. septembra 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Dnevi turizma v Kranju Tudi četrtkovo soočenje predstavnikov Savskih elektrarn in Odbora za rešitev Save Dolinke ni prineslo sporazuma o kateremkoli argumentu za ali proti sanaciji in deinstalaciji HE Moste. Bled - Dober teden pred nedeljskim referendumom o zavrnitvi novele odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled je Blejski mladinski center organiziral soočenje med predstavniki Savskih elektrarn in Odbora za rešitev Save Dolinke. Voditelj novinar Blaž Račič ni imel lahke naloge pri vodenju te razprave ob navijaškem ponašanju nasprotnikov tega projekta, predvsem pa maloštevilni poslušalci niso slišali nobenega novega argumenta. Uvodno razlago stališč investitorja in nasprotnikov sanacije in deinstalacije HE Moste sta podala vodja proizvodne enote HE Moste Anton Koselj in Janko Rožič v imenu odbora za rešitev Save Dolinke. Prvi je poudaril, daje projekt, izbran ined kar 22 različnimi variantami, v veliki meri tudi okoljevarstveni, saj da, poleg deinstalacije, ki bo omogočala bistveno povečanje moči elektrarne za proizvodnjo za Slovenijo dragocene vrŠne energije, rešuje tudi okoljevarstvena problema sanacije jezu nad elektrarno ter erozije struge Save pod elektrarno, ki jo povzročajo valovi vode ob njenem obratovanju. Na drugi strani pa je Janko Rožič v svojem uvodnem nastopu predvsem opozoril na neprecenljivo naravno in kulturno vrednost 'okolŠne' Bleda, ki bi jo izgrajeno zadrževalno jezero pokvarilo. Ob tem je bilo opozorjeno, da sanacija jezu kajšnjo floro in favno. Za obljubljeno presaditev ogroženih vrst rastlin, je bilo v razpravi slišati, da ni mogoča, čeprav si strokovnjaki o tem niso edini. V skoraj triurni razpravi so bili obravnavani različni vidiki samega projekta, pa tudi pro- Voditelj četrtkovega soočanja o projektu obnove ME Moste Blaž Račič ni Imel lahkega dela. nad elektrarno, v katerem se je v petdesetih letih nabralo veliko strupenih ostankov jeseniške industrije, zlasti seveda železarstva, ni zadostna, najhujši greh tega projekta pa je potopitev Berja, ki bi bila usodna za tam- blematike, ki se nanj navezuje. Od elektroenergetske politike naše države, ki da dopušča potratno porabo in ne ukrepa za varčevanje, do posledic, ki bi nastale. Če HE Moste ne bi obnovili. Za naravovarstvenike je Berje še neodkrito edinstveno naravno območje, ki ga ni mogoče nadomestiti, njegova potopitev bi bila tudi po mnenju predstavnika Zavoda RS za varstvo narave v nasprotju z državnimi strateškimi izhodišči in načeli varstva narave. Zagovorniki projekta sanacije HE Moste pa opozarjajo, da bi s tem le uresničili nujnost zadrževalnega bazena, ki je bil načrtovan že pred 50 leti, da Berje neenakomerni pretoki Save pod elektrarno neusmiljeno odnašajo, poleg tega pa je tam nastalo veliko divjih odlagališč odpadkov. Predstavnik občine Bled je opozoril tudi na problem sredstev za odkup varovanih zemljišč oziroma odškodnin, ki jih občina nima, predstavniki Savskih elektrarn pa na izgubljena sredstva od kon-cesnin, ki bi jih občina z uresničitvijo projekta dobila. Razprave ni bilo mogoče zaključiti drugače, kot z ugotovitvijo, da ima vsaka stran svoje resnice. Vprašanj publike, ki bi si želela izČrpnejŠa pojasnila, ni bilo, nastopi nasprotnikov predlagane obnove HE Moste pa so med prisotnimi kar nekajkrat vzbudili navijaške aplavze. Štefan Žargi Skupna skrb za naravo Ob nameravani sanaciji in dograditvi hidroelektrarne Moste so glas proti povzdignili okoljevarstveniki v blejski občini. Toda ekološka skrb sega tudi v žirovniško občino. Breznica - Tu je široka razprava potekala pred petimi leti. Podpora projektu tedanjega občinskega sveta je bila po svoje razumljiva, saj so na eni strani videli nadaljnji razvoj gospodarske dejavnosti in ohranitev zaposlenosti, po drugi strani pa možnosti skupnih vlaganj v javno infrastrukturo, ki bi služila vsem. V primeru ustavitve centrale zaradi dodatnih zemeljskih premikov je vprašljiv sam jez, ki ni grajen za prelivanje. "Če elektrarna obstane, pomeni, da občini ostane degradirano območje, za katerega ne bomo vedeli, kaj z njim,'' opozarja žirov-niški župan Franc Pfajfar. Ob znižanju matičnega toka reke v obstoječem bazenu bi za- čelo tudi odnašati usedline, ki so se leta nabirale za meščanskim jezom. Teh je za okoli dva milijona kubičnih metrov, kar zdaj prekriva mulj in preprečuje onesnaženje vode. "Ne poznamo tehnologije, kako to odpreti in prevažati, še manj, kam odložiti, saj se vsi po vrsti otepajo nevarnih odpadkov." Zupan priznava, da so ob naložbi elektrarne računali urediti tudi odvajanje in čiščenje odpadnih voda z gradnjo čistilne naprave v Pi-škovcah. "Videli smo možnost, da bi oboje dogradili s skupnimi močmi in bi občina prej rešila vprašanje odpadnih voda, kot ga zmore sama." Zeljo nekaterih po ohranitvi savskega korita z vsemi oblikami življenja v njem ra- zume, vendar: 'Prepričan sem, da si vsako živo bitje najde svoj nadomestni prostor. Projekt tudi sicer predvideva zaščito posameznih živalskih vrst in rastlin. S primernim dogovorom se to da kakovostno urediti." Pogreša predvsem sodelovanje z blejsko občino in skupen pristop k vprašanju o nadaljnji usodi elektrarne. "Ohranjanje narave ni samo zajezitev reke Save ali ne. Skrb za ohranitev narave mora biti kompleksna. Na tem delu Save so Še vedno divja odlagališča, ki jih pridno polnijo prebivalci tudi desnega brega, ki istočasno zahtevajo ohranitev čiste in nedotaknjene narave." Nujnost pogovorov ostaja naprej. "Če se Blejci na referendu- mu izrečejo proti obnovi meščanske elektrarne, se projekti najmanj za dve leti zaustavijo, objekti in dogajanje pa ostaja pri nas. Resnično se bojimo, kaj bi se zgodilo ob večjem zemeljskem premiku, denimo, potresnem sunku. Mislim, da se tega ne zavedajo tisti, ki obnovi tako zelo nasprotujejo. Poleg tega za rejektom stojijo strokovnjaki, e bi na podoben način dokazali, da je tuje elektrike dovolj in da je poceni, da je v ozadju res zgolj dobiček, petem bi tudi njim prisluhnili. Zgolj sklicevanje na podpisane konvencije za zaščito posameznih vrst življenja, brez razmišljanja o skupnih rešitvah, je premalo." Mendi Kokot Z javnim zavodom do gradu Javni razpis za novega upravljavca Blejskega gradu. Priložnost za občino. Astoria novi najemnik restavracije Bled - "Občina se upravljanju z Blejskim gradom ni nikoli odpovedala, zato dopisa, s katerim je bil grad dan v uprav^anje Narodnemu muzeju Slovenije, nisem podpisal. Pismo, ki sem ga minulo sredo prejel od ministrstva za kulturo, pa razumem kot resno namero, da nam vrnejo grad v upravUanje," je pred dnevi dejal blejski župan Jože Antonie. Nedavno je vlada namreč zadolžila ministrstvo za kulturo, da v enem mesecu z Narodnim muzejem Slovenije in občino Bled pripravi zapisnik o stanju Blejskega gradu, ki bo osnova za prenos upravljanja. Ministrstvo za kulturo je novi zapisnik že pripravilo, podpisati ga mera tudi blejski župan, v treh mesecih pa naj bi vladi v postopek predložila tudi spremembo vladnega sklepa, s katerim je bil Blejski grad dan v trajno upravljanje Narodnemu muzeju Slovenije. Po sprejemu obeh sprememb mera v štirinajstih dneh začeti postopek za izbiro novega upravljavca. Država javnega zavoda za upravljanje gradu ne bo ustanavljala, novega upravljavca bo poiskala z javnim razpisom. Občina Bled naj bi tako ustanovila svoj javni zavod, ki bi upravljal z objekti kulturne dediščine, kamor spada tudi grad. "Ustanovitev javnega zaveda je pogoj za sodelovanje na javnem razpisu in če je to tudi pogoj, da nam vrnejo grad v upravljanje, bomo to storili, sicer pa ne vidim potrebe po novem zavodu, saj Infrastruktura Bled za grad dobro skrbi, poleg tega bi bila ustanovitev novega zavoda strošek za občino, ki ima v občinskem proračunu velik dolg. Upam, daje namera po zamenjavi upravljavca resna in ni le predvolilna poteza, razumem pa jo tudi kot resen obet, da občina spet prevzame upravljanje z gradom," je pojasnil Antonič. Z ustanovitvijo novega zavoda se bo Infrastruktura Bled morala posloviti od gradu, še naprej pa naj bi skrbela za komunalno dejavnost, smučišče Straža ter za športno in festivalno dvorano. Blejski grad je letos obiskalo več kot 130 tisoč obiskovalcev, z vstopnino pa se zbrali okrog 100 milijonov tolarjev. Polovico de- naija so porabili za pripravo osmih filmov 0 Bledu, njegovi okolici in gradu, za avdio in video opremo, za ureditev Viteške dvorane in za namestitev varnostnih naprav, med večjimi še neuresničenimi projekti je ureditev dvigala, novost pa se obeta tudi grajski restavraciji, ki bo v začetku oktobra dobila novega najemnika. Blejski hotel Astoria ima z restavracijo velike načrte, med drugim naj bi jo temeljito prenovili. Renata Škrjanc Sava prvi donator Posočju Bovec - Poslovna skupina Sava, ki se je že julija med prvimi slovenskimi podjetji vključila v pomoč za popotresno obnovo Posočja, je včeraj v Bovcu kot prvi izmed donatorjev v Posočju izročila stanovanje tamkajšnji družini. Donacijo so družini skupaj s sodelavci izročili Janez Bohorič, predsednik uprave Save, d.d., Daniel Krivec, župan občine Bovec in mag. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo. D.Z. Krai\j - Lokalna turistična organizacija Kokra je od sobote do včeraj pripravila Dneve turizma v Kranju ter k sodelovanju privabila turistično društvo s sobotno tržnico na Glavnem trgu in odprtimi vrati Turističnega informacijskega centra, kranjske folklorne skupine, hor-tikulturno društvo z brezplačnim vodenjem po vrtu, zvezo ustvarjalnih društev z razstavo Lutke lutkarjev Kranja, Gorenjski muzej in Zavod RS za varstvo kulturne dediščine z odprtimi vrati svojih razstavišč, Zavod za šport z nagradno igro, boksaiski klub, Prešernovo gledališče, Kranjčani pa so se vodnikom dali popeljati tudi po mestni kulturni transverzali in kanjonu Kokre. V LTO Kokia so z odzivom na prireditev, posvečeno svetovnemu dnevu turizma, 27. septembru, zadovoljni, njihov cilj pa je, da postane tradicionalna. Na sliki: sobotna turistična tržnica na Glavnem trgu. H. J. Klic bralca s Švedske Krai\j - Prejšnji teden je poklical naše uredništvo Pavel Udir, ki dela in živi v Stockholmu. Tam redno prebira Gorenjski glas, na katerega je že dolgo naročen. Pred nedavnim mu je padla v oči slika križišča v Podvinu, zato je z zanimanjem prebral Članek. Povedal je, da razume stisko domačinov, ki se tam vozijo vsak dan. Sam je med letošnjim dopustom v Sloveniji - domaje iz Besnice - obiskal Pod-vin. Med vračanjem iz tega kraja je v križišču dolgo čakal na vključitev v promet na glavni cesti. Kot je ugotovil, so prometno signalizacijo postavili nerodno. Po njegovi oceni so zarisali črto, pred katero se ustavljajo vozila na glavni cesti, preblizu prehoda za pešce. Ko se naredi kolona, ne morejo zapeljati vozila s stranskih cest niti takrat, koje na semaforju rdeča luč za vozila na glavni cesti. Predlagal je enostavno rešitev z zamikom talnih črt pred križišče. V KS Mošnje bodo vztrajali pri postavitvi semaforjev za celotno križišče, je predlog komentiral predsednik Franc Peternel. Prometnega ministra so že seznanili z nevarnimi razmerami v križišču, zbrane podpise krajanov za spremembo pa bodo ministrstvu za promet izročili po volitvah začetek oktobra. S. S. Mladenič, ki hitro raste Kolektiv vrtca Deteljica v Bistrici praznuje 30-letnico dela. Sedaj je največji vrtec v tržiški občini. Trzic - V sedemdesetih letih so zrasla nova stanovanjska naselja v Bistrici, zato so se tudi potrebe po otroškem varstvu povečale. Someščani so podprli pobudo tedanje ravnateljice Tilke Jan, da se je začela gradnja novega vrtca Deteljica. Stavbo so odprli 5. oktobra 1974. V njej so takoj zapolnili šest oddelkov. V vrtcu so takrat delale Marjana Ačimovič, Jožica Špendal, Rezka Kuhar, Marjana Romih, Vera Slatnar, Anica Sedej, Anita Zupan, Francka Černigoj, Helena Florjančič in Draga Valjavec. Le slednja je še v vrtcu Palček, je dejala ravnateljica VVZ Tržič Erna Anderle med petkovo svečanostjo ob 30-letnici vrtca Deteljica. Jubilej so proslavili Tatjana Blaži (desno) si je prislužila pohvalo ravnateljice za vodenje vrtca. z nastopom učencev Glasbene Šole Tržič, ki so nekdaj obiskovali ta vrtec. Odprli so tudi razstavo o razvoju ustanove in obisk izkoristili za ogled obnovljenih prostorov. V nedeljo je sledila zabavna prireditev Ciciban, dober dan, ki je privabila številne otroke in odrasle. "Danes imamo v 8 oddelkih 140 otrok, za katere skrbi 18 zaposlenih. Letos so se nam pridružili Še otroci, ki so obiskovali vrtec Grad. Zato smo veseli obnove treh igralnic, dvojnih sanitarij in strehe na novejšem delu stavbe. NaŠ glavni cilj je, da se otroci dobro počutijo v vrtcu. Veliko zahajamo v naravo in okolico, kjer večkrat obiščemo starejše v bližnjem domu. Sicer pa imamo veliko zanimivih projektov in dejavnosti. Vse to predstavljamo na razstavi, ki bo na ogled še dva tedna," je povedala Tatjana Blaži, vodja vrtca Deteljica. Stojan Saje GORENJSKI GLAS • 8. STRAN GORENJSKA Torek, 28. septembra 2004 Otroci si zaslužijo najboljše Več kot 30.000 podpisov za obstoj otroških in šolskih zdravnikov. Pisno zagotovilo ministra, da je strah odveč. Ljublana - "Zdrav otrok je velika vrednota, dober zdravstveni sistem pa ključen za njegovo varovanje," so bile uvodne besede dr. Andreje Črnak - Meglič, moderatorke na javni tribuni z naslovom Otrokom le najboljše. V dvorani časopisne hiše Delo so jo pripravili Zveza družin, UNICEF Slovenca, Združeiye za pediatrijo ter Sekcija za šolsko in visokošolsko medicino. Na njej so predstavili dejavnosti in ukrepe v zvezi z ohranitvijo pediatrov in šolskih zdravnikov na primarni ravni. Osnutek zdravstvene reforme je namreč sprožil vrsto ugibanj, ali bodo ti sploh obstali. Cerkljah so praznovali Deset let občine Cerklje na Gorenjskem. Od februarja letos pa do konca avgusta so zbrali nekaj veČ kot 30.000 podpisov državljanov v prid ohranitvi otroških in fiol-skih zdravnikov, ki naj bi bili otrokom dostopni brez napotnice, v okolju, v katerem živijo. "Uresničili smo tudi naloge, ki nam jih je zastavil minister za zdravje dr. Dušan Keber," je povedala predstavnica strokovne javnosti Margareta Seher -Zupančič, dr. med. Mednje je prištela pripravo dodatka k t.i Beli knjigi, posnetek stanja kadrovske mreže, akcijski načrt razvoja zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov do leta 2013, predlog novega programa zdravstvene dejavnosti - Dežurnih centrov za najmlajše in predloge prenove preventivnih programov. Ministra na javni tribuni ni bilo, je pa na udeležence naslovil pismo. V njem navaja, daje že večkrat zagotovil, da ne ukinjajo pediatrov na primarni rav- ni in da ta bojazen izhaja iz razmišljanja, da "bo v prihodnosti specialist družinske medicine postal najpogostejši specialist v osnovnem zdravstvu. Tega pa ne gre razumeti kot napoved, da bo izpodrinil pediatra, temveč da bo postopoma nadomestil splošnega zdravnika". In še: "Izrecno poudarjamo, da pediater in ginekolog kot izbrana zdravnika v osnovnem zdravstvu ne bosta ukinjena." Na to je mag. Maja Kersnik, predsednica Zveze družin pri ZPMS, odgovorila: "Prvič pa smo dobili njegovo zagotovilo v pisni obliki, kar označujemo za napredek v dialogu." Udeležencev je bilo na javni tribuni malo, poslovna direktorica Pediatrične klinike Biserka Marolt Meden pa je predlagala, naj se sestanejo še enkrat po volitvah, ko bodo lahko povabili novo izvoljene poslance, ki bodo imeli moč in vpliv na odločanje. Suzana P. Kovačič Cerklje - V okviru občinskega praznovanja sta občina Cerklje in Kulturno društvo Davorina Jenka minuli petek v Športni dvorani v Cerkljah organizirala osrednjo slovesnost ob občinskem prazniku, na kateri so podelili tudi občinske nagrade in priznanja ter naziv častnega občana. Občinski praznik imajo v Cerkljah 23. septembra, na ta danje namreč umrl njihov veliki rojak, igralec, dramatik in pesnik Ignacij Borštnik, ki so se ga na slovesnosti spomnili z recitacijo njegove pesmi Spustite zagrinjalo. Prav tako so se spomnili tudi 115-letnice rojstva pesnika Ivana Zormana, ki je bil zelo priljubljen med rojaki v Ameriki. Občane je najprej nagovoril cerkljanski župan Franc Čebulj, ki je v svojem govoru poudaril pomembne pretekle dosežke občine in njene cilje v prihodnosti ter pozitivno ocenil njeno delovanje. Govor je zaključil z besedami: "Strnimo naše sile v tiste projekte, ki so pomembni za občino. To je dokaz, da občina in njeno vodstvo ter občani dobro Janez Močnik (na desni) prejema priznanje častnega občana. sodelujemo. Na ta način bomo še bolj prepoznavni v Sloveniji in zunaj nje." Prireditve se je udeležil tudi Ivo Hvalica in nagovoril zbrane obiskovalce. Na prireditvi so podelili tudi občinska priznanja. Naziv častni občan je prejel skladatelj in likovnik Janez Močnik iz Cer-kelj za dolgoletno ustvarjanje na glasbenem in likovnem področju. Te časti je bil avtor grba in zastave občine Cerklje zelo vesel. "Takšna priznanja nas 7x1 vas beležimo Čas! Priznanja kamniškim maturantom Kamnik - V četrtek, 23. septembra, se je v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra kakšnih 250 maturantov gimnazije in ekonomske šole še zadnjič poslovilo od svojih profesorjev. Vodstvo obeh šol z ravnateljicama-Veroniko Kališnik in Tatjano Novak na čelu, jim je tik pred pričetkom visokošolskega študija pripravilo poslovilno večerjo, najboljšim dijakom pa so za uspehe pri letošnji maturi podelili tudi posebna priznanja. Slovesnosti se je v imenu kamniške občine udeležil tudi podžupan Demitrij Perčič, vsi prisotni pa so zadovoljno ugotavljali, da so bili kamniški dijaki po uspehu na maturi ponovno med najboljšimi v Sloveniji. J. P. Nasprotniki projekta Modro sožitje prirejajo informacije Intervju z dr. Samom Zupanom, predsednikom krajevne skupnosti Ribno Dr.Samo Zupan Kot predsednik krajevne skupnosti Ribno ste bili prisotni na predstavitvah projekta l\1odro sožitje Savskih elektrarn kot tudi na predstavitvah Odbora za rešitev Save Dolinke, ki projektu nasprotuje, izjavili ste, da ste bili na začetku o marsičem, kar zadeva projekt obnove HE Moste, zavedeni. Ali lahko pojasnite v kakšnem smislu? "Pred šestimi leti je občinski svet sprejel , zaščito območja Berje in s tem preprečil, da se izvede projekt obnove hidroelektrarne z uvedbo izravnalnega jezera. Takrat so začele kro^i napačne informacije o tem, kako visoka naj bi bila predvidena zajezitev, kako naj bi to vplivalo na podtalnico, močno se je pretiravalo s količino megle in govorilo' kako naj bi novonastalo jezero kurilo videz Bleda. O slednjem sem se osebno prepričal in ugotovil, da niti iz ene razgledne točke na Bledu, ne z gradu, ne s Straže in celo z obronkov Pokljuke to jezero ne bi bilo \fldno. Še danes lahko zaledimo napačne podatke, ki so bili z dokazi že večleat ovrženi. Primer je stalno navsyanje podatka o dveh milijonih kubičnih metrov strupenih usedlin v obstoječi zajezitvi, čeprav je jasno, da so te usedline pretežno naravnega izvora. Kemijsko sfrupe-ne usedline so stare več kot 35 let in so večinoma razmerofna varno shranjene pod debelo plastjo naravnih. Drug primer je pretiravanje o 4-metrskem dnewiem nihanju vode v razbremenilnem bazenu, kar je skrajna projektirana višina v primeru sto ali tisočletnih voda. Dejansko dnevno nihanje bo polovico manjše, v času turistične sezone pa štirikrat manjše. Potem so tu pretiravanja o velikih mulja, ki naj bi ga celo ndašč spuščali izza obstoječe pregrade in o silnem smradu, ki naj bi zaradi tega nastajal. Oboje seveda ne drži, ker bo vtok vode v turi^ine v obstoječi pregradi več kakor 10 metrov nad dnom zajezitve, pa tudi izmenjava vode v razbremenilnem jezeru bo prehitra, da bi se smrad sploh lahko pojavljal. Še zmeraj se širijo neresnice o nepomembnost elektrarne v Mostah in o tem, kako stanje sploh ni tako kritično, saj je energije v Ev^ ropi na pretek. Dolgoročno vse to absolutno ne drži, saj se v času morebitne energetske krize ne bomo mogli zanašati na tujino. Bojim se, da bo celotno človeštvo energetska kriza slej ko prej doletela. Naftna je že na obzorju in najmanj, kar lahko povzfoči, so trsyno visoke cene energije ter prestrukturiranje porabe. Zato menim, da kljub intenzivnemu varčevanju energije, ki nas še čaka, zmanjšanja porabe elel^rične energije zlepa ne bomo dočakali. Šele, ko sem se sam podrobneje pozanimal o vseh vidikih projekta, sem spoznal, da nasprotniki spretno prirejajo informacije in jih krojijo po svojem okusu, da bi projektu dati čim bolj negativen prizvok." Kakšne so po vašem mnenju koristi, ki bi jih s tem projektom pridobila občina Bled In kakšne bi bile prt tem koristi kra- "Občina bo prejemala povišano koncesni-m, od katere sicer še ne bomo obogateli, po mojem mnenju pa tudi ne bo zanemariji-va, kot trdijo nekateri. Poleg tega bo občina dobila določeno odškodnino in če prištejemo k temu še širšo družbeno koristnost» kot je zagotovitev nekaj delovnih mest, posli pri gradnji in vzdrževanju sistema in predvsem povečevanje lastnih virov pri energetski oskrbi, prispevek k večji stabilnosti elektroenergetskega sistema, vršna energija in predvsem rezerve regulacijske moči, smo lahko več kot zadovoljni. Čeprav se nasprotniki temu posmehujejo, pa vendarle menim, da projekt prinaša tudi nove priložnosti v turizmu, če bi jih le znali izkoristiti. Navsezadnje tudi turizma ne more biti brez stabilnega energetskega sistema. Zdi se nam samoumevno, da elektriko imamo. Vendar, če ne bomo imeli dovolj virov, se nam lahko prej ali slej zgodi, da bomo v škripcih. Pridobitev takega energetskega objekta ni samo v goli ceni proizvedenih ki-lovatnih ur, ampak je treba upoštevati, da na osnovi zanesljive dobave energije drugi ustvarjajo dodano vrednost v gospodarstvu, v turizmu ... in da tudi doma relativno udobno živimo. Za vse to pa je seveda potreben tudi kakšen premišljen kompromis in določena žrtev v okolju." Kako komentirate dejstvo, da je na podlagi raziskave, ki Jo je opravil Center za Raziskovanje javnega mnenja na FDV-ju, več kot polovica občanov Bleda nezadovoljna z razvojem gospodarstva v občini? "Rezultat me sploh ne preseneča. Po Sloveniji in tudi na Bledu se je premalo vlagalo v gospodarstvo. Na Bledu je razvoj drobnega onemogočen, do sedaj stagniralo. Ot)čina iz svojih sr^ stev ne zmore rešiti nfti osnovnih komunalnih problemov, kaj šele, da bi Investirala v kaj drugega ali na primer odkupila velike površine vseh z odlokom zaščitenih zemljišč. Razmere se sicer izboljšujejo, vendar večinoma predvsem s pomočjo tujih vl%ateljev. Razvisj nekega območja je nedvomno odvisen od usklajevanja med gospodarstvom, v našem primeru tudi turističnim, in ekologijo. sicer menijo, pomemben le turizem, ampak od njega živi precej manj kot polovica občanov, prepričanje okoliških krajanov je, da se je turizem na Bledu razvijal in živel na njiho^flh plečih in ne obratno. Občutek imajo, da so od tega visoko opevanega turizma premalo oziroma so bili na račun teoa za mar- < sikaj prikrajšani. V okoliške vasi se je do ne-k£u let nazaj zelo malo vla^lo, razen kar so ljudje naredili sami s prostovoljnim ^elom in iz lastnih sredstev - vse, od cest, vodovodov do telefonije. Občini oziroma občinski politiki očitam predvsem to, da še vedno nima Jasne dolgoročne gospodarske in prostorske razvojne strategije, za katero bi stala I v I o * o "Ü o .C w « večina zavezujejo k delovanju v korist občine tudi v prihodnje," pravi. Veliko plaketo je prejel upokojeni urednik in voditelj razvedrilnih oddaj Mito Trefall iz Dvorij za velik prispevek k popestritvi kulturnega dogajanja v občini. Letos je praznoval 45-letnico svojega dela. Pravi, daje edino in največje poplačilo za njegovo delo zadovoljstvo in dobra volja občanov. Malo plaketo je prejel Franc Bolka iz Dvorij za nesebično pomoč pri organizaciji številnih prireditev v občini. Priznanji sta prejela Damjan Korošec iz Cerkelj za uspešno vodenje Športnega društva Krvavec in lokostrelec Dejan Sitar iz Dvorij za izjemne športne dosežke na mednarodni ravni. Strokovnjaki menijo, daje eden izmed najboljših lokostrelcev vseh časov. Nagrado občine je letos prejel Dane Selan iz Fra-protne Police za nesebično delo na kulturnem in glasbenem področju. Spominsko plaketo župana je prejel Janez Narobe za nesebično pomoč in svetovanje županu in drugim občanom. K lepi slovesnosti so med drugim pripomogli komorni pevski zbor Davorina Jenka pod vodstvom Jožefa Močnika, Boris Kožar z recitacijami in Damjana Praprotnik z igranjem na citre. Z Avsenikovimi skladbami so gledalce navdušili mladi glasbeniki iz narodnoza-bavnega ansambla Radost. Ansambel Nagelj pa je obiskovalce zabaval po končani osrednji slovesnosti. Ana Hartman, feto: Polona Mlakar Baldasin Sola na Olševku ima prizidek Učenci so bili najbolj veseli nove telovadnice. Olševek - V petek so v podružnični Šoli na Olševku odprli nov prizidek, v katerem so uredili prostor za športno vadbo, novo učilnico in zbornico. Hkrati s slovesnim odprtjem prizidka so praznovali tudi 130 let šolstva in 90. let šolskega poslopja ter nekatere druge pridobitve Olševka. Pred desetimi leti, ob praznovanju 80-letnice Šole, so učenci v zbornik, ki so ga izdali ob tej priložnosti, zapisali, da si najbolj želijo nove telovadnice, jedilnice in dobrih ocen. Do izpolnitve vseh njihovih želja jih loči samo še jedilnica. Zamenjali so tudi izrabljeno opremo in zunaj uredili prostor z igrali. Poleg tega so ob tej priložnosti proslavljali druge pridobitve Olševka, ki jih je blagoslovil šen- gradnja prizidka je bila zato nujna, saj le tako lahko šola nudi dobre pogoje za izobraževanje," nam je povedala ravnateljica oš Šenčur Majda Vehovec. Učenci so pod vodstvom učiteljice Mojce Gabrijel skozi zaigrano šolsko uro predstavili zgodovino Šolstva na Olševku. Učno uro je popestril tudi pevski zbor, najmlajši devetletkarji pa so nastopili z recitacijo in plesno točko. Navzoče je pozdravila tudi vodja podružnične šole Neda Tomlje, župan občine Šenčur Miro Koželj pa je v svojem govoru poudaril napore, ki jih občina Šenčur vlaga v zagotavljanje materialnih pogojev za šolstvo. Za izgradnjo prizidka so namenili 50 milijonov tolarjev. "Sedaj je šolsko poslopje za otroke izjemno prijazno, otroci Učenci na Olševku so veseli novih prostorov. čurski župnik Ciril Istenič. Obnovili so namreč del vodovodne napeljave in ceste, zgrajeni sta bili fekalna kanalizacija in javna razsvetljava ter obnovljena meteorna kanahzacija. "Šolo letos obiskuje 82 učencev iz prvega in drugega razreda devetletke ter drugega, tretjega in četrtega razreda osemletke. Zaradi velike prostorske stiske na centralni šoli v Šenčurju se od tam na Olševek vsak dan pripeljeta še dva razreda. Iz- in njihovi starši so s tem veliko pridobili," pravi. Letos bodo obnovljene vse tri podružnične šole, k centralni šoli pa bodo zgradili prizidek. "Z današnjo otvoritvijo smo točno na polovici zastavljenih ciljev. Pred dobrimi desetimi dnevi smo slovesno odprli obnov- v Ijeno šolo v Voklem. Čakata nas še dve otvoritvi in upam, da bosta čim prej," pravi Vehovčeva. Ana Hartman, feto: Tina Doki II« a' ■.. i Torek. 28. septembra 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Diafilma o zlatih kroparskih časih "Lahko trdim, da omenjeni film predstavlja najboljši predvojni filmski dokumentarec pri nas," razmišlja njegov restavrator Borko Radešček. Kropa - K letošnjim Dnevom Evropske kulturne dediščine se je Kovaški muzej v Kropi (ki sodi v okvir Muzejet' radovljiške občine) pridružil s predstavitvijo Diafilma o zgodovini kropar-skega železarstva in razvoju Kovinarske zadruge plamen v Kropi, ki ga je letos pomladi restavriral Borko Radešček, javnosti pa so ga v Kropi prvič predstavili julija na tamkajšnjem Kovaškem šmarnu. Film je med domačini vzbudil veliko zanimai\je. "Kovinarska zadruga je bila v Času svojega obstoja glavni razvojni dejavnik kroparskega gospodarstva. Iz zadruge, kije bila tudi sicer na neki način rdeča nit kraja, se je pozneje tudi razvil Plamen," mi je uvodoma povedala kustosinja Saša FlorjanČiČ, ki tudi vodi Kovaški muzej, v katerem se v zadnjem Času intenzivneje ukvarjajo z raziskovanjem življenja v Kropi v 20. 'stoletju. Zadruga je z namenom motivacije za svoje delavce že od leta 1935 naprej organizirala različna poučna predavanja s predvajanji t.i. ski-optičnih slik, neke vrste diapozitivov formata 6x6, katerih je nekaj ohranjenih tudi v Kovaškem muzeju. Organizatorji predavanj v Kropi so iz teh slik dali izdelati tudi dva diafilma na 35-milimetrskem filmskem traku, prvi datira v leto 1938, drugi pa je dve leti mlajši. "Prvi film smo restavrirali letos pomladi v sodelovai\ju s Slovenskim filmskim arhivom in Borkom Radeščkom, ki je izdelal dupli-katni negativ in digitalno kopijo, namenjeno predvaja-ixju s sodobnimi pripomočki." Borko Radešček, ki se z več kot tridesetletnimi izkušnjami pri nas edini organizirano ukvarja z restavriranjem filmskega gradiva, je mnenja, da je to do sedaj najstarejši ohranjeni diafilm, mogoče pa celo prvi tovrstni pri Pojasnilo k sliki: Žebljarska zadruga v Kropi je zgodaj spoznala pomen strokovne izobrazbe in vzgoje. Njenim sotrudnikom je na razpolago strokovna knjižnica in čitalnica, prireja jim predavanja in poučne izlete » ter daljša potovanja in jim izdaja "Zadrugarja". Naraščaju je leta 1936 dala triletno kovinarsko strokovno nadaljevalno šolo, ki ima pravico javnosti. Obiskuje jo sedaj 21 učencev 1. razreda. ko bolj razširjen prikaz kropar-ske zadruge, bo prav tako izdelan duplikat. Oba filma kažeta na vsebinsko in oblikovno napreden pristop njunih ustvarjalcev, saj je pojasnjevalno besedilo enakovredno slikovnemu gradivu, kar oba diafilma še bolj približuje filmskemu načinu pripovedi. "Prepričan sem, da bi pripravljavci diafilma vsekakor za pripoved o svoji zanimivi zgodbi najraje izbirali obliko dokumentarnega kino filma, kar pa glede na čas nastanka filma pri nas ni bilo možno. Lahko trdim, da omenjeni film nas. Medtem, ko so bile fotografije (skioptične slike) delo fotografskega podjetja Vengar iz Radovljice, pa je bil film bržkone Slavnostna večerja za vse čase Škofj a Loka - Na Loškem odru nam bodo s prvo letošpjo predstavo iz domače produkcije postregli kar na začetku sezone, saj bo v četrtek, 30. septembra, premierna uprizoritev komedye Iva Brešana Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju, ki jo je režiral Miha Alujevič. Komedija kar kliče na uprizoritev v predvolilnem času, saj zgodba o podkupljivosti političnih veljakov v malem mestu vse prevečkrat spomiixja na današi\jo "lokalno demokracijo". Zgodba, kakršno je BreŠan zapisal v začetku osemdesetih let, torej v zadnjem desetletju življenja nekdanje skupne države, nas popelje v majhno mesto, kjer se pojavi bogataš iz Amerike, ki hoče kupiti grobnico, za katero je pripravljen dati milijone. Sledi večerja v pogrebnem podjetju. Mestni politični veljaki so navdušeni nad "investitorjem", dokler se ne pojavi "naslednik" družine, ki leži v grobnici. Veljaki mu dajo podkupnino 27 milijonov dinarjev (lahko tudi tolarjev), da ne bi po nepo- e Bojan Trampuš, Jure Simonič in Miha Kalan "med večerjo" (fotografije so bile posnete na eni od vaj). trebnem zapletal zadeve. Na koncu pa se izkaže, da se Američan in dedič med seboj poznata, saj ... naj vendarle ostane presenečenje o tem, kdo je koga potegnil in kako se bo kdo iz nastale situacije izmazal. "Prav straš^ivo je, kako malo sprememb je zahtevalo posodab-Uanje teksta, ki ga je Brešan napisal že leta 1984. Lažna demokracija, puhloglavstvo lokalnih političnih veljakov, njihova koruptivnost ... so v mnogočem primerljivi z današnjim stanjem," je presenečen režiser Miha Alujevič, ki je ob nekoliko okrajšanem tekstu, izločiti je moral nekaj'manj pomembnih likov, spremenil tudi imena, dogajanje pa je prenesel v majhno mestece ob morju. V predstavi nastopa tako rekoč celotna igralska ekipa Loškega odra s kar petnajstimi igralci in igralkami, tako starimi mački kot nekaj mlajšimi obrazi, ki na odrske deske šele prihajajo. Heterogenost in velikost odrske ekipe režiserja ni motila: "Z ansamblom sem zelo dobro sodeloval, pozna se namreč, da gre za dobro utečeno igralsko ekipb, ki ima za nemoteno delo potrebno odrsko in igralsko rutino," dodaja Miha Alu- LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA KRANJSKA C. 4, 4240 RADOVLJICA www.lu-r.sl NALOŽBA V ZNANJE PROGRAMI USPOSABLJANJA računovodska in knjigovodska dela vodenje malih podjetij JEZIKOVNI TEČAJI - 90, 60, 30 ur od osnov do aktivnega znanja angleščina jiemščina italijanščina francoščina španščina ruščina PRIPRAVE NA MEONAROONE IZPITE IZ ANGLEŠČINE UNIVERZE V CAMBRIDGEU RAČUNALNIŠKI TEČAJI začetni in nadaljevalni tečaji • Word, Excel, Rover Point • Internet in elektronska pošta • ECDL - evropsko računalniško spričevalo INFORMACIJE IN VPIS: Ljudska univerza Radovljica, Kranjska c. 4, {poslovna stavba ITS Intertrade) 04/537 - 24 - 00, info@lu-r.si jevič, mladi režiser iz Celja, ki na Loškem odru tokrat režira prvič. Alujevič je sicer vsestranski ustvaijalec z diplomo Akademije za dramsko umetnost v Zagrebu in je avtor številnih gledaliških radijskih in opernih predstav v Sloveniji in na Hrvaškem. Na Loškem odru so se kljub praksi zadnjih nekaj let, ko so uprizarjali predvsem klasične odrske tekste, od antike to žlahtnih Molierovih komedij, tokrat torej odločili za sodobnejše delo. Pravzaprav je Brešan tudi že neke vrste *'klasik", ko gre za parodije na nam še kako dobro znano politiko. Bivšo in današnjo. Spet bomo v akciji videli izkušene igralce, kot so Jože Drabik, Juša Berce, Jure Simonič, Matjaž Eržen, pa že uveljavljene Bojana Trampuša, Mateja ČujoviČa, Iztoka Drabika, Mihe Kalana do mladih imen, ki prihajajo. Naj dodam še ostala igralska imena iz tokrat zares velikega ansambla: Šimen Ster-le, Arlanda Eržen, Blaž Vehar, Janez Debeljak, Ana Babnik, Neža Štolcar in Jure Florjančič. Nad kostumi je tudi tokrat bdela Irena Pajkič, govor in lektura pa sta bila v rokah vedno zanesljivega Ludvika Kaluže. Igor Kavčič izdelan v Berlinu, saj se je pri nas tovrstna produkcija začela Šele po vojni. Največ zaslug za diafilm, zanj je napisal tudi scenarij, ima zagotovo takratni ravnatelj Jože Gašperšič, srce in duša zadruge. Diafilm sestavlja 180 posnetkov in je razdeljen v dve vsebinski celoti, v prvem delu govori o zgodovini kroparskega železarstva, v drugem pa o razvoju in pomenu kroparske industrijske zadruge. Za drugi film iz leta 1940, kije še nekoli- Restavri ran i film (iz fototeke Kovaškega muzeja) predstavna najboljši predvojni filmski dokumentarec pri nas," je mnenja restavrator filma Borko Radešček. "Filma, ki sta tudi nov medij za naš muzej, saj tovrstne predstavitve kovaške zgodovine v Kropi še nismo imeli, bosta seveda postala del naše stalne muzejske postavitve," je še dodala Flor-jančičeva in najavila, da bo o re-stavriranju filma sledil tudi zapis v letošnji izdaji glasila Kovaškega muzeja Vigenjc, še prej pa bo predstavljen v knjigi Vračanje izvirnih podob, ki bo 5. oktobra predstavljena v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. "Kaj je Žebljarska zadruga v Kropi, iz kakšnih korenin in kam raste, v čem je ixjen pomen in namen. Vam je nekoliko odkril ta niz slik. Prosimo, da jo kot čisto domače podjetje ohranite v naklonjenem spominu," nam sporoča zapis ob zaključku diafilma. če je bilo vse to, kar se je v zadnjem desetletju dogajalo s kovaško industrijo v Kropi, daleč od dobrih želja, pa lahko z gotovostjo trdi-mo, da Kovaški muzej z restavriranjem teh dveh pomembnih filmov zagotovo do zadruge ohranja naklonjen spomin in ga prenaša tudi novim generacijam. Igor Kavčič Soline na kranjski občini Kranj - Prejšnji teden je bila v Galeriji mestne občine Kranj odprta razstava del slikarja Bo-leslava Čeruja iz Kranja. Čeru, ki se pri oblikovanju slikarskih ciklusov pogosto opira na simbolistične in nadrealistične li- kovne pristope, je tokrat svoje likovne impresije iskal na stru-njanskih solinah. Tokrat se namreč predstavlja s ciklusom slik in risb "Soline", pri čemer so bile risbe narisane v naravi, na njihovi osnovi pa so kasneje na- r'T, . f Boleslav Čeru ob ogledu slik s svojim likovnim učiteljem, akademskim slikarjem Vinkom Tuškom. stale slikarske kompozicije. "Glede na to, da gre za kultivirano pokrajino, ki k upodabljanju in beleženju vabi predvsem z izredno, skorajda geometrijsko natančno urejenostjo, ni nenavadno, da se na slikah Boleslava Čeruja srečujemo z nizi bežečih kompozicijskih silnic in plitvih bazenov, ki ponekod iz vidnega polja izrivajo horizont," Ceruje-ve slike opredeljuje umetnostni zgodovinar mag. Damir Globoč-nik, ki dodaja, da so zanimive tudi njegove barvne kombinacije. Gre za večinoma tople, optimistične barvne tone, ki po zaslugi modrih in rdečkasto-rjavkastih tonov v slike vnašajo tudi določeno dinamiko. Odprtje razstave je z glasbenim nastopom pospremila tudi mlada kla-rinetistka Nadja Draksler, za katero danes tudi v Gorenjskem glasu začenjamo dobrodelno akcijo za nakup novega klarineta. Igor Kavčič r Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Sonce na Krasu, Srečko Kosovel, ilustracije in oblikovanje Peter Abram, izbor pesmi in spremna besedila Polona Abram, Branik, Založništvo Abram 2004, 66. str. V galeriji ljubljanskega mladinskega hotela Celica na Metelkovi se nocoj predstavlja akademski slikar in kipai' Peter Abram^ Razstavlja dela, na podlagi katerih so nastale ilustracije za zbirko Kosovelovih pesmi za otroke Sonce na Krasu: kamne, olja, lesoreze in risbe. Na otvoritveni slovesnosti bo tako predstavljena tudi najnovejša knjiga Založništva Abram, ki se že nekaj let odlikuje z izdajo literature, ki pomeni skrajno premišljeno izbiro del in dovršeno sodobno oblikovanje, kar posamični izvod uvrsti tako rekoč v bibliofilsko izdajo -vse je likovno opremil Peter Abram; kot prva je nastala prav Otrok s sončnico, slovensko-bosanska izdaja Kosovelovih pesmi za otroke, ki jo je ilustrator opremil z ilustracijami, vklesanimi v kamnu in z lesorezi. Tokrat je pred nami prenovljena in razširjena zbirka. Urednica je izbranim pesmim pridružila take, ki imajo v sebi največ svetlobe in zdrave življenjske sile, kot pravi, med njimi pa prevladujejo utrinki s Srečkovih sprehajalnih poti. Knjiga ponuja podoživetje spominov tistim, ki so od malega tekali po Krasu, in slika žive pred- stave o ljubljeni pokrajini bralcem, ki kraškega življenja nismo živeli z otroškimi očmi. Ilustratorje vsako pesem opremil z vinjeto, nekatere je vklesal v kamen in te pričajo tudi o kiparski veščini umetnika, kije vse svoje življenje vpijal kraško pokrajino in pozna SreČ-kovo poezijo. Pesmi v zbirki uvaja odlomek iz pisma, ki gaje devet-najstletni Srečko pisal sestri Karmeli:... Za našo hišo je tiho in v tej tišini cvetejo tihe vijolice;... Pesnikovo tihoto je likovni umetnik ujel na način, ki pripoveduje o približevanju duhovnemu ravnovesju, in ki je že vseskozi značilnost Abramove izpovednosti. O ilustracijah bo na nocojšnji prireditvi spregovorila umetnostna kritičarka in poznavalka ilustracije, Radovljičanka Maruša Avguštin, o Kosovelovem življenju in delu pa Barbara Korun. Včeraj smo obeležili stoletnico rojstva Edvarda Kocbeka - o njegovi polstoletni kulturni izbrisanosti se je v teh dneh veliko govorilo in poskušalo osvetliti in razjasniti. Tako ni naključje, da predstavitev Kosovelovih pesmi časovno sovpada s tem datumom, oba pesnika letos praznujeta stoto obletnico rojstva. Vsak na svoj način sta prav posebej zaznamovala slovenski literarni in humanistični prostor, namenjen konglomeratu predstav o svetu, v katerem bivamo kot posamezniki; Kosovel se je sprva spogledoval s pojmovanjem o človečanstvu brez razredov in narodov, kasneje sprejel socialistični nazor in se zavedel krize zavesti zaradi svetovne vojne, Kocbek je izšel iz katoliškega ekspresionizma, nato pa ga je zanimala človekova eksistenčna in metafizična usoda v sodobnem svetu. Začetek prireditve bo ob 20. uri, v nadaljevanju pa jo bodo popestrili še ljudski godci pod okriljem rednega torkovega srečanja Sozvočje sveta. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 28. septembra 2004 Verska svoboda temeljna človekova pravica Knjiga Sveto in svetno profesorja in nekdanjega ustavnega sodnika dr. Lovra Šturma in sodelavk mag. Simone Drenik in mag. Urške Prepeluh je pomemben prispevek za uveljavljanje verske svobode v Sloveniji. Ljubljana - Knjiga Sveto in svetno, pravni vidiki verske svobode, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celju, je študija in teoretična utemeljitev osnutka novega zakona o verskih skupnostih. Po naročilu vlade in njenega Urada za verske skupnosti ga je napisal univerzitetni profesor, direktor Inštituta za pravo Človekovih pravic in nekdanji sodnik Ustavnega sodišča dr. Lovro Šturm s sodelavkama Simono Drenik in Urško Prepeluh, v knjigi pa je osnutek še dodatno pojasnjen in dopolnjen s primerjalnimi ureditvami v nekaterih drugih s Slovenijo primerljivimi državami. V Sloveniji še vedno velja stari zakon o verskih skupnosti, ki je bil sprejet leta 1976. Kasneje je bil dopolnjen, vendai" ne ustreza sodobnim ureditvam položaja ver in Cerkva v demokratičnih državah. Na zelo odmevni predstavitvi knjige je o njej in njenem avtorju govoril mariborski pomožni Škof dr. Anton Stres. Ugotovil je, da je knjiga nov prispevek k teoriji verske svobode v Sloveniji. V preteklosti je bilo to področje pravne teorije, državno cerkveno ali cerkveno državno pravo, ki urejuje odnose med državo in Cerkvijo, zanemarjeno ali odsotno. Z uveljavitvijo demokratičnega sistema, koje postalo spoštovanje človekovih pravic osnovno vodilo nove ureditve, je potrebno na novo urediti področje spoštovanja pravic s področja verske svobode. Spoštovanje verske svobode ni drugo ali tretjerazredno vprašanje spoštovanja človekovih pravic. Verska svoboda je srčika temeljnih človekovih pravic in pokazatelj spoštovanja tudi drugih pravic, je dejal škof dr. Anton Stres. Poudaril je še vedno zakoreninjene predsodke do Cerkve in vere, ki jih lahko odstrani le poznavanje in uveljavljanje sodobne teorije in prakse v drugih državah ter ' ! -V ' . • ^ I »I > ' •V jf^- r ? v » - /r . '-•■yi J f i '«'..''d';« f' I > m \ ' . • - r,> . • .f • X <- - % fA •S p.--. v M 'A ' v v i ^ > I- •» •X « A' I •V. ,1 ^ • I I . t '» '.1 ' ( 't ~ k •Sk '.'•v«' • r -o 'v Y ; V V I« • • V.- ' I v. • \ r > J- ►A' ■A* ! > V • » N > 1 ! » X -"i 'lA' -' \ \ \, * r. t. . Jf\ \ >' . f M V < m J • * s ^ ^ 0 k: Dr. Drago Ocvirk In dr. Drago Čepar pomen drugačnega razumevanja ločitve Cerkve in države, ki je zapisana v 7. členu Ustave, ki zagotavlja tudi svobodno delovanje verskih skupnosti. Tudi ustavna pogodba Evropske unije daje z 51. Členom cerkvam in verskim skupnostim posebno mesto. Tudi v Sloveniji se odnos do katoliške Cerkve in do vseh verskih skupnosti spreminja, je povedal dr. Anton Stres. ''Današnje razumevanje vloge cerkve in odnosa država - cerkev v Evropi izhaja iz spoznanja, da medsebojno spoštovanje in podpora svobodni cerkvi v dejanski laični državi lahko prispeva k splošnemu razvoju. Tudi Katoliška cerkev od II. vatikanskega koncila leta 1965 naprej v celoti sprejema koncept laične države. Načela sobivanja države in cerkve, ki so na splošno sprejeta v Evropi, temeljijo na medsebojnem spoštovanju in priznavanju pravice cerkve, da opravlja svoje versko in moralno poslanstvo in upošteva lastna pravila notranje organiziranosti," poudarja dr. Lovro Šturm. "Verske pravice so redke pravice, ki so posebej naštete v 16. Členu ustave in se jih ne da ukiniti ali omejiti niti v vojnem stanju. Te ustavne pravice je treba sedaj preliti v zakonodajo. Upam, da bo nov zakon o verski svobodi sprejet že v naslednjem mandatu državnega zbora." Dejal je, da osnutek zakona nobene od verskih skupnosti ne ščiti posebej, "ampak so zaščitene vse skupaj in vsaka zase". Direktor Urada za verske v skupnosti dr. Drago Cepar je povedal, da večina v Sloveniji prijavljenih in delujočih verskih skupnosti soglaša z osnutkom zakona o verskih skupnostih. Organiziran je bil tudi poseben posvet, nad 60 pripomb pa je bilo posredovanih piscem osnutka. Na predstavitvi knjige je nekaj udeležencev spraševalo po definiciji religije oziroma verske skupnosti. Dr. Lovro Šturm je dejal, da so definicije široke, kar je dobro za verske skupnosti, bistvo vseh pa je delovanje za "osmišljanje človekovega življenja". Dr. Drago Ocvirk pa je menil, da bi morali vsaj določiti, kaj ne sodi med religije oziroma verske skupnosti. Eno od meril bi bilo po njegovem lahko preganjanje v prejšnjem režimu. Jože Koši\jek CEMENTNI IZDELKI MEDVODE Tel: 01 361' 79 36 h ttp ://wwwJarc. si • palisade • Škarpnik! «plošče • cevi • robniki, ... Betonski TLA KOVCI % a 0 C 1 a <8 Volilno sporočilo škofov Ljublana - Po slovenskih cerkvah so v nedeljo prebrali izjavo slovenskih Škofov ob volitvah 2004. V njej so med drugim zapisali: "Ko gremo na volitve, skrbno pretehtajmo, koga bomo volili. Odločitev ni vedno lahka. Kot kristjani pa se moramo pri premisleku in odločanju ravnati po krščanskih vrednotah. Volili bomo tiste poslance, od katerih lahko pričakujemo, da bodo zagovarjali spoštovanje človekovega življenja od spočetja do naravne smrti, družino kot temelj varnosti, zdravja, izobrazbe in dobrega počutja in branili družinsko življenje, zlasti pravico staršev, da brez ekonomske diskriminacije in v skladu s svojim prepričanjem svobodno izberejo izobrazbo in vzgojo za svoje otroke. Potrebujemo poslance, ki bodo znali z ustreznimi zakoni pospeševati ekonomsko rast, ob tem pa poskrbeli tudi za najrevnejše in najbolj ranljive med nami." Škofje so priporočili volitev kandidatov, ki bodo skrbeli za ohranitev lepega in zdravega okolja, ki bodo tudi v Evropski uniji ohranjali kulturo in narodno zavest ter spoštovali pomen verskih vrednot in krščansko dediščino ter se zavzemali za ureditev položaja katoliške in drugih Cerkva v Sloveniji. J. K. Prazniki in godovi Mihael je pogubil Satana Skupaj z Mihaelom praznujeta po novem tudi druga dva božja poslanca, nadangela Gabrijel in Rafael. Mihael je pri nas kar pogosto ime, nekoliko manj pa Gabrijel in Rafael. Danes, 28. septembra, je praznik Venčeslava ali Vacla- a, češkega kneza in muČenca (904 - 929). Slavijo ga kot narodnega svetnika in mučenika. Na cerkvenih vratih ga je ubil njegov mlajši brat Boleslav. Danes imajo praznik tisti z imeni Venčeslav, Vencelj, Vencek, Venček, Venko, Veno in Slavko. Jutri, 29. septembra, bo "Mi-helovo", saj praznujejo nadangeli in božji odposlanci Mihael, Gabryel in Rafael. Pred uvedbo novega bogoslužnega koledarja je 29. septembra praznoval samo Mihael. Gabrijel je imel praznik 24. marca, Rafael pa 24. oktobra. Med vsemi je med Slovenci najbolj'znan Mihael, ki je kot pogumen vojščak premagal Satana ia ga poslal v peklensko brezno. Že od začetkov krščanstva naprej je zavetnik zoper satana in malikovanje in nepre-kosljiv varuh vere. Med pokristjanjevanjem so na razvalinah poganskih svetišč pogosto gradili cerkve v čast Mihaelu. Nekatere pa so zgrajene tudi na hribih, ker naj bi svetnik kot voditelj angelov Satana s hriba pahnil v brezno. Mihaela upodabljajo z mečem in sulico, za zavetnika pa so ga izbrali zaposleni v telekomunikacijah. Povezujejo ga tudi s tehtnico, s katero tehta duše in odloča o njeni usodi. Sodba s tehtnico je opisana že v Stari zavezi, piŠe med drugim Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. Svoj pomen imata tudi nadangela Gabrijel in Rafael. Gabrijel je oznanil rojstvo Jezusa in Janeza Krstnika, zato je zavetnik radia in sredstev družbenega obveščanja. Rafael je spremljal mladega Tobija na nevarni poti, po vrnitvi pa je ozdravil njegovega očeta. Zato je zavetnik za zdravje in za srečo človeka na potovanjih. Po Rafaelu se imenuje krščanska družba za pomoč izseljencem, Slikajo ga s palico, buČko in ribo. V četrtek, 30. septembra, bo praznik spokornice Zofije, škofa Gregorja Armenskega in duhovnika ter cerkvenega učitelja Hieronima, ki je znan kot odličen prevajalec Svetega pisma, njegov rojstni kraj (rodil se je okrog leta 345) pa bi bil lahko tudi v okolici današnje Pivke. Bil je izreden talent za jezike. Papež Damaz ga je nagovoril za prevajanje Svetega pisma v latinščino, ki je bil priznan kot uradni prevod zahodne Cerkve. Živel je v Jeruzalemu, od koder je moral bežati. Pokopan je v Rimu v baziliki Marije Velike (Santa Maria Maggiore). V petek, 1. oktobra, bo' praznik cerkvene učiteljice karmeličan-ke Terezije Deteta Jezusa (1873 - 1897), rojene v Normandiji, in škofov Remigija in Emanuela. V soboto, 2. oktobra, bo praznik Angelov varuhov, spokor-nika Teofila (Bogomila, Bogoljuba) in mučenca Modesta Sardin^skega. Osnova za čaščenje angelov je nauk Svetega pisma, ki pravi, da angeli varujejo ljudi v nevarnostih. Praznik angelov je v katoliško vero vpeljal papež Klemen X. leta 1670. V nedeljo, 3. oktobra, bo praznik mučencev Evalda in Kan- v dida (Žarka) ter redovnika in duhovnika Frančiška Borgia. V ponedeljek, 4. oktobra pa se bo Cerkev posebej spominjala redovnega ustanovitelja Frančiška Asiškega (1182 - 1226), ki se je rodil v mestu Assisi v sončni italijanski pokrajini Umbriji. Oče mu je namenil trgovski poklic, Frančišek pa je želel za duhovnika. Leta 1210 je ustanovil družbo frančiškanov. Skupaj s someščanko Klaro pa sta ustanovila ženski ali drugi red klaris, nato pa še tretjega za tiste, ki živijo v duhu redovnih pravil sv. Frančiška. Frančišek je prvi leta 1223 v kraju Greccio postavil žive jaslice, ki so postale najbolj znan božični običaj na svetu. Jože Koši\jek Teden za življenje Ljublana - Gibanje za življenje pri katoliški Cerkvi prireja do nedelje, 3. oktobra. Teden za življenje 2004. Po Sloveniji bodo organizirana Številna predavanja. Teden bo zaključen v nedeljo na Brezjah, ko bo ob 15. uri molitvena ura za življenje, ob 16. uri pa sklepno ma-ševanje, ki ga bo vodil upravitelj ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan. j Jasna Paladin XVI. del Kamniški Kurhaus Ko so avgusta leta 1891 vpe^ali Kneippovo metodo, so kopališče temeljito preuredili in pripravili vse potrebne naprave in prostore. Potrebnih je bilo tudi veČ dozidav, tako da so že obstoječim napravam dodali še nekaj novih. Prav tako je bilo sedaj treba paziti na temperaturo vode, tako da so iz Hočevarjevega jezu na Bistrici po ceveh napeljali mrzlo bistriško vodo, v bazen in kadi pa so še vedno dovajali toplo vodo iz Nevljice. Ob zdraviliškem poslopju so uredili velik plavalni bazen s 16 kopalnimi kabinami za slačenje. V parku nekaj metrov stran od bazena je bila zgrajena posebna stavba. Tu so se hranila telovadna orodja, ki so bila namenjena za krepitev bolnikovih mišic. Vodno zdraviŠče je imelo vse potrebne priprave za zdravljenje po Kneippu, Priessnitzu, poleg tega pa tudi priljubljene Riklijeve parne postelje. Najboljši vir za proučevanje ponudbe, obsega in delovanja kamniškega Kurhausa za obdobje 90. let 19. stoletja je leta 1893 izdana knjižica Kopališče in Kneippovo zdravišče v Kamniku na Kranjskem, ki jo je izdala založba Kleinmayr & Bamberg. Pet let kasneje pa je sama zdraviliška ustanova (Verlag der Curanstalt) izdala še eno knjižico, nekoliko razširjeno nemško inačico zgoraj omenjenega dela z naslovom Führer durch Bad Stein in Krain und Umgebung. Kot kaže, se je kasneje zaradi množičnega obiska tujcev pojavila potreba po nemški verziji vodnika. ''Kopeljne sobe'' za tople in kropilne kopeli, velik bazen s 16 kabinami, vodno zdravilišče, naprave za zdravljenje po različnih metodah, parne kopeli, masaža, hidroterapija, združena z elektroterapijo, in milo planinsko podnebje s čudovitim okoljem (to je sestavljalo glavni del ponudbe, in ko so v kamniški Kurhaus uvedli še Knei- ppovo metodo, je zdravljenje v zdravilišču obsegalo na-r slednje vrste zdravilnih metod: - sistematično zdrav^eiye z vodo, kamor je sodilo kopanje, pplivanje, masaža telesa s kapljajočim tušem, vlažni ovitki, kure za potenje s suhimi ovitki, polna kopel, kopel s potapljanjem, polkopel, sedežna kopel, nožna kopel, različne lokalne kopeli, zračna kopel, polivajoči tuŠ, deževni tuš, kopel za nos in mrzli ovitki; - medicinske kopeli (blatne, smrečne, solne in ogljikove); - elektroterapija, za katero so bili v rabi aparati s fara-dičnim in galvaničnim tokom; - masaža, zdravilna telovadba in inhalacija; Kneippovo zdravišCe K. tx m nn Krutem, i 1*. pl. Ktr^wvyp k K«) VmtÜKtg joTfeT/• v-: ž' H;'.! ^ sati Naslovnica knjižice Kopališče In Kneippovo zdravišče v Kamniku na Kranjskem. - Kneippova dieta, kure s pitjem vode in kure s hojo in gibanjem po svežem zraku; - zdravljenje s suhim, vročim zrakom; - sončna kopel. Nedvomno je bila takrat že najbolj priljubljena Kneippova metoda, ki se je v osnovi delila na dva dela: - sredstva za krepitev organizma; - zdravyei^e z vodo. Po Kneippovi metodi so bila sredstva za krepitev organizma naslednja: hoja z bosimi nogami po rosi, mokrem kamenju, po no-vozapadlem (še ne zmrznjenem) snegu in po vodi ter pomakanje ramen in nog v mrzlo vodo in polivanje kolen. Vodo pa so kot zdravilo uporabljali na naslednje načine: kot polivanja, umivanja, obvezovanja in kopeli ter kot paro in pijačo. \ 'J Torek. 28. septembra 2004 DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si GORENJSKI GLAS «11. STRAN Vzorni vozniki in prijatelji Člani AMD Podnart so proslavili 50-letnico ustanovitve društva. Našli so pravi recept za ohranjanje članstva. Podnart - Organizacija izletov, med katerimi imajo razna tekmovanja, privab^a voznike k druženju. Vodstvo skrbi tudi za obnovo doma, ki je letos dobil novo fasado. Za jubilej pri-znai\ja društvu in zaslužnim članom. Pred pol stoletja je 20 navdušenih voznikov ustanovilo Avto-molo društvo Podnart. V društvu, ki deluje na območju krajevnih skupnosti Podnart, Kropa, Kamna Gorica, Dobrava, Ljubno, Mošnje, Brezje in Begunje, je danes 216 Članov, med njimi okrog 40 žensk. V prvih desetletjih so namenjali največ pozornosti izobraževanju. Organizirali so več kot 40 tečajev za voznike motornih vozil, na katerih je opravilo izpite več kot 1100 tečajnikov, imeli so predavanja, o prometu za odrasle in otroke. Slednjim so podarili kolo in kresničke za varno hojo. Že 35 let prirejajo izlete z vozili v neznano, med katerimi tekmujejo v spretnostni vožnji in športnih igrah. Kot je ugotovil predsednik Športne komisije Jože Vouk, se Člani radi udeležujejo tudi avtobusnih izletov z ogledi zanimivosti v raznih krajih Slovenije. Letos so izlet v neznano nadomestili z vožnjo Nace Pavlin je podelil priznanja AMZS društvu in zaslužnim članom. Od ustanovnih članov sta živa le Rudi Potočnik (levo) in Anton Fortuna. 10 mejah občine Radovljica do obca, kjer je bilo preko 100 članov z 42 vozili. "Družabnost je najboljši recept za ohranjanje članstva," je ocenil Janez Cengle, ki bo vodil društvo tudi naslednji mandat. "Razen tega dobro skrbimo za dom, v katerem smo v preteklosti obnovili kotlovnico, okna in vrata ter oporni zid. Letošnja pridobitev je nova fasada. Mehanično delavnico smo dali v najem, del prostorov pa smo prodali gasilcem. Tako zagotavljamo denar za vzdrževanje doma in društveno dejavnost. Za uspehe smo dobili prejšnji mesec plaketo Občine Radovlji- ca, na kar smo zelo ponosni," je še povedal predsednik. Med sobotno svečanostjo v Podnartu je Nace Pavlin podelil društvu jubilejno listino AMZS ob 50-letnici. Plaketo AMZS je prejel tajnik Metod Rakovec, častne znake pa so dobili Mirko Faganel, Viktor Frelih, Jože Langus in Janez Cengle. Posebni priznanji društva sta si prislužila ustanovna člana Anton Fortuna in Rudi Potočnik. Društvo je dalo 20 spominskih priznanj članom, krajevni skupnosti in PGD Podnart, od slednjih pa je tudi samo dobilo zahvali. Stojan Saje Sport za vse prebivalstvo Temu motu sledi Telovadno društvo Partizan Jesenice, ki bo 2. oktobra praznovalo častitljivih sto let delovanja. Danes splošno vadbo, judo in rekreacijo obiskuje več kot 350 članov pod vodstvom 32 ustrezno Jesenice - Leta 1904 je 88 športnih zanesenjakov začelo v sokolskem društvu. Ustanovitev je bila protiutež raznarodo-valni politiki na Jesenicah, ki se je širila prek nemških tur-narskih društev. Z delovanjem na športnem in kulturno prosvetnem področju so krepili narodno zavest in bili središče družabnega življenja. Delovale so številne sekcije, od smučanja, atletike, nogometa, namiznega tenisa do plavanja. Iz njega je izšlo mnogo reprezen-tantk in reprezentantov, ki so tekmovali na vseh pomembnejših mednarodnih srečanjih, olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Prvi telovadci so se udeležili sokolskega zleta v Pragi leta 1906 in čez tri leta mednarodnega tekmovanja v Luksemburgu. Leta 1936 Jeseničani niso manjkali na olimpijskih igrah v Berlinu in čez dve leti ne na svetovnem prvenstvu v Pragi. Z reorganizacijo telovadnih društev so po drugi svetovni vojni dobili sedanje ime in uspešno nastopali doma in na usposobljenih vodnikov, inštruktorjev in trenerjev. mednarodnih tekmovanjih. Jesenice so postale eden najmočnejših centrov orodne telovadbe v tedanji Jugoslaviji. Poleg fantov so bila ravno tako uspešna tudi dekleta. TVD Partizan ob stoletnici še vedno deluje v stavbi, ki so jo člani s prostovoljnim delom dogradili leta 1929. Ob stoletnici so v avli jeseniškega gledališča ob pomoči Gornjesav-skega muzeja 22. septembra odprli pregledno razstavo o delovanju in zaslužnih Športnikih z bogatim slikovnim gradivom, ki jo spremlja zbornik. Držijo se mota "Šport za vse strukture prebivalstva", saj je po besedah sedanjega predsednika in uspešnega povojnega telovadca Anton Stražišar Antona Stražišarja pravično in pošteno, da imajo dostop do katerega koli športa vsi, ki si to želijo. Bodisi pri splošni vadbi-, mažoretkah, gimnastičnih delavnicah, aerobiki, judu ali fit-nesu. Cilj je druženje in krepitev telesnih zmogljivosti, kajti, kot pravi jeseniški župan Boris Bregant, šport podpira umsko delo in te nauči vztrajnosti do najboljši rezultatov. Obletnico bodo obeležili Še s slavnostno akademijo ter športnim in kulturnim programom 2. oktobra ob 19. uri v telovadnici društva in 17. oktobra ob 10. uri z mednarodnim tekmovanjem v judu za Pokal mesta Jesenice v Osnovni šoli Preži-hovega Voranca. Mendi Kokot Ostajajo y službi narave Lovci LD Kamnik proslaviti 50-letnico Kamnik - S slovesnim odprtjem prenovljene lovske koče, za katero je v minulih dveh letih 54 članov lovske družine Kamnik Gasilski mnogoboj Polje pri Vodicah - Gasilska zveza Vodice in PGD Polje sta organizirala tretji gasilski mnogoboj, ki ga je v preverjanju gasilskih nalog ob požaru in intervenciji pripravil poveljnik občinske zveze Lojze Kosec. Pri Članih so bili najboljši Damjan Repnik (PGD Sinkov Turn), Damjan Jagodic in Simon Premk (PGD Vodice), pri članicah pa Petra in Erika Potrč (PGD Polje) in Špela Kogovšek (PGD Zapoge). A. Ž. Marjan Osolnik namenilo prenekatero prosto uro in se odpovedalo pravicam na podlagi lovskega načrta, so lovci družine proslavili zlati jubilej. Hkrati pa so potrdili, da ima lovstvo na Kamniškem že dolgo tradicijo, saj je bilo prvo društvo ustanovljeno že leta 1905. Po drugi vojni so nastale nove lovske družine in takrat tudi LD Kamnik skupaj LD Komenda in LD Stahovica. Potem pa je pred pol stoletja prišlo do razdružitve in ta dogodek so lovci izbrali za začetek samostojnega delovanja. "Kamniški lovci imamo danes 4320 hektarov zemljišča in v njem predvsem srnjad, gamse, divje prašiče in malo divjad. Posebno skrb vsako leto namenjamo gospodarjenju. Gojimo pa tudi dobre sosedske odnose s sosednjimi lovskimi družinami. imamo pa tudi prijateljske vezi 10 drugih družinah v Sloveniji, e posebej pa bi se rad zahvalil vsem članom, da smo skupaj v zadnjih dve letih prenovili in razširili kočo, ki je že prerasla v dom Lovske družine Kamnik. Kar pa zadeva zakonodajo, čeprav še čakamo podzakonske akte, ostajamo še naprej v službi narave," pravi Marjan Osolnik, ki je član družine deset let, njen starešina pa dve leti. Ob letošnjem jubileju so pripravili tudi zanimivo razstavo, podelili pa so tudi deset priznanj za delo in odlikovanja lovske zveze. Za častne člane družine pa so razglasili Blaža Podgorška in Milana Logarja iz Kamnika, Jožeta Zobavnika iz Tunjic in Silva Hribarja iz Palovč. Andrej Žalar Darilo gasilcem iz Mavčič Krai\j - Med 18 društvi v Gasilski zvezi MO Kranj je PGD Mavčiče eno najbolj uspešnih. Društvo se ponaša s 96-letno tradicijo, ki jo ohranja več kot 200 članov. Med njimi jih je okrog 40 usposobljenih za gašenje požarov. Poveljnik Marko Draksler je pohvalil, da imajo v vitrinah že 140 pokalov z raznih tekmovanj. Največ so jih zadnja leta priborile mlajše članice, dobri pa so tudi mlajši Člani. Predsednik Stane Stenovec je še bolj ponosen, da jim je uspela izgradnja novega gasilskega doma, ki ga že uporabljajo. Leta 2000 so sami kupili nov kombi za prevoz moštva in leto zatem še motorno brizgalno. Orodno vozilo je kljub starosti še dobro, 20 let star avto s cisterno pa bodo prodali. Na njegovem mestu v garaži bo odslej sodobnejši avto, ki so ga minuli četrtek prejeli v dar od Gasilsko reševalne službe Kranj. Direktor Janez Osojnik je izrazil zadovoljstvo, da so prostovoljnim gasilcem podarili že osmo vozilo. Jz rok kranjskega župana je prevzel ključe voznik Miha Stenovec. Kot je v zahvali dejal predsednik GZ mestne občine Kranj Jože Derlink, so si v Mavčičah zaslužili boljši avto, saj imajo dovolj usposobljenih gasilcev, društvo pa je najbolj oddaljeno od poklicne enote v Kranju. Stojan Saje Veliko vlaganj v koče Radov^ica - Planinsko društvo Radovljica, ki upravlja tri planinske koče, je tudi letos imelo polne roke dela z gospodarsko dejavnostjo. Po etapni prenovi tovorne žičnice iz Zadnjice so se letos lotili obnove ostrešja in kritine na Pogačnikovem domu na Kriških podih. Zaradi dotrajanosti pločevinaste strehe so imeli težave z zamakanjem. Kot je povedal predsednik Miro Pogačar, so se odločili za cementno kritino, ki je tudi ekološko bolj primerna. V streho so vložili okrog 7 milijonov tolarjev in 200 ur prostovoljnega dela. Predstavnik dobavitelja iz Anhovega je med nedavnim srečanjem z izvajalci del zagotovil, da skoraj 110 let staremu društvu ne bo treba menjati strehe do 200-letnice. Obenem je obljubil pomoč pri obnovi pročelja koče. Radovljiško društvo je končalo tudi obnovo Valvasorjevega doma pod Stolom, kjer so že lani zamenjali streho. Za ureditev sob in sanitarij ter učilnice v podstrešju so namenili približno 5 milijonov tolarjev, prostovoljno pa so opravili blizu 200 delovnih ur. Za dopolnitev in popravilo sončnih celic na Roblekovem domu pod Begunjščico so odšteli še okrog 700 tisočakov. Ob gospodarjenju s kočami si prizadevajo v društvu zaustaviti upadanje članstva z vrsto dejavnosti za mlade in odrasle. S. S. MESTNA OBČINA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 Kranj razpisuje POIZVEDBENI RAZPIS ZA PRIDOBITEV INFORMACIJ O MOŽNIH POTENCIALNIH LOKACIJAH ZA NOVO OSREDNJO OBMOČNO KNJIŽNICO KRANJ PREDMET POIZVEDBENEGA RAZPISA Predmet poizvedbenega razpisa je zbiranje informacij o možnih potencialnih lokacijah (zemljišče ali/in objekt) za nakup ali najem -leasing za potrebe nove osrednje območne knjižnice Kranj, katere lega je predvidena v oddaljenosti do 800 m od upravnega središča mesta in katere bruto etažna površina je ocenjena na 5.300 m2 z najmanj 100 parkirnimi mesti. 4 PRAVICA UDELEŽBE NA POIZVEDBENEM RAZPISU Pravico udeležbe na poizvedbenem razpisu imajo fizične in pravne osebe, ki lahko - v skladu z razpisnim gradivom - oddajo pravočasno in popolno ponudbo. DVIG RAZPISNEGA GRADIVA Razpisno gradivo lahko zainteresirani subjekti dvignejo osebno na Oddelku za družbene javne službe Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, soba številka 162, oziroma ga bo le-ta na podlagi pisnega zahtevka dostavila po pošti na naslov potencialnega ponudnika. ROK IN NASLOV ZA ODDAJO PONUDBE Ponudbe morajo prispeti na naslov Mestna občina Kranj, Oddelek za družbene javne službe, Slovenski trg 1, 4000 Kranj v zaprtih kuvertah z oznako "NE ODPIRAJ - POIZVEDBENI RAZPIS" najkasneje do 12^10.2004 do 12. ure. INFORMACIJE O RAZPISNIH POGOJIH Informacije v zvezi s poizvedbenim razpisom lahko zainteresirani ponudniki dobijo pri podžupanu Mestne občine Kranj, mag. Štefanu Kadoiču, oziroma po telefonu 04/2373 105. Mestna občina Kranj Mohor Bogataj, univ. dipl. org. ŽUPAN v . •• v GORENJSKI GLAS • 12. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 28. septembra 2004 NOGOME Slovenska moška košarkarska reprezentanca je v soboto dosegla še peto zmago in pred polno dvorano Poden le še potrdila uvrstitev na evropsko prvenstvo prihodnjo jesen v Srbiji in Črni gori. Škofja Loka - Naša reprezentanca je nastopila brez nekaterih največjih imen slovenske košarke, ki so se nastopu odpovedali zaradi klubskih obveznosti, zato pa so ponujeno priložnost odlično izkoristili mlajši košarkarji, med njimi tudi dva evropska prvaka z Gorenjskega - Domžal-Čan Jure Močnik z reprezentanco do 20 let in Kranjskogorec Miha Zupan z reprezentanco gluhih. Peterka Jurkovič, Jurak, Lako-vič, Ožbolt in Maravič je z neprepustno consko obrambo in odlično izpeljanimi napadi priigrala visoko vodstvo že v uvodnih minutah srečanja. ČeŠki selektor Michael Jezdik je tako že v prvi četrtini na igrišče poslal skoraj vse svoje igralce, ki so tretja zmaga košarkaric Kraixj - Sobotni zmagoviti pohod slovenskih košarkarjev so nadaljevale tudi koŠarkarice. V gosteh so premagale Portugalsko s 60:56 (45:37, 25:27, 7:10) in dosegle še tretjo zmago v kvalifikacijah za divizijo A. Najboljše strelke so bile Prevodnik 17, Temnik in Jokič 12, najboljša Gorenjka pa je bila Sandra Piršič s 6 točkami. B. T. Kranjskogorec Miha Zupan je navdušil gledalce na Podnu. Bliža se SKL Ljublana - V prvem tednu oktobra se začenja nova, jubilejna deseta sezona Šolske košarkarske lige. Ob okrogli obletnici se nam obeta kar nekaj novosti, največ jih bo zagotovo na tekmovalnem področju, Po novem bodo vse tekme izločilne, poražene ekipe pa bodo imele ob koncu prvega dela sezone, januarja 2005, na turnirju še zadnjo priložnost za nadaljnje tekmovanje. Tekmovalni del desete sezone Šolske košarkarske lige bodo začeli osnovnošolci in srednješolci, srednješolke se bodo v tekmovalni del vključile šele decembra. Osnovnošolci bodo tekme ravno tako igrali ob sredah, kot je bilo to v navadi, srednješolci pa bodo sedaj tekme igrali ob torkih. Pri srednješolcih in srednješolkah se spreminja tudi igralni čas, fantje bodo igrah štiri četrtine po deset minut, dekleta pa štiri četrtine po osem minut. Seveda pa ne smemo mimo plesnih, navijaških in akrobatsko navijaških skupin, ki tudi letos ne bodo počivale. Finalni turnir šolske košarkarske lige bo 19. in 20. aprila prihodnje leto, na katerega se bo, upajmo, uvrstila tudi katera izmed gorenjskih ekip. M. Z. proti koncu četrtine zaigrali malo bolje, vseeno pa so v desetih minutah dosegli le 11 točk. Drugo Četrtino so začeli bolje in v treh minutah z delnim izidom 9:0 rezultat znižali na 35:20. Pri domačih so v drugi četrtini zaigrali Miha Zupan, Saša Don-čič, Zeljko Zagorac in Nebojša Joskimovič, ki jim je, kljub slabši igri kot v prvih minutah srečanja, uspelo zadržati visoko prednost. Po odmoru so se gostitelji na igrišče vrnili podobno zmagovito, kot so začeli. Čehi so sicer igrali bolje, a prednost iz prvega dela je bila prevelika. Do konca tekme so domači izkoristili še več ukradenih žog in počasi večali svojo prednost. Na koncu so zasluženo visoko zmagali s 95:66. Kot zadnji v domači reprezentanci je v 27. minuti na parket stopil Jure Močnik. "Že na začetku smo jih stisnili, tako da niso mogli narediti ničesar. Potem smo priložnost dobili igralci, ki v kvalifikacije nismo bili vključeni od začetka. Igrali smo zelo dobro, edino v drugi Četrtini smo bili malce slabši," je tekmo opisal najmlajši repre-zentant, ki je svojo priložnost dobro izkoristil in pokazal, da lahko reprezentanca nanj računa tudi v prihodnje. Najboljši strelec domače izbrane vrste pa je bil novinec Zeljko Zagorac s 15 točkami, kije po tekmi povedal: "S tako kakovostnimi igralci ni težko igrati. Danes sem prišel do izraza jaz, naslednjič bo nekdo drug. To je plod kolektivne igre. Vesel sem, da sem tekmo dobro odigral." Sicer pa je bilo dogajanje v Škofji Loki v znamenju različnih priznanj. Predsednik KŠZ Dušan ŠeŠok je KK Škofja Loka podelil plaketo ob 50-let-nici delovanja, županu Igorju Drakslerju pa za prispevek mesta k razvoju košarke. Ob polčasu se je predstavila še reprezentanca do 20 let, ki je poleti osvojila naslov najboljših na stari ce- lini. Barbara Todorovič, foto: Tina Doki KICKBOXING .C # O o; o Združeni gorenjski kickbokserji Kra^j - Borilni športi so v zadnjih nekaj desetletjih zopet pridobili na svoji priljubljenosti. Vse več ljudi se odloča tudi za kickboxing, veščino, ki združuje udarce karateja, taekwondoja in boksa. Tudi na Gorenjskem ima ta šport vse večjo veljavo, saj so treningi organizirani v kar šestih mestih po celotni regiji in so povezani v Združenje kickbokserjev Gorenjske. V združenju je trenutno okoli sto članov, ki v Škofji Loki trenirajo pod vodstvom Gregorja Debeljaka, v Železnikih pod vodstvom Francija Skuberja, v Gorenji vasi zanje skrbi Rok Čadež, na Jesenicah Džanan Elvis, v Tržiču Sanel Zolič ter v Kranju Črt Zadravec. Kljub temu da so povezani v zvezo, vse enote delujejo kot celote zase. Beležijo tudi visoke rezultate, državnega prvaka "light contac-tu" v letih 2003 in 2004, osvojeno drugo mesto na mednarodni ravni v "full contactu", ter mladinskega vice državnega prvaka iz leta 2003. V preteklem tednu so že začeli s svojimi predstavitvami po osnovnih šolah, saj se trudijo pridobiti čim več novih članov. Ti se lahko v klube vpišejo pri lokalnih trenerjih pred treningi ali pa v kranjskem Pro Sportu. Za dodatne zanimivosti ter morebitne informacije 6 o- je na voljo spletna stran www.kickboxing-gorenjska.tk. T. T. Robnik zadel trikrat Krai\j - V ligi Si.mobil ni bilo velikih presenečenj, le tekma za Bežigradom seje po incidentu navijačev KD Olimpije končala žc v 87. minuti z rezuhatom 1:4 za ekipo CMC Publikuma. Ekipa Domžal je pri Mariboru Pivovarni LaŠko iztržila neodločen izid 1:1 (1:1). V nedeljo Domžalčani doma gostijo Muro. V 2. SNL je ekipa Supernove Triglava gostovala pri Factorju in po zaslugi kar treh golov Dejana Robnika slavila z 2:3 (1:1). V nedeljo Kranjčani gostijo ekipo Livarja. Nogometaši v 3. SNL so odigrali 7. krog. Rezultati: Avtodebevc Dob - Radio Krka 2:1, Kalcer Vodoterm - Kolpa 1:1, Slovan - Bilje 5:1, Zarica - Šenčur 1:4. Ostale tekme bodo na sporedu 20. oktobra. Nogometaši v 1. gorenjski ligi so odigrali 6. krog. Rezultati: Bohinj - Železniki 0:1, Visoko - Lesce 2:2, Alpina - Velesovo 0:3, Polet - Bled 2:0, Britof - Sava 2:1. Na lestvici vodi Alpina s 15 točkami. Rezultati 5. kroga v 2. gorenjski ligi: Ločan - Naklo 2:4, Bitnje - Preddvor 3:1, Trboje - Kondor 7:1 in Podbrezje - Kranjska Gora 1:7. Na letvici vodi ekipa Naklega s 15 točkami. V.S, PLAVANJE Bledu evropsko prvenstvo Ljublana, Bled - Po Četrtkovem glasovanju na strokovnem svetu Plavalne zveze Slovenije bo nov selektor slovenskih plavalnih reprezentanc postal Vlado Čermak, dolgoletni trener PK Ljubljane in prvi selektor v samostojni Sloveniji. Čermak (njegovo imenovanje mora potrditi še 10 PZS) bo na mestu selektorja po dveh mandatih zamenjal radovljiškega plavalnega strokovnjaka Cirila Globočnika. Na kongresu Mednarodne evropske plavalne zveze v Londonu pa so minulo nedeljo določili, da bo evropsko prvenstvo v daljinskem plavanju prihodnje leto konec julija, na Bledu. V.S. BOKS DomaČi boksarji so se izkazali Krai^ - F*red nabilo polno dvorano na Planini so se boksarji v nedeljo zvečer pomerili na 12. mednarodnem pokalu Kranja. Domačin Alen KuŠlakovič je v kategoriji do 63 kilogramov za kadete z 2:0 premagal Hrvata Marjana Krističa, Igor MakariČ pa je bil v kategoriji do 80 kilogramov z 2:0 boljši od Hrvata Ivana Perica. V Članski konkurenci do 64 kilogramov je bil z 2:0 boljši domačin Erduan Braimi (po predaji Hrvata Ivice Babica), Mario Živkovič je z 2:0 premagal Hrvata Marka Barišiča, Damjan Šel (SI. Bistrica) pa je bil z 2:0 boljši od avstrijskega boksarja Deana Milichevica. Z rezultatom 2:0 je slavil tudi domačin Boris Makarič proti Hrvatu Nikoli Duraku, Matevž Polak (Litija) pa je z 2:0 premagal Mitja Majcena (Ljubljana). Vrhunec večera je bil dvoboj med Robijem Kramber-gerjem (Tomahawk Ljubljana) in Davidom Nagodetom (Odred Ljubljana), ki gaje zanesljivo, s prekinitvijo v 2. rundi, dobil Kram-berger. Erduan Braimi je bil izbran za najboljšega boksarja 12. pokala Kranja. Prireditev je potekala ob podpori številnih sponzoijev, pohvalno pa je, daje minister dr. Matej Lahovnik izročil Ček domaČemu boksarju Erduanu Braimiju kot podporo v obliki štipendije pri pripravah na olimpijske igre leta 2008 v Pekingu. Braimi je bil na koncu izbran tudi kot najboljši boksar pokala, za najbolje tehnično podkova-nega je dobil priznanje Alen KuŠlakovič, za najbolj borbenega Robi Kramberger, za najboljšega tujca pa Hrvat Nikola Durak. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Presenečenje v Mariboru in nove okrepitve O Očitno bo letošnje državno hokejsko prvenstvo še posebej zanimivo, saj so se sestave ekip dodobra # o 'r ■Tn O" 6 9 'J C» o X- O e o 0 Jesenice, Bled, Maribor - Po torkovi tekmi med Slavijo M Optimo in Hit Casinojem se je v petek nadaljevalo hokejsko državno prvenstvo. Tekmo na Jesenicah, med Hit Casino Kr. Gora in Acroni Jesenicami, so brez težav dobili okrepljeni člani prvega jeseniškega moštva z rezultatom 8:2 (3-1; 4:1; 1:0). Ekipa kranjskega Triglava je na "svojem" blejskem ledu gostila ZM Olimpijo in po dobri in obetavni igri v začetku tekme nato pričakovano klonila proti favoriziranim "zmajem" z 0:6 (0:2; 0:3; 0:1). Do presenečenja pa je prišlo na tekmi v Mariboru, kjer je Maribor, tudi po zaslugi odličnega vratarja Aleša Petronijeviča, kljub terenski premoči in razmerju v strelih 44:13, z rezultatom 2:2 (2:1; 0:0; 0:1) odščipnil točko Slaviji M pomešale med seboj. Optimi, ki tudi letos cilja na vrh v DP. Dokaz za to so številne okrepitve v Zalogu, med drugim sta se z Jesenic preselila Aleš Burnik in Uroš Vidmar, iz Tivolija Dejan Kontrec, Domen Lajevec in Jaka Avgustinčič, iz Triglava pa obetavni Jure Stopar. Prvenstvo se bo nadaljevalo danes, v torek, s tekmama na Jesenicah med HIT Casinojem in HS Olimpijo (druga ekipa Olimpije) ter v Mariboru, kjer bo srečnež prejšnjega kola doma gostil kranjski Triglav. Prav tako se danes s prvo tekmo začenja interliga. Ekipa ZM Olimpije gostuje pri DAC - u v Dunaujvarosu. V petek ob 18. uri bo na Jesenicah tekma med ekipama Acro-nija Jesenic in Medveščakom, Olimpija pa bo gostila Albo. Po nedavnih prestopih Petra Rožica, Gregorja Polončiča, Jurija Goličiča in Luke Žagarja iz ljubljanske ZM Olimpije na Jesenice se v ekipo Acronija vračata Še Boris Pretnar in David Rodman, saj sta, nezadovoljna z razmerami v VEU Feldkirchen, prekinila sodelovanje s tem avstrijskim klubom. Tehnični vodja jeseniškega moštva Brane Jeršin pa ne izključuje možnosti, da bi v končnici sezone za Acroni zaigrala tudi Tomaž Ra-zingar in Marcel Rodman. Sezona se je začela tudi za nekatere naše hokejiste, ki igrajo v tujini. Prejšnji teden je v dresu francoske ekipe Briancon nastopil Kranjčan Edo Terglav in dosegel dva pomembna gola za končni rezultat 3:3. Vilma Stanovnik Torek, 28. septembra 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN KOLESARSTVO Tekaški smučarski klub Merkur Kranj je v soboto v Cerkljah organiziral jubilejno deseto Mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah in tekmovanje z rolerji za pokal Gostišča Češnar, ki se ga je udeležilo 90 tekmovalcev. Cerklje - Z 265 točkami so si pokal priborili člani TSK Val-Icarton Logatec, sledila sta mu TSK Merkur Kranj in TSK Jub Dol. Tekmovalci na tekaških rolkah so tekmovali v 13 tekmovalnih kategorijah na treh različnih progah. Starejši dečki in starejše deklice ter mlajši dečki in mlajše deklice so tekmovali na 4,5 kilometra dolgi progi od Cerkelj do Pšenične Police s ciljem v Cerkljah pred osnovno šolo. Na cilj je, tako kot lansko leto, najhitreje prišel Kristjan Peklaj iz Logatca: "Najtežje je bilo na začetku priti v ospredje. Največji konkurenti so bili moji klubski kolegi. Današnja zmaga je rezultat težkih treningov.'' Med dekleti je bila najhitrejša Ajda Rogelj. Člani, juniorji in starejši mladinci so tekmovali na 10,5 kilometra dolgi progi na Šenturško goro, kamor je s časom 24 minut in devet sekund prvi prišel Jože Mehle i/ Brda. Članice, ju-niorke, starejše in mlajše mladinke ter mlajši mladinci in re-kreativci pa so tekmovali na 6,5 kilometra dolgi progi na Šenturško goro, kjer sta blestela člana TSK Merkur Kranj Andraž Mali in Maja Benedičič. Letošnja zmaga ni bila njena prva: "Pri članicah sem bila letos prvič najboljša. Odločilnih je bilo prvih 300 metrov klanca. Občutki ob zmagi so zelo dobri, bili pa bi še boljši, če bi ugnala Tekmovanja v Cerkljah se je v soboto udeležilo 90 tekmovalcev v vseh kategorijah. še boljšo konkurenco." Med rekreativnimi tekmovalci je bil v najboljši Franci Znidarič. Tekmovalci na rolerjih so nastopili na 1,5 kilometra dolgi progi od Pšenične Police do Cerkelj. V kategoriji od prvega do četrtega razreda je na cilj prva prišla Anita Meglič, v kategoriji od petega do osmega razreda pa Rok Ropret. Prvi trije v posameznih kategorijah so prejeli priznanja in praktične nagrade. Poleg njih je to dobila tudi najmlajša udeleženka tek- VESLANJE Narasla reka ni prestrašila veslačev Ljubljana - Čop Challenger seje iz nekdaj skromne razvil v prijetno večerno prireditev ob Ljubljanici, ki je vsako leto bolj odmevna. Prav tako vsako leto uspe našemu najuspešnejšemu Športniku Iztoku Čopu privabiti najodmevnejša imena v veslaškem športu. Poleg njegovega najboljšega prijatelja Norvežana Olafa Tufteja so na reki v središču prestolnice svoje moči merili tudi Čeh Vaclav Chalupa, Nizozemec Diederik Simon in Hrvat Nikša Skelin v zeleni skupini ter Britanec lan Lawson, Američan Aquil Abdullah, Hrvat Siniša Skelin in naš šampion v modri skupini. Na 200 metrov dolgi šprinterski progi se je zvrstila vrsta dvobojev, najprej v obeh skupinah ter kasneje še med najboljšimi. V zeleni skupini je prepričljivo zmagal Tufte in koje bil znan zmagovalec modre skupine, smo vedeli, da se nam obeta zanimiv fina-1 ^ • • le. Ze tretjič seje najboljši skifist na svetu pomeril z letošnjim srebrnim olimpijcem Čopom, ki je že tretjič dokazal, da na svoji progi nima konkurence. 'Iztoka zopet nisem ujel. Pustil sem mu zmagati na njegovi dirki," je v šali dejal Tufte. "Borba je bila težka, sem vesel, da sem zmagal. Imel sem prednost v tem, ker sem imel svoj čoln," je tekmo komentiral Iztok, kije priznal, da gaje skrbelo vreme, zaradi katerega je reka narasla, okrepil pa se je tudi rečni tok. V tekmi za tretje mesto je bil Lawson hitrejši od Chalupe, tako daje bil vrstni red prvih treh že tretjič enak, Lawson na tretjem, Tufte na drugem ter Čop na prvem mestu. Priznanja so dobili z rok častnega predsednika tekmovanja Milana Kučana, čestitke pa jim je izrekel tudi častni sodnik, predstavnik EU v Sloveniji, Erwan Fouere. Deževno dogajanje so popestrile Power Dancers in sponzorske tekme, kjer so bili najhitrejši predstavniki Mercatorja, takoj za nji-nii je pri veslala ekipa Autocommerca, tretje mesto pa so osvojili predstavniki Pivovarne Laško. Tradicionalno naj bi se pomerili tudi predstavniki občin Radovljica ter MOL, vendar so slednji nastop zaradi slabega vremena odpovedali, zato sta se med seboj pomerili kar dve radovljiški posadki. Tovrstne šprinterske regate imajo prednost v tem, da jih je lahko pripeljati v vse prestolnice Evrope. Vendar pa Iztok zaenkrat o tem Še ne razmišlja, saj je organizacijsko to velik zalogaj. Po končani karieri pa nas seveda prav lahko preseneti. Tina Tošič, feto: Tina Doki movanja šestletna Liza Praznik iz Mengša, ki je tekmovala z rolerji. Spodbujala jo je vsa družina. Solza sreče Liza ni mogla zadrževati ne na cilju ne ob podelitvi priznanj. "Udeležba tekmovalcev je bila približno 20 odstotkov manjša kot prejšnja leta. Nekateri klubi se soočajo s finančnimi težavami. nekateri so na pripravah v tujini, pa tudi malce slabše vreme je naredilo svoje," nam je povedal predsednik TSK Merkur Kranj Emil Božnar. Vodja tekmovanja Maks Jelene pa je dejal, da so z organizacijo zadovoljni: "Manjše težave so nam delali udeleženci v prometu. Seveda pa brez dobrega organizacijskega osebja tekmovanja ne bi uspeli speljati." Gledalce in tekmovalce sta nagovorila tudi cerkljanski župan Franc Čebulj in Zvone Erjavšek iz Gostišča Češnar, ki je bil « glavni pokrovitelj prireditve. Ana Hartman, feto: Tina Doki HOKEJ V DVORANI Favoriti upravičili vloge v v Ziri, Železniki - Konec tedna so hokejisti v dvorani odigrali prvi krog državnega prvenstva. Ekipe so se najprej v soboto pomerile v malem floorballu v Žireh. Rezultati: FBC Loka Spiders Dewalt: FBC Loka Spiders U 19 16:5, ŠD Marmor Hotavlje : FBC Borovnica 12:9, FBC Thunder mladi Jesenice : Policom Brlog 3:12, InSport Etiketa : Domel 6:17. Brez velikih presenečenj je potekal tudi prvi krog v velikem floorballu v nedeljo v Železnikih. Rezultati: FBC Loka Spiders Dewalt: FBC Loka Spiders B 5:3, FBK Jesenice : ŠD Marmor Hotavlje 8:3, InSportz Canadien : Polycom Brlog 4:2, TVD Partizan Borovnica : Domel 5:3. Državni prvaki, FBC Thunder Jesenice, so bili v prvem krogu prosti in tako še niso imeli priložnosti pokazati, kako so pripravljeni v novi sezoni. Sicer pa bodo po prvem delu domačega tekmovanja v mednarodni floorball ligi nastopila tri najboljša moštva. V.S. ROKOM E Rokometaši začeli sezono Kranj - Nova rokometna sezona se je začela že med tednom, s pokalnimi tekmami, za veliko večino pa se sezona začne s prvim prvenstvenim krogom. Prva moška in ženska liga se letos imenuje Liga Telekom. Prvi favoriti ostajajo Celjani, najhujši konkurent bo Gorenje, ki se je močno okrepil. Močan je Prevent. Sledijo Trimo, Termo, Rudar, novinec Gold club in Cimos, ki bodo krojili sredino lestvice in poizkušali presenetiti favorite. Glavna kandidata za izpad sta novinec Sviš in Prule 67. Edini gorenjski prvoligaš. Termo, ima skoraj nespremenjeno ekipo, novega trenerja, Boruta Rebiča in podobne želje kot pred začetkom lanske sezone: uvrstitev na peto mesto in uspešen evropski debi. In kaj so prinesli prvi obračuni? V moški prvi ligi so Celjani upravičili vlogo favorita v prvem letošnjem derbiju in zanesljivo premagali Prevent. Gorenje je imelo veliko dela v Trbovljah, novinec iz Kozine pa je tesno dobil obračun v Novem mestu. V Železnikih so rokometaši Terma brez težav premagali Prule. V ženski ligi so uspešno štartale tudi Ločanke. Zmaga v Izoli je dobra spodbuda za nadaljevanje. V 1. B ligi so Kranjčani visoko izgubili pri novincu iz Dobove in potrdili napovedi, da jih čaka boj za ostanek. Cerkljanci bodo l.B-ligaški debi imeli jutri, ko se bodo ob 20. uri v svoji dvorani pomerili z lanskim prvoligašem. Veliko Nedeljo. RezuUati prvega kroga : Liga Telekom - moški: Celje P. L. - Prevent 37 - 28; Sviš - Trimo Trebnje 27- 33; Rudar - Gorenje 26 - 29; Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 36 - 31; Termo - Prule 67 34 - 28; Adria Krka - Gold club 26 Telekom liga - ženske: Celeia Žalec - Olimpija PLK 29 - 29; Polje - Burja 28 - 29; Izola - Loka kava KSI 25-31; Mercator Tenzor Ptuj - Gramiz Kočevje 39-31; L B liga - moški: Dobova - CHIO Kranj 39 - 22; Ribnica - Sevnica 28 - 22; Mitol Sežana - Slovan 20 - 23; GoriŠnica - Pekarna Grosuplje 34 - 30; Nova Gorica - Dol TKI Hrastnik 28 - 28; 2. Liga - moški: Alples - Krim 33 - 22. M. D. Kolesarji tekmovali na velodromu Kranj - Prejšnji petek in soboto je na velodromu v Stražišču pri Kranju potekalo državno prvenstvo za kategorije mlajših in starejših mladincev, ter kolesarje pod triindvajsetim letom starosti. Pri mlajših mladincih so v disciplini olimpijski Šprint Tadej Bernik, Žiga Primožič in Jure Kavaš osvojili drugo mesto z minuto in štiriintridesetimi sekundami zaostanka za ekipo Krke. V šprintu na dvesto metrov je Tadej Bernik zasedel drugo mesto, prav tako drugi pa je bil tudi na razdalji petsto metrov. V vožnji na točke pa je bil pri mlajših mladincih najboljši Sandi Kaltak, na tretjem mestu. Starejši mladinci so v postavi Vanja Piljojčič, Gašper Švab in Tomi Jerše zmagali v olimpijskem šprintu. Ekipno so bili prvi tudi na razdalji štiri tisoč metrov. V šprintu na dvesto metrov, v vožnji na točke in na razdalji tisoč metrov je državni prvak v kategoriji starejših mladincev postal Vanja Piljojčič. Kristjan Korenje zmagal na razdalji tri tisoč metrov, Gašper S^vab pa v vožnji na razdaljo. Najbolj uspešni pa so bili domači kolesarji v kategoriji elite. V olimpijskem šprintu je ekipa Sava Kianj II. (Uroš Šilar, Rok Jerše, Edo Orehek) s tremi minutami in pol prednosti premagala ekipo Sava Kjanj I. (Vladimir Kerkez, Gašper Pilar, David Rožman). Prav tako so bili Savčani ekipno prvi v vožnji na štiri tisoč metrov. V vožnji na razdaljo so se na prva tri mesta uvrstili Gašper Pilar, Rok Jerše in Edo Orehek. Naslov državnega prvaka v vožnji na točke si je prikolesaril Rok Jerše, drugi je bil Uroš Šilar. Na razdalji štiri tisoČ metrov je bil najhitrejši Vladimir Kerkez, v dvestometrskem šprintu pa David Rožman. M. Z. Kolesarji za pokal BAM.Bi Kranj - Minulo soboto so dečki in mlajši mladinci kranjske Save dirkali za pokal BAM.Bi. Najdaljšo progo, 42,4 kilometra, so morali prevoziti mlajši mladinci. Najboljšo uvrstitev Savčanov v tej kategoriji si je s četrtim mestom privozil Žiga Primožič, na mesto za njim seje uvrstil BlejČan Nejc Rakuš, na devetem mestu pa je dirko končal Tadej Bernik. Pri dečkih A, ki so prevozili 31,8 kilometra, se je najbolje odrezal Tomaž Šernek, ki se je uvrstil na peto mesto. Med dečki B, ki so morali prevoziti 21,2 kilometra, Gorenjci niso imeli konkurence, saj so na prvih treh stopničkah stali kar trije. Dirko je zmagal Blejčan Mark Džamastagič, na drugi in tretji stopnički pa sta stala Savčana Bernard Rožman in Anže Šernek. Dečki C pa so morali prevoziti 10,6 kilometra. Blaž Bogataj je dirko končal na petem mestu, Patrik Gabrovšek na Šestem, Žiga Eržen pa je bil sedmi. M. Z. PADALSTVO Tri koline Avbijevi, ena Karunu % Reka - Konec tedna se je na Reki končalo svetovno prvenstvo v padalstvu. Od naših tekmovalcev je izreden uspeh doživela Irena Avbelj, ki je osvojila zlati odličji v figurativnih skokih .in kombinaciji ter srebro v skokih na cilj, zadovoljen pa se je domov vrnil tudi Roman Karun, ki je osvojil drugo mesto v skokih na cilj v moški konkurenci. V.S. VATERPOLO TViglavani v Budimpešti Kranj - Od jutri do nedelje se bodo vaterpolisti kranjskega Triglava na turnirju v Budimpešti skušali prebiti v drugi predkrog lige prvakov. Kranjčani so na prizorišče odpotovali s Kotorja, kjer so se udeležili mednarodnega turnirja, kjer so v konkurenci štirih ekip osvojili zadnje, 4. mesto. J.M. BALINANJE Turnir v spomin Ivana Tavčarja Gorajte - Na balinišču v Gorajtah je Športno društvo Polet pripravilo 1. memorialni turnir dvojk v balinanju v spomin Ivana Tavčarja, neutrudnega športnega delavca in člana društva. Med devetimi nastopajočimi dvojkami sta slavila Peter Bertoncelj in Janko Fojkar, ki sta postala lastnika velikega prehodnega pokala. Na drugo mesto sta se uvrstila Ivo Zakotnik in Edo Oberstar, na tretje pa Bogdan Stanovnik in Franc Celeč. Turnir naj bi postal tradicionalen, člani Športnega društva pa se zahvaljujejo vsem. ki so jim pri organizaciji priskočili na pomoč. V.S. ^fVPIVT« J. ^ e frmtm s Q tifUAP ŠfVPMTSkt^ iff fZ^/ULP ifCftlA MfffA O» ZO^ M ZA'^O.f GORENJSKI GLAS • 14. STRAN REKREACIJA / info@g-glas.sj Torek, 28. septembra 2004 Tek je nadgradnja hoje "Get movin'start livin"' je moto, ki ga zadnje čase slišimo vse pogosteje. Vse več ljudi se odloča za rekreacijo. Vedno Športfest in Narava-zdravje več je takih, ki so naklonjeni teku. Vendar pa se velikokrat ljudje srečajo z enostavnim pa po svoje zahtevnim problemom že samo ob razmišljanju, da bi začeli s tekom. Pojavijo se številna vprašanja. Kakšne tekaške copate potrebujejo, kje naj jih kupijo, kaj je najboljše, sta barva in cena pomembni in podobno. Osnovna pravila nakupa Pri nakupu tekaškega copata so pomembni oblika stopala, pogostost vadbe in tekaški namen copata. Predvsem morate gledati na stabilnost, blazinjenje in udobje tekaškega copata, saj vse troje precej pripomore k temu, da v teku uživate. Ko se boste odločali za nakup novih tekaških copatov, se odpravite v trgovino pozno popoldne, ker stopala zaradi dnevne obreme- nitve otečejo - nekaj podobnega se zgodi tudi med tekom. Za nakup si vzemite čas in vedno pomerile oba copata. Pri prstih mora biti približno centimeter prostora, peta naj ne drsi, copat vedno trdno zavežite, ker če zanke, skozi katere ste potegnili vezalko, silijo od spodaj navzgor narazen, je copat preozek -v obratnem primeru preširok. Ko pomerjate tekaške copate, nekajkrat poskočite, ker tako boste ugotovili, kako je z blažit-vijo copata - če boste občutili kosti v peti, se raje odločite za tekaški copat z močnejšo blažit-vijo. Strokovni nasvet Posamezen proizvajalec tekaških Čevljev je razvil lastne načine za izboljšavo in kakovost Beno Piškur pravi, da maratonci porabijo od štiri do šest parov tekaških copat letno. Par naj bi bil recimo za od 400 do 800 kilometrov. To pa je spet relativno: odvisno, kakšen tip tekača si, na kakšen način tečeš, kje tečeš. On je letno porabil tri, štiri pare,, za tekmovanja in hitre treninge pa je uporabljal drugačen, lažji tip tekaškega copata. tekaških copat. Velikokrat najdemo v športnih trgovinah in ob različnih rekreativnih priložnostih svetovalce in strokovnjake, ki vam povedo, kako se znajti v džungli različnih tekaških copat oziroma vam svetujejo, kaj je morda najbolje, kaj poizkusite. Tako smo pretekli teden naleteli v trgovini Hervis v Kranju na tekaškega strokovnjaka Bena Piškurja, ki sodeluje z Nikom, čeprav je v preteklosti že delal za druge športne znamke, kot je to recimo Mizuno. Je tekač, promotor tekaške obutve, pisal je plane za rekreativne tekače, naredil tudi teste za tekaški copat. Pravi, daje tekel že v številnih copatih različnih podjetij, vendar gre pri Nike za copate z dolgo tradicijo in so v svetovnem merilu med boljšimi, če ne kar številka ena. Beno teče že od osemnajstega leta, danes že recimo 25 let: "Bil sem tekač na srednje, dolge proge na stezi, sedaj pa več tečem na cesti in se udeležujem daljših tekov, kot so maratoni in mali maratoni." Raje ima tek po cesti, danes pa je v Sloveniji zelo popularen gorski tek, ker je pokrajina zanj idealna, pa tudi ljudje imajo raje razgibane trase. Bil je povabljen tudi na Slovenski alpski maraton, vendar se ga žal ni udeležil. "Tek je vse bolj popularen. Tovrstna rekreacija se je zelo razmahnila v zadnjih treh, štirih letih. Prekmurje ima svoj pokal, Goremska tudi. Primorci ravno tako. Število tekačev narašča in v tem smislu je to lahko le plus," razlaga Beno, ki je bil lani kar precej aktiven, sedaj pa ima težave s tetivo. Tekači začetniki Še posebej je poudaril, na kaj mora biti pozoren rekreativec začetnik, čeprav smo nekatere stvari že omenili. "Vsakega vprašam, koliko se bo ali se že ukvarja s tekom. Nekdo, ki se ukvarja s tekom vsak dan, potrebuje boljše copate, nekdo, ki teče petkiat. Šestkrat na mesec, pa ne potrebuje tako zahtevnih tekaških copat. Vse je potem spet odvisno od teže tekača, načina teka. Veliko je odvisno od ambicij. Nekdo, ki želi teči za rezultate, potrebuje boljšo obutev, rekreativci pa morda precej manj zahteven copat, kar pa je potem povezano tudi z nižjim cenovnim razredom." Med tekači začetniki je tudi veliko takih, ki imajo idejo, da bi tekli, ne znajo pa je realizirati. "Nekateri so popolni začetniki. Lani sem zadevo zelo dobro opisal, ko se stvar začne s kombinacijo hoje in teka. Program je bil narejen, spisan tako, da nekdo po dvajsetih tednih rednega teka na koncu preteče že pol ure. Ne govorimo o nekem tempu. Začetnik mora začeti postopoma. To je bistvo. Zadeve ne moreš prehitevati. Tek je nadgradnja hoje. Pri teku obstajajo določene zakonitosti, ko postopoma prehajaš iz hoje v tek: vedno več minut teka in manj hoje. Alenka Brun, feto: Tina Doki Dvorjanski tek Begui\je - Na 5. Dvorjanskem teku za memorial Janija Stroja, ki je bil v soboto, je nastopilo 70 tekmovalcev in tekmovalk. Člansko progo, dolgo 7750 metrov, ki je potekala iz Dvorske vasi po gozdni poti do Črnivca in nato po gozdni cesti skozi Grofijo nazaj v Dvorsko vas, je med člani najhitreje pretekel Matej Beke (Kranj) pred Boštjanom Potočnikom (Skof-ja Loka) in Gregom Ulamecem (ŠD Zasip). Med članicami je bila najhitrejša Olga Grm (Klub Trmastih Predvor) pred Špelo Novak (AK Triglav Kranj) in Lidijo Perše (Bled). Teka so se udeležile tudi različne starostne kategorije dečkov in deklic. Pri deklicah so slavile Kristina Arih, Špela Perše, Tina Perše, Ana Ber-dajs, Katja Balantič; pri dečkih pa Anže Kristan, Gregor Janša, Matej Kristan, Dejan Jamar, Jure Potočnik. Pri članih nad 50 let, ki so rđVno tako tekli na več kot sedem kilometrov, j)a je bil najboljši Ljubljančan Štefan Lešnik. Prvouvršče-ni SÖ prejeli medalje in diplome. A. B. GRAFOLOSKI KOnCEK Vztrajni Dušan Kranj - Dušan Vodlan je s kolesom na Mobikrogu v Cerkljah opravil vztrajnostno vožnjo na 12 ur. Kljub hladnemu vremenu je v tem času prevozil 326 km s povprečjem 29,70 km/uro. Po preizkušnji, ko je vozil do Aten na otvoritev letošnjih olimpijskih igrah, je bila to njegova letošnja zadnja ekstremna preizkušnja. Sedaj se bo posvetil počitku in regeneraciji, da bo pripravljen na preizkušnje, ki ga čakajo v naslednjem letu. A. B. Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročm'ki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore. šifra: MEMENTO MORI France Prešeren je bit pesnik, umetnik in njegova dela so spoštovana. Naša zgodovina je povezana z njegovo ustvaijalno dejavnostjo. Toda poglejva, ko sem prebral dela našega velikega umetnika in ga raziskoval, je pravo nasprotje z vami. Ste oseba, ki se trdno drži, da ne bi iztirila. Preteklost je za vas zanimiva, vsekakor pa tudi spomini. Toda vse to ima negativen znak za razvoj. To pomeni, da ste premalo odprti, prilagodljivi, družabni. To pomeni, daje prišel čas, da se odprete in pogled usmerite v sedanjost in prihodnost. Pretirano oziranje v preteklost . je negativno. Zato se le bolj odprite, prisluhnite drugim in okolid. Vsekakor pa ste pesniško nadarjeni in lepo, da boste to razvijali naprej. šifra: lEON Podjetni, delavni in marljivi, to so prvi opazki, ko pogledam pisavo. V življenju se vam vedno mudi, saj se kar opazi, kako ste nervozni, toda usmeijeni v prihodnost. Včasih ste premalo samozavestni in v družbi imate radi svoj prav, saj radi razpravljate. Stvari, katerih se lotite, opravljate vestno in zavzeto. Lepo je delati z vami, saj ste zagnani in.temperamentni. Toda ste tudi previdni, saj določenih stvari ne dokončate do konca. Manjka vam končna pika na i. Ko se boste bolje notranje uredili, boste dosegali lepe uspehe, kar vas bo razveselilo. <7 •O Sf. «•K Grafološko društvo - LAURA Društvo za proučevanje pisave Partizanska ulica Z, 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp.com e-mail: gd.laura@emaiLsi 6SM : 041/947-113 n I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I i I 1 J \ I » I i t I I I I I Ime in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. Ljublana - Minuli teden sta bila med četrtkom in soboto na Gospodarskem razstavišču 35. sejem Narava-zdravje ter 2. festival Športa Športfest. Vstop je bil brezplačen, tako festival kot sejem pa sta odgovorila obiskovalcem na vse pogostejša vprašanja, kako narava in njeni darovi ter aktivna telesna vadba pripomorejo k izboljšanju ravnotežja telesa in duha - k zdravju, dobremu počutju in zadovoljstvu. Na sejmu so predstavili Številne izdelke in storitve, Športfest pa je bil za obiskovalce po svoje zanimiv, čeprav je veČina poleg igre in tekem pričakovala več razstavljavcev s področja športa in rekreacije, ker so besedo fest razumeli kot sejem. Alenka Brun, feto: Tina Doki Primerna za družinski izlet Radov^ica - Evropski teden mobilnosti so po Gorenjskem praznovali na različne načine. Predvsem na Dan brez avtomobila (22. september) je bilo največ dogodkov. Posamezniki so se odpravili na delo peš, drugi s kolesom. Gorenjske občine so dan obeležile tako, da so pripravile različne rekreacije, predavanja, manjše proslave. V Radovljici sta Športna zveza Radovljica in Kolesarski klub Žirovni- v ca v sodelovanju z občinama Radovljica in Žirovnica pripravili krožni kolesarski izlet po območju obeh občin. Kolesarskega izleta seje udeležilo več okoli 70 udeležencev, trasa, po kateri so se peljali, je dolga 20 kilometrov in je primerna tudi za družinski izlet. Udeleženci kolesarjenja so štartali z Linhartovega trga v Radovljici, se peljali preko Nove vasi, Zapuž, Zgoš in Rodin do Žirovnice ter skozi Vrbo, Hraše, Lesce nazaj v Radovljico. A. B. Kronometer na Rašico Selo pri Vodicah - Smučarsko društvo Strahovica iz občine Vodice je tudi letos v okviru prireditev ob občinskem prazniku pripravilo tradicionalni 9. kolesarski kronometer na Rašico. Tekmovanja se je udeležilo 71 kolesarjev, ki so bili razvrščeni v osem kategorij. Zmagovalec Vršiča Miran Cvet je bil tudi absolutni zmagovalec kronometra. Proga je potekala po gozdni poti na Rašico z višinsko razliko 290 metrov. Za dečke in deklice je bila dolga 3 kilometre, za člane in članice v vseh kategorijah pa 4 kilometre. "Z udeležbo na letošnjem kronometru, ki je štel tudi za občinski pokal, smo zelo zadovoljni. V prihodnje pa bomo morali časovno bolje uskladiti tudi zdaj že kar tradicionalno in letos prav tako nadvse uspelo kolesarjenje po občini," je povedal tajnik SD Strahovica Dare Borčnik. Pri dečkih do 15 let je bil najboljši Sebastian Bauman (Bambi); moški do 30 let: Gregor Miklič (Swatch Scott Novice Extreme); od 31 do 40 let: Miran Cvet (KD Hrastnik) z najboljšim skupnim časom 14,14; od 41 do 50 let: Igor Ratajc in nad 51 let: Silvo Zaje (Hrast Dob). Pri ženskah do 30 let je bila najboljša Jana Marinko; od 31 do 40 let: Andreja Križnič in nad 41 let Judith Zgonec. Pokale občine Vodice, ki jih je podelil župan občine Vodice Brane Podboršek, so osvojili Jure Zmrzlikar, Andrej Lindič in Jana Marinko (vsi SD Strahovica). A. Ž. Toxxic, Frisicy in DH Pro Ljubljana - Družba Elan Bikes je na sejmu EuroBike 2004, največjem svetovnem sejmu kolesarstva, predstavila nove modele gorskih koles Elan. Lanska kolekcija Elanovih koles je poleg modelov, predstavljenih na EuroBikeu, bogatejša še za deset novih modelov, ki bodo navdušili tako profesionalne kot tudi rekreativne kolesarje. Elanova kolesa bodo s prihodnjim letom naprodaj v Italiji, posebna pozornost pa bo še naprej namenjena nemškemu trgu. Elan Bikes se je kolesarskega sejma EuroBike 2004 v nemškem Friedrichshafnuudeležil v začetku septembra. Predstavili so tri nove modele gorskih koles: Toxxic, Frisky in DH Pro. Toxxic je kolo s samo sprednjim vzmetenjem, dvoživka, ki omogoča kolesarske užitke tako na dirt poligonu kot v naravi in na bližnjih hribih. Njegova konstrukcija in nastavljive vilice dovoljujejo zahtevne vzpone, okretnost in togost kolesa pa pride do izraza pri zahtevnih spustih. Toxxic, izpeljan iz modela Tumbler, je primeren tako za kolesarske vzpone, vožnjo čez drn in strn, kakor tudi za skoke na umetno narejenih progah in poligonih. Frisky je polnovzmeteno kolo, namenjeno celodnevnemu kolesarjenju po neznanih poteh. Zaradi 14 centimetrov hoda tako spredaj kot zadaj je primerno za vzpone in spuste vseh težavnostnih stopenj. Frisky je lahko in enostavno vodljivo gorsko kolo, s katerim bo odkrivanje in raziskovanje neznanega Še večji užitek. In Še zadnje omenjeno, DH Pro, pa je kolo, namenjeno tekmovanjem v spustu, visokim hitrostim in drznim skokom. Več kot 20 centimetrov hoda zadnje nihajke omogoča skoke z vrtoglavih višin. Njegova oprema je sestavljena tako, da zdrži še tako neusmiljeno obrabo, kar omogoča res divjo vožnjo po najzahtevnejših terenih. Z modelom DH Pro so pri Elan Bikes dopolnili kolekcijo eno-ležajnih polnovzmetencev. A. B. >>>ki4 • ■ -«vT Torek, 28. septembra 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Kari Erjavec, državni sekretar v ministrstvu za pravosodje V razvpitih zadevah Zbiljski gaj in Orion je Kari Erjavec nastopil kot oster kritik domnevno spornih ravnanj notarjev. Prav ti zadevi sta tudi botrovali avgusta uveljavljeni noveli zakona o notariatu. Prejšnji teden je disciplinsko sodišče Notarske zbornice Slovenije odločilo, da notar Boris Lepša v primeru Zbiljskega gaja ni kršil zakona o notaria-tUj konkretno 42. člena, ki pravi, da je notar dolžan opozoriti stranko na vsebino in posledice pravnega posla, če ta kljub temu vztraja, pa o tem narediti zaznamek. Je bil člen morda premalo jasen ? "Ne, 42. člen zakona je bil že prej zelo jasen. V prenovo zakona smo šli predvsem zalo, da omogočimo neposreden nadzor ministrstva za pravosodje nad delom notarskih pisarn in zaostrimo odgovornost notarjev. Po starem zakonu ni bil mogoč trajni odvzem pravice opravljanja notarske službe. Ker je notar oseba javnega zaupanja, bi mu bilo zelo neprimerno pustiti opravljati to službo naprej, če stori zelo hudo kaznivo dejanje. Po starem zakonu je mogoč samo začasni odvzem za pet let. Notar bi torej počakal pet let, potem bi bil pa spet oseba javnega zaupanja z javnim pooblastilom države. Ko smo pred desetletjem po petih, šestih desetletjih ponovno uvajali notariat, je bil osnovno vodilo ob sprejemu zakona večja pravna varnost ljudi. Zato zdaj novela; ne, ker bi bil 42. člen nejasen ali ker bi bil zakon kriv za Zbiljski gaj in Orion." Kako komentirate odločitev disciplinskega sodišča? "Sodišče je potrdilo stališče Notarske zbornice Slovenije, da ni bilo nepravilnosti, da so bile stranke opozorjene na posledice s tem, ko je bil prebran notarski zapis, omenjena hipoteka v korist banke. Sem pa še vedno prepričan, da za pravno neuko stranko to ni opozorilo v smislu 42. člena, kakšne so pravne posledice tega pravnega posla. V primeru Zbiljskega gaja nekatere stranke niso bile v enakopravnem položaju. Problem je bil v tem, ker je kupec izpolnil svojo obveznost, prodajalec, ki je dobil kupnino, pa šele čez čas. Notar bi stranko na to moral opozoriti, predlagati, naj od prodajalca zahteva bančno garancijo ali izbrisno pobotnico. Tisti, ki so tako ravnali, so danes vpisani v zemljiški knjigi, drugi so ostali brez kupnine in brez nepremičnine, na kateri je hipoteka banke." Ali so drugi notarji stranke pravilno opozorili oziroma ali je bilo sporno ravnanje samo pri enem ? Od štirih notarjev, ki so v tej zadevi delali, so trije korektno opozorili, to je tudi zapisano, eden pa ne. Disciplinsko sodišče Notarske zbornice Slovenije se je postavilo na stališče, da so bili ustno opozorjeni in da to zadošča. Vendar je zakon jasen, zahteva, da se to zapiše. Zato sem presenečen nad odločitvijo disciplinskega sodišča, ki temelji na izjavah zaslišanih prič, iz listin pa je razvidno, da to ni bilo storjeno. Zato tudi je ministrstvo za pravosodje predlagalo disciplinski postopek. Možnosti pritožbe na odločitev nima, ima jo samo obdolžena stranka, če bi ji bil izrečen disciplinski ukrep, in disciplinski tožilec. Ko bomo dobili odločbo, bomo preučili argumente za takšno odločitev, morda bomo tožilcu dali pobudo za vložitev pritožbe, odločitev pa je seveda njegova. Rad bi še povedal, da smo bili na ministrstvu stalno pod pritiskoin zastaranja. 51 notarskih zapisov je zastaranih, disciplinsko sodišče je odločalo samo na podlagi enega zapisa. Ime Borisa Lepše se pojavlja tudi v zadevi Orion, ob njem pa še notarke Nevenke Tory, Gre za enako domnevno kršitev? "V primeru Oriona ne gre samo za nespoštovanje 42. člena zakona o notaiiatu, ampak tudi za druge kršitve. Notarski zbornici je ministrstvo 20. aprila letos odredilo pregled. Zbornica je ugotovila nepravilnosti in sama predlagala ministrstvu, naj zahteva uvedbo disciplinskega postopka proti dvema notarjema. Druge možnosti kot disciplinski postopek ministrstvo proti notarjem nima ? Da notar stranke ni opozoril na posledice pravnega posla, je v obravnavanem primeru Zbiljskega gaja lahko le disciplinska kršitev, saj škodnih posledic ta stranka ni imela. Imele so jih druge. Tožilstvo v Zbiljskem gaju ni obravnavalo iiotarskega dela, medtem ko ga v primeru Oriona obravnava." Novelirani zakon 42, člena torej bistveno ne popravlja? "42. člen je bil dopolnjen samo zato, da bo res vsakomur jasen oziroma da ni več možnosti proste interpretacije, kaj je pravna posledica. Notar mora stranko opozoriti na običajna tveganja pri sklepanju pravnega posla. Jasno je, da tega, ali bo Šlo podjetje čez pet let v stečaj ali ne, ne more vedeti. Mora pa i» biti pozoren na jasno določeno izpolnitev obveznosti, na bančno garancijo, na morebitno bančno hipoteko, saj v primeru, da banka hipoteko dvigne, stranka lahko ostane brez nepremičnine, ker ima banka prednost pri poplačilu." Že prej ste dejali, da je za ministrstvo bistvo novele zakona v tem, da omogoči neposreden nadzor nad delom notarskih pisarn in notarjev, "Res je. Ko smo namreč od Notarske zbornice Slovenije zahtevali vpogled v listine, seje ta sklicevala na 25. člen zakona o notariatu, ki se veže na zakon o varstvu osebnih podatkov. Da država notarjem daje javna pooblastila, pogledati pa ne bi smela, kako delajo, je absurd. Takrat smo zadrego rešili s prošnjo, naj nam zbornica listine pošlje brez osebnih podatkov. Takšne smo dobili, videli pa, kateri notarji so listine delali. Pri treh notarjih so bili zapisi korektni, le pri enem ne. Če bi vsi štirje ravnali tako kot eden, bi se morda strinjal, da je zakon nejasen, tako se ne morem." Katere bistvene novosti je zakon še uveljavil? "Spremenil se je način imenovanja notarjev. Prej je notarska zbornica na podlagi javnega razpisa predlagala tri kandidate, izmed katerih je minister izbral enega. V desetih letih je zbornica izbirala kandidate praviloma znotraj notarskega "ceha", kar ni dobro; ne vem, zakaj ne bi dobil priložnosti odvetnik ali nepravdni sodnik? Po novem notarja imenuje minister, medtem ko zbornica o vsakem kandidatu da mnenje. Zbornica je ob tej rešitvi opozarjala na možnost politizacije, mislim pa, da si je noben razumen minister ne bi privoščil, ne nazadnje je potreben javni razpis, zahtevani so tudi strogi pogoji. Po novem ima notar lahko samo enega notarskega kandidata. Ker gre v tej službi za izrazit oseben, zaupen odnos, velike notarske pisarne niso zaželene. Zakon je podaljšal tudi zastaralne roke. Statut Notarske zbornice Slovenije je doslej določal zastaralni rok eno leto in absolutnega dve leti, zakon je roke zdaj podaljšal na tri in šest let, saj se posledice določenega pravnega posla praviloma pokažejo kasneje, tudi stranke se kasneje pritožijo." Pomembna novost se mi zdi tudi ta, da se v obliki notarskega Kari Erjavec zapisa lahko potrdi le listine, ki jih je sestavil odvetnik ali drug notar. "Pred tem bi rad pojasnil še 43. člen noveliranega zakona, ki je nastal na podlagi izkušenj z Orionom: gre za to, da mora stranka, ki želi skleniti posel v obliki notarske listine, notarju pokazati tudi morebitne druge pogodbe v t.i. vezanem pravnem poslu. Pri Orionu seje namreč zgodilo, da notar, ki je videl samo eno pogodbo, ni mogel predvideti posledic pravnega posla, lahko jih je šele, koje videl vse vezane pogodbe. Če stranka pogodb noče pokazati, notar to zapiše, s tem se razbremeni odgovornosti. Listine, ki vsebujejo zemljiško knjižno dovolilo, zdaj lahko sestavljajo samo notarji in odvetniki. Agencija za nepremičnine je sicer vložila pobudo za presojo ustavnosti tega določila, ki ga je narekovala izključno odgovornost za morebitne posledice. če bi prišlo do škodljivih posledic, bi stranka od pravnika težko terjala odškodnino, medtem ko so odvetniki in notarji odškodninsko zavarovani, razen tega jih lahko doleti tudi disciplinska kazen, celo odvzem pravice opravljanja notarske ali odvetniške službe. Taka rešitev torej strankam zagotavlja večjo pravno varnost." Ustavna presoja je zahtevana tudi za določbo, da notarsko listino v zvezi z nepremičnino lahko napiše le notar, na katerega območju okrajnega sodišča leži nepremičnina, ker naj bi bilo to v nasprotju z določilom istega zakona, da notar opravlja službo na območju vse države. Novost smo uvedli zato, ker smo pri Orionu videli, daje zelo nevarno, če je notar ekonomsko navezen na posojilodajalca in se boji, da bo ob posel in denar, če ne bo potrjeval notarskih zapisov dvomljive vsebine. Notarje pri Orionu napravil kar 1056 zapisov, notarka več kot 180, in to za nepremičnine na območju vse Slovenije. Po novem posel ni več vezan na enega notarja, ki morda izgubi "občutek". Domači notar tudi bolje pozna krajevne razmere, zemljiško knjigo. Res je, da vse to nekoliko podraži storitev, a je strošek za stranko minimalen v primerjavi S tveganjem, da lahko izgubi celotno premoženje." Zakon govori tudi o registru oporok. Za kakšno novost gre? "Pri Notarski zbornici se uvaja register oporok, v katerega so dolžni sporočati podatke tako sodišča kot odvetniki. So pa strogi predpisi, kdo, zakaj in kdaj lahko v register vpogleda." Nesporne zapuščinske zadeve za zdaj še niso prenesene s sodišč na notarje. Je prenos pameten ? "V Sloveniji imamo latinski tip notariata, v katerega sodijo tudi nesporne zapuščinske zadeve. Trenutno se še delajo presoje. Za latinski tip notariata je značilno tudi omejeno število notarjev." V Kranju, na primer, sta samo dva. Mislim, da bi jih prenesli več, "Po prenovljenem zakonu se Število notarjev povečuje. Na območju vsakega okrajnega sodišču je praviloma en notar, kriterij števila prebivalcev za dodatnega notarja pa se s 30.000 ljudi znižuje na 20.000. Mislim, da bi v Kranju lahko delali Štirje notarji." Vsak ''ceh" potrebuje določen nadzor; ministrstvo si ga je z novelo zakona o notariatu zagotovilo, "V primeru Zbiljskega gaja so mi nekateri rekli, kaj si se Šel, saj je notar oproščen. Pravzaprav je vseeno, ali je oproščen ali bi dobil opomin. Odkar se ravnanje notarjev obravnava v ministrstvu za pravosodje, so začeli bistveno drugače delati, stranke opažajo drugačen pristop. Preventivni učinek deluje. Meni je bolj pomembno, da se je praksa spremenila, da notar ne "potegne" 200 tisočakov, odgovarja pa nič. Ministrstvo ima zdaj možnost nadzora. Prvi bo novembra, žreb bo odločil, pri kom, za naslednje leto pa bomo izdelali program pregledov ter upoštevali tudi tehtne kritike strank." Helena JelovČan, foto: Gorazd Kavčič NESREČE Zadel peško na prehodu Krai^ - 76-letna ženska je v petek, 24. septembra, ob 12.50 po pločniku Ul. Mirka Vadnova prišla do C. Staneta Žagarja na Primskovem. Pred prehodom za pešce se je ustavila in prepričala, če cesto lahko varno prečka. Avtomobili so bili še dovolj daleč, zato je stopil na prehod. Takrat pa je iz mesta po C. Staneta Zagaija proti C. Jake Platiše pripeljal 49-letni voznik osebnega avta, kije peško na prehodu očitno spregledal. Zadel jo je z zunanjim levim ogledalom. Ženska je padla in se huje ranila. Voznika bodo policisti kazensko ovadili. H. J. Tr\ delovne nezgode Kranj - V soboto, 25. septembra, zjutraj seje v Stražišču pri padcu približno dva metra globoko lažje ranil 51-letni delavec. Med postavljanjem odra pri novogradnji je izgubil ravnotežje. Istega dne seje v skladišču enega od kranjskih podjetij lažje ranil tudi 24-letni delavec, ki mu je pri skladiščenju večjih kosov aluminija stisnilo roko. Popoldne pa je med obiranjem jabolk padel 71-letni Kranjčan. Ko je bil tri metre visoko na lestvi, je lestev spodneslo. Imel je srečo, odnesel jo je le z nekaj udarninami. H. J. I I Priletni kolesar " policista obdelal 99 Radovljica - Zgodilo se je v četrtek, 23. septembra, dopoldne, ko je kranjski prometnik na regionalni cesti med Rodinami in Poljčami nadzoroval promet. Med vožnjo za 65-letnim kolesarjem iz Radovljice je opazil, da ta krmari sem ter tja po cesti. Prehitel gaje in ga ustavil. Bolje rečeno: poskušal ustaviti. Možak se namreč za loparček ni zmenil, ampak je s kolesom zapeljal naravnost v policista. Po trčenju je padel, se pobral in varuha prometnega reda grdo ozmerjal. Pobral je še kolo, da bi se odpeljal naprej, s čimer pa se policist, razumljivo, ni strinjal. 65-letnika je prijel za roko in mu naročil, naj počaka. Kolesar pa spet po svoje; kolo je spustil na tla ter jo nameraval peš ubrati po svoje. Ko je policist zahteval osebni dokument, ga je meni nič, tebi nič z roko udaril v obraz. Policist je vročekrvneža obvladal šele s strokovnim prijemom in "lisicami". Iz operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Kranj so sporočili, da se je kolesar pri padcu lažje ranil. Zaradi kršitev zakona o varnosti cestnega prometa ga bodo predlagali v postopek ' pri sodniku za prekrške, zaradi napada na uradno osebo pa ga bodo kazensko ovadili. H. J. Avtomobilski tat prišel do Vogelj . v Krai\j - 42-letni Senčuijan je v nedeljo zvečer na Jezerski cesti na Primskovem skušal vlomiti v osebna avtomobila fiat punto in honda, vendar mu kraja ni uspela. Takrat se je na parkirišče pripeljala voznica, kije pohitela v bližnjo stanovanjsko hišo, avto pa pustila odprt in v pogonu. Šenčurjan je sedel vanj in se odpeljal. Policisti so ga ustavili v Vogljah, sledi kazenska ovadba. Streljal bo Jesenice - Nekdo je v nedeljo zvečer vlomil v trgovino s Športno opremo. Ukradel je športno zračno puško CZ slavia 631 lux s serijsko številko 719245 in športno zračno pištolo waiter competition kalibra 4,5 mm. Lastnika trgovine je olajšal za približno 70.000 tolarjev. Spet vlomi v Žireh k v v Ziri - V noči s sobote na nedeljo je po Zireh spet "operiral" vlomilec. Iz drogerije in parfumerije Gloria je ukradel za okrog 600.000 tolarjev ročnih ur in kozmetičnih izdelkov. Tudi v frizerskem salonu Joži je vlomil vhodna vrata, odnesel pa za približno 200.000 tolarjev različnih stvari. Le v trgovino Kocka mu ni uspelo priti. Vrata je sicer polomil, vendar ga je lastnik pravočasno pregnal. Policisti za neznanim tatom še poizvedujejo. H. J. Strela udarila v pastirsko kočo Mežakla - Blejski policisti so v petek, 24. septembra, nekaj po šesti uri popoldne zvedeli, da gori pastirska koča na planini Ravne na Mežakli. Z ogledom in zbiranjem obvestil so ugotovili, da sta zakonca, ki na planini paseta krave, tistega popoldneva odšla v dolino po opravkih. Okrog pol sedmih sta se vrnila in uzrla žalostno podobo. Koča je zgorela. Na območju Mežakle je v petek popoldne močno deževalo, vmes je tudi grmelo in udarjale so strele. V kočo je udarila strela, požar pa je kasneje pogasil dež. Žal nekoliko prepozno. Škode je po nestrokovni oceni približno pet milijonov tolarjev. H. J. Neznanec zažgal hišo Radovljica - V soboto, 25. septembra, zvečer je neznanec skozi nezaklenjena vrata prišel v stanovanjsko hišo na Linhartovem trgu v Radovljici. V delavnici, kjer lastnica izdeluje glinaste izdelke, je zažgal leseno volno za pakiranje izdelkov. Ogenj se je razširil še na okoliške predmete, pogasili so ga radovljiški in leški prostovoljni gasilci. Prizorišče sije ogledala tudi komisija sektorja kriminalistične policije s požarnim inšpektorjem. Ogenj je napravil za približno štiri milijone tolarjev škode. Neznanega piromana bodo kazensko ovadili. H. J. GORENJSKI GLAS «16. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Torek, 28. septembra 2004 SI spoštovanje Zvonka Hočevar Sajatovič iz Doma Petra Uzarja je prepričana o tem. V pogovoru razkriva možnosti razvoja nege in oskrbe starejših. Ročevnica pri Tržiču - Svoje zamisli o vključevai^ju negovalnega osebja in svojcev v varstvo starejših je zapisala v prispevku, s katerim je sodelovala na evropskem natečaju podjetja Hart-mann. Ker je v temi z naslovom "Zavrženi - ali spoštovani?" nanizala vrsto zanimivih predlogov, soji med osmimi udeleženci iz Slovenije prisodili prvo nagrado. Z nagrajenko smo se pogovarjali o njenih izkušnjah s starejšimi in odnosu do te populacije. Povod za pogovor z vami je podelitev nagrade na natečaju, o čemer smo že pisali. Povejte, za kakšen natečaj gre, pa kje ste izvedeli novico o zmagi? "Letos so dali Sloveniji prvič možnosl, da sodeluje na natečaju Hartmann European Care Award. Drugje v Evropi je natečaj potekal že osmič. Ker se je tema z naslovom 'Zavrženi - ali spoštovani?' dotikala predvsem starejših, mi je predstavljala velik izziv. Področje, kjer delam že nekaj časa, se postopno razvija, vendar menim, da se da narediti Še veliko za hitrejši razvoj. Kje sem izvedela novico o zmagi? Bilo je v zelo prijetnem okolju. Namreč, prav ta dan smo peljali izžrebane varovance s helikopterjem na Sedmera jezera pod Triglavom. Delavci smo šli tja peš že zjutraj. Dopoldan smo pri koči pričakali helikopter z udeleženci izleta in skupaj preživeli nekaj nepozabnih ur. Ker tam ni signala za mobilni telefon, me je klic z veselim sporočilom presenetil med vračanjem v dolino. Lep dan se je tako končal še bolj prijetno." Podelitve nagrad v Cankarjevem domu so se udeležili tudi varovanci iz vašega doma. Kaj ste povedali njim in drugim o položaju starejših? "Naše stanovalce pogosto kam peljemo. Mesečnih srečanj, ki jih imajo delovni terapevti, se udeležujejo tudi oskrbovanci. Skupaj obiskujemo razne prireditve. Poleti smo bili v gorah in na morju. Prav na dan, ko smo peljali bolj gibljive stanovalce v Izolo in na izlet z ladjo, so me ponovno klicali iz podjetja Hartmann. Ker sem izrazila željo, da bi si prireditev v Ljubljani ogledali tudi naši varovanci, so nam to prijazno omogočili. V nagovoru obiskovalcem sem ugotovila, da se starejša generacija hitro stara in raste. Glede na napovedi, naj bi bila leta 2020 kar ena petina vseh prebivalcev starejših od 65 let, se moramo pravočasno pripraviti na to veliko populacijo. Zahvalo za nagrado sem izkoristila za apel vsem, ki imajo starejše, naj na njih ne pozabijo. Sodelovanje svojcev s starejšimi je izredno pomembno. Pogosto se dogaja, da so starejši preskrbljeni materialno, a jih je mnogo osamljenih. Tudi v domovih, kjer niso sami, se lahko tako Zvonka Hočevar Sajatovič, direktorica Doma Petra Uzarja v Tržiču počutijo. Misel na pravi dom pri njih nikoli ne usahne. Zvečer, ko se zaprejo vrata, je marsikatera blazina mokra od solz. Ko se pogovarjam s stanovalci, ki so se na videz dobro vživeli v domsko skupnost, večkrat z grenkobo priznajo, da je doma vseeno lepŠe." Kaj vas je spodbudilo k sodelovanju na natečaju; so to bile predvsem strokovne izkušnje ali tudi osebna nagnjenja do starejših ? Podelitve nagrade v Ljubljani so se udeležili tudi varovanci doma. Foto: Gorazd Kavčič "Pravzaprav je šlo za oboje. Ze kol otrok sem veliko časa preživela s staro mamo, ki je bila plemenita ženska. Učila me je spoštovanja do vsakogar. Verjetno mi ga je vcepila tako globoko v dušo in srce, da mi je ostalo za zmeraj. Prav mi pride na področju socialnega varstva, kjer delam od leta 1995. Skoraj desetletne izkušnje so dokaj pestre. Pred prihodom v Tržič sem bila vodja doma v Centru slepih v Škofji Loki. V Domu Petra Uzarja sem od decembra 2001. Ker je za uspešno delo nujna izobra-. zba, sem se po končani šoli za direktorje v socialnem varstvu odločila za podiplomski študij. V magistrskem delu z naslovom 'Podporni mehanizmi za ohranjanje avtonomije in individualnosti starega človeka' sem zbrala podatke o raziskavi potreb ljudi med 60 in 70 leti starosti. Te osebe so bile doma, a so se pripravljale na sprejem v dom ali druge oblike pomoči v domačem okolju. Številni odgovori so potrdili, da je za večino bolj sprejemljivo slednje. To je bil dodatni razlog, da sem želela predstaviti del svojih spoznanj o možnostih pomoči starejšim v nalogi za mednarodni natečaj." Zdaj pa k temi natečaja! Je res, da imajo starejši v vsakdanjem življenju veliko težav, pa zakaj prihaja do njih ? "Naslov 'Zavrženi - ali spoštovani?' ni bil izbran naključno, saj se starejšim marsikje godijo, krivice. Ne morem verjeti, daje veliko starih ljudi res zavrženih. Skriti za stenami lastnih domov tiho trpijo razne zlorabe. Lahko gre za materialno izkoriščanje nepreskrbljenih svojcev. Starejših ne dajo v dom, ker bi s tem izgubili njihovo pokojnino. V mnogih primerih delajo svojci po ves dan in puščajo bolehne in obnemogle ljudi predolgo same. Zlorabe se kažejo tudi na moral- v nem področju. Živčni ljudje so mnogokrat grobi do starejših; verbalno jih žalijo, ko rabijo minimalno pomoč. Veliko težav je z inkontincenco, kojim očitajo, da ne znajo poskrbeti za svojo čistočo. Enostavno, ne razumejo njihovih težav. Drug problem je demenca, ki je ne dojemajo kot bolezen, ampak kot hudobo. Starejšim odvzemajo določene stvari ali jih celo zaklepajo v prostor. Tudi tisti, ki so s to boleznijo seznanjeni, jo pri svojcih težko sprejemajo." Alije možno kljub določenim normativom v domovih zagotoviti dobro poču^e ljudi, ki imajo različna leta, sposobnosti in navade? "Domsko varstvo je izziv, ki mi osebno veliko pomeni. Na tem področju se da narediti veliko dobrega za prijetno počutje ljudi, kar je posebej pomembno za starej.še. Pogoj za dobro delo pa je vedno ekipa, ki jo ima vodja za seboj. Ozki normativi in standardi v socialnem varstvu ne omogočajo prijaznega načina dela. Vedno se vsem mudi. Če pomisUte samo na kosilo v oddelku, kjer morajo tri delavke nahraniti od 20 do 30 negibljivih ljudi, si to lažje predstavljate. Zato je pomembno, da je kadra dovolj. Pri nas je v domu 173 stanovalcev, za katere skrbi 92 redno zaposlenih in 6 delavcev prek javnih del. Prav to, da nam pomaga nekaj ljudi preko programov zavoda za zaposlovanje, nam omogoča boljše pogoje za oskrbo. Obenem skrbimo, da poteka v domu več dejavnosti, kjer se združujejo varovanci po interesih. Sedaj imamo od 19 do 21 voditeljev skupin za samopomoč. V domu je 11 krožkov z različno vsebino. Lahko rečem, da sta postelja in hrana le osnovno, kar nudimo stanovalcem." Kako sedaj skrbite za starejše, ki so potrebni pomoči doma, pa kaj bi se po vaših spoznanjih še dalo izboljšati v bodoče? "Domovi lahko zaenkrat nudimo pomoč na domu le pri gospodinjstvu, osebni negi in spremstvu oseb. Zdravstveno pomoč, ki jo starejši pogosto potrebujejo, zagotavljajo druge ustanove. Starejši rabijo tako pomoč zlasti ob vrnitvi iz bolnišnice, ko pri nas ni možen takojšen sprejem. Takrat pomaga patronaža, ki pa ni na razpolago ob vikendih in praznikih. Nujna je predvsem dobra povezava zdravstva, socialnega varstva in domov. Menim, da domovi.lahko nudimo kakovostno pomoČ na domu, za kar se našj zunanji sodelavci usposabljajo ob delu s strokovnim osebjem. Če bi bili bolje organizirani, bi lahko še več dejavnosti opravljali tudi brezposelni. Kot sem zapisala v svojem prispevku, vidim potrebo za regionalni gerontološki center, kjer bi ljudje dobili vse informacije o možnostih za pomoč. V njem bi skrbeli še za druge storitve, na primer, razne servisne usluge, od popravil v stanovanju do priprave drv in drugih potreb. Druga ideja je, da bi obnovili stare zapuščene hiše v vaseh in v njih organizirali bivanje za manjše skupine starejših, ki bi jih oskrbovali le z osnovnimi potrebščinami. Še veliko je možnosti, ki niso izkoriščene. Društva upokojencev. Rdeči križ in drugi bi lahko pomagali predvsem na področju družabnosti." Kaj pa menite o vključenosti svojcev v razne oblike pomoči starejšim? "Sodelovanje svojcev je pomembno doma in v domovih. Večkrat skušajo vse postoriti sami, kar opravljajo po najboljših močeh, vendar nestrokovno. Pri tem se izčrpavajo do onemoglosti; posebej ženske, ki skrbijo za starše in svojo družino. Ko nastopijo problemi, želijo svojcem priskrbeti prostor v domu. To ni vedno možno; posebej v varovanih oddelkih za dement-ne osebe, ki lahko živijo dolgo, je čakanje daljše. Prav zato nameravamo poleg oddelka za 22 takih oseb prihodnje leto urediti še en varovan oddelek za 15 oseb. Naj končam s skrbjo svojcev za starejše! Več časa bi si morali vzeti predvsem za druženje, pomoč pa naj bi iskali drugje. Seveda, za to sedaj še ni dovolj možnosti." Stoj an Saje Piše Miha Naglic Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž Zemljeslovna podoba Žirov Od kdaj so pravzaprav Žiri? Če bi zapisali, da so že od nekdaj, se ne bi zlagali, vendar bi pretiravali. Svet je tu res že od vekomaj, zgodovina pa šele od takrat, odkar smo tu ljudje. Pa še ta le toliko, kolikor o njej pričajo taki ali drugačni viri. Pred zgodovino je seveda zemljepis, še pred njim pa zemljeslovje, geologija. Predčloveška, geološka zgodovina Zirovskega je zelo dobro raziskana. Proučevali sojo številni geologi, zaradi praktičnih potreb in po naročilih dveh rudnikov, živosrebrne-ga v Idriji in uranskega v Žirovskem vrhu. Za strokovni povzetek njihovih ugotovitev nismo poklicani, zato ga skušamo zajeti v prispodobi. Pred-človeško zgodovino Žirov opredeljuje boj med rdečim in belim kamnom. Rdeči seje utrdil v deset kilometrov dolgi in par kilometrov široki gmoti Žirovskega vrha. Tu prevladujejo značilni rdeči permski peščenjaki (grödenske plasti), stari okoli 270 milijonov let; pod njimi so skrite sive in ze- lenkaste klastične kamnine, ki tvorijo uranovo rudišče. Žirovski vrh sodi potemtakem še v najmlajše, permsko obdobje pa-leozoika, starega zemeljskega veka. Na njegovi sončni strani leži geološko mlajša Žirovska kotlin(ic)a, kvartarna, manj kot 1,7 milijona let stara tvorba aluvialnih nanosov rek in potokov, sestavljena iz proda, peska in gline. Njen južni in zahodni rob je obdan z ne prav visokimi, vendar strmimi pobočji iz belega kamna, iz triasnih apnencev in dolomitov, starih "samo" 200 milijonov let. Z vodoprepust-nega belega kamna in izpod njega priteka obilo voda, ki jim je nepropustni rdeči kamen.dolgo zapiral pot. Tako je voda v žirovski kotlini zastajala in tvorila legendarno jezero - dokler si ni v fužinski tesni nad Trebijo sama izglodala in nazadnje še s človeško pomočjo iztrebila pot in "odsovrela" po Poljanski dolini. Od narave nam izročeno prizorišče žirovske zgodovine je torej z rdečimi in belimi naplavinami nasuta in še do nedavnih regulacij močno zamočvirjena kotlina, v katero se stekata dve izraziti dolini, Sovrina z juga in Račevska z jugovzhoda; na severu in vzhodu jo zapirajo razmeroma položna pobočja Žirovskega vrha, od juga in zahoda se vanjo spuščajo strmine, nad katerimi se raztezajo Na sliki Pavla Sedeja se lepo vidi, kako se v žirovske ravan stekata dve dolini, Račeva in Sovra. dovolj široke, sončne in Človeškemu prebivanju naklonjene planote (ledinska, vrsniška, gorope-ška, opalska, zavraška, dolska ...) Največje nesorazmerje med dolino in hribi nad njo je bilo pri vodi; zgoraj jo je bilo premalo, spodaj vedno dovolj, ob številnih poplavah pa veliko preveč. Žirovski svet je po svoji naravi dokaj katastrofalen. Je zraven idrijskega tektonskega preloma in zato v potresnem območju do uničevalne stopnje (nazadnje izpričane leta 1511), predvsem pa je poplaven (v tem stoletju že velikokrat, katastrofalno 1926). Obe dolini, ki se stekata v žirovsko kotlino, ter številne in strme grape nad njima — vse po vrsti imajo hudourniški značaj. Vode v njih se ravnajo po dežno-snežnem režimu in pri tem dosegajo dva viška in dva nižka; glavna viška vode sta marca ali aprila in novembra, poletni nižek avgusta, zimski pajanu-arja ali februaija, Žirovsko podnebje je zmerno celinsko. Povprečna letna količina padavin je okoli 1800 milimetrov, v nižje ležečih predelih 1600, v višjih pa okoli 1900. Najhladnejši mesec v letu je januar, najtoplejši julij, povprečna letna temperatura j^ 7,3 stopinje C. Žiri so torej precej moker in razmeroma hladen kraj, primeren tako za stalno naselitev kot za razne občasne novodobne migracije, poslovne, duhovne, turistične. Pred naselitvijo naj bi bilo tu jezero (ali vsaj zamočvirjeno dno kotline), okrog njega pa en sam gozd. Gozdovi še zdaj pokrivajo dobri dve tretjini površine občine Žiri. Najbolj pogosto drevo je bila prvotno bukev (Fagus sylvatica). Ta je žirovsko rodovno drevo in nič Čudnega ni, če je kraj dobil ime po njenem plodu ... r—r-!f V- Torek, 28. septembra 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN GOSPODARSKI KOMENTAR Po štirinajstih letih prizadevanj so v kranjski ekološki družbi Ekol uspeli urediti poslovni objekt v Stražišču pri Kranju. Stražišče pri Kranju - V petek je minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik v družbi s krai^jskim županom Mohorjem Bogatajem in direktorjem ekološkega podjetja Ekol Samom Krčem slovesno odprl nov poslovni objekt te družbe, v katerem so delavnice, garaže za specializirana vozila in opremo ter drugi potrebni poslovni prostori. Strah pred nevarnostjo onesnaževanja je nadomestilo zadovoljstvo nad možnostmi za preprečevanje in sanacyo tovrstnih nesreč, ki se odpirajo prav z dejavnostjo družbe Ekol in tudi s tem objektom. Lokacijo za poslovni objekt so v Ekolu, d.o.o., v StražiiSču pri Kranju, po besedah direktorja Sama Krča, kupili že leta 1994, vendar so imeli vse do leta 2002 precejšnje težave s pridobiva- Samo Krč njem dovoljenj. Ekol je namreč družba, ki se ukvarja z zbiranjem, sortiranjem in obdelavo odpadkov, čiščenjem lovilcev olj , I;.ti' rÄ ■f Tsrr 138.23% doiiosnost (3. 9. 2001 -3. 9. 2004). KD in maščob, čiščenjem rezervoarjev in strojev v industriji, oskrbovanjem trga z ekološko opremo, prevozi nevarnih snovi, sanacijami urgentnih razlitij, čiščenjem rezervoarjev za kurilno olje, dobavo kurilnega olja ter svetovanjem pri gospodarjenju z odpadki in izdelavo načrtov gospodarjenja z odpadki. Čeprav gre za izrazito okolju potrebno dejavnost, pa nekatere od naštetih dejavnosti, zlasti z odpadki ter nevarnimi snovmi, seveda vzbujajo pomisleke in strah, zato je morda bilo dolgo preverjanje pred izdajo dovoljenj tudi razumljivo in potrebno. Kot je dejal župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj, pravzaprav v začetku niso vedeli in razumeli, kaj bo iz tega v tem okolju nevarnega nastalo, bali so se onesnaževanja, zlasti podtalnice, danes pa ugotavljajo, da so dobili prav za varovanje okolja potreben in vzorno urejen objekt. Z gradnjo poslovnega objekta Ekola so začeli leta 2002, investicija pa je vredna nad 300 milijonov tolarjev. Doslej so bili najemniki pri različnih podjetjih, nov objekt, ki ima vgrajeno po standardih vso potrebno infrastrukturo in opremo, pa bo omogočal povsem varno izvajanje sicer zahtevne dejavnosti. Pisarniški del so že vselili pred dobrim mesecem, delavniški del pa bodo začeli uporabljati z začetkom oktobra. Ekol, v katerem je 21 zaposlenih, je začel s svojo dejavnostjo leta 1990 in ima danes kar 1.100 prevzemnih mest v Sloveniji in letno prevzame 3.650 ton nevarnih odpadkov. Sodeluje s številnimi družbami, kot specialist za ravnanje z odpadnimi olji pa zlasti s slovensko naftno družbo Petrol in 0 vanega ministra za gospodarstvo in župana tudi evropski poslanec Jelko Kacin, poslanca državnega zbora Blaž Kav^ čič in Maksimiljan Lavrinec ter nekateri kranjski gospodar- Simbolični trak je prerezal v družbi župana in direktorja minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik. številnimi mehaničnimi delavnicami. Lani so ustvarili za 460 milijonov tolarjev prometa in 50 milijonov tolarjev čistega dobička, letos pa naj bi se oba povečala za petino. Ob dokaj strogih predpisih na področju varovanja okolja, ki so usklajeni s predpisi Evropske unije, na nekaterih področjih pa še strožji od teh, so pridobili vsa potrebna dovoljenja za zbiranje, prevoz in ravnanje z odpadki, pred Štirinajstimi dnevi tudi za v petek odprti novi objekt. Ker Slovenija nima odstranjevalca nevarnih odpadkov, razen cementarne v Anhovem, kjer kurijo odpadna olja kot sekundarni energent, Ekol te odpadke preko poslovnih partnerjev izvaža v tujino, največ v Nemčijo. Petkovo slovesno otvoritev, ki so se je udeležili poleg imeno- stveniki, so v Ekolu resnično temeljito pripravili, saj so poskrbeli tudi za kulturni program, predstavitev podjetja in njegove dejavnosti tudi z izdelki otrok, sledila pa je tudi bogata zakuska in zabavni program. Štefan Žargi arjeno s prvimi delnicami, zmanjšali dobiček, ustvarjen pri delnicah, pridobljenih na podlagi dokapitalizacije. Vsi, ki imajo pnvtne delnice že več kot tri leta ali so jih pridobili na podlagi certifikata, pa bodo morali paziti, da ne bodo prodajali vseh delnic (tudi novih) naenkrat, saj bodo morali za nove delnice plačati davek na kapitalski dobiček (prodajna cena - nominalna vrednost). če se želite izogniti davku na kapitalski dobiček, torej ne prodajajte delnic, ki ste jih pridobili z dokapitalizacijo, prej kot v treh letih. Za trgovanje na borzi je potrebno zelo pazljivo spremljati vsa obvestila izdajateljev. Toda današnji primer nas nauči, da tudi to ni dovolj in da je veliko odvisno tudi od sreče. GBD Gorei\jska borzno posredniška družba, d.d. Alenka Eržen, alenka@gbđ.si Nižje obrestne mere za zasebnike V Gorenjski banki so včeraj že drugič letos znižali obrestne mere pri novo odobrenih posojilih zasebnikom. Krai\j - Pri kratkoročnih posojilih (z odplačilno dobo do enega leta) so jih znižali za eno odstotno točko, pri dolgoročnih (z odplačilno dobo od enega do deset let) pa za 0,2 odstotne točke. Za kratkoročna posojila, ki bodo odplačana v enem letu, je najnižja letna nominalna obrestna mera 6,3 odstotka, za dolgoročna posojila T + 3 odstotke, k obrestni meri pa je treba prišteti še odstotne točke, ki so odvisne od bonitete zavarovanja. Posojilo je možno zavarovati na različne načine, najpogosteje ga z zastavo tolarskih ali deviznih sredstev, vrednostnih papirjev ter nepremičnin in premičnin, s plačilom zavarovalne premije ali s poroštvom odplačilno sposobnih porokov, možne pa so tudi druge oblike. Višina posojila je odvisna od ustvarjenega prometa in dohodka, časa odplačevanja posojila in bonitete zasebnika. Posojilo z odplačilno dobo do enega leta banka nakaže na transakcijski račun ta-koj po poravnanih obveznostih za najeto posojilo in zavarovanju. Pri dolgoročnem posojilu, najetem za osnovna sredstva, banka po poravnanih obveznostih in zavarovanju plača račun oz. predračun, do 30 odstotkov odobrenega zneska pa je možno porabiti tudi v gotovini. C.Z. Poštarji z električnimi kolesi Kra]\j - Pošta Slovenije je v sredo, ob evropskem dnevu brez avtomobila, začela s testiranjem kolesa na električni pogon, ki bi pismonošem olajšalo delo pri dostavi pošiljk in prispevalo k ohranjanju okolja. Kolo je na električni pogon, vgrajeni pogonski sistem z elektroniko in baterijami pa je plod domačega znanja. Motor poleg osnovne naloge opravlja še vlogo dvostopenjskega generatorja, ki energijo ustavljanja ali vožnje po klancu navzdol spreminja v energijo, ki polni baterije. Kolo je enostavno za uporabo, dosega hitrost do dvajset kilometrov na uro, ne onesnažuje okolja in ne povzroča hrupa. C.Z. Velik porast osebnih računov Ljubljana - Abanka je v letošnjih prvih osmih mesecih za 14 odstotkov povečala število osebnih računov, skupno jih vodi 131.867 oz. 6,75 odstotka vseh, kar jo med slovenskimi bankami uvršča na tretje mesto. Kot poudarjajo v banki, je njihov letošnji porast skoraj štirikrat večji od povprečnega porasta tovrstnih računov v celotnem slovenskem bančnem sistemu. C.Z. Hypo pod skupno streho Ljublana - Ob deseti obletnici poslovanja finančna skupine Hypo-Alpe-Adria v Sloveniji so se tri njene članice, družbe Hypo Alpe-Adria-Bank, Hypo leasing in Hypo-Alpe-Adria-Consultants v četrtek preselile • pod skupno streho, v novi poslovni center Stekleni dvor na Dunajski cesti v Ljubljani, kjer bodo strankam na enem mestu na voljo bančne, lizinške in svetovalne storitve. Ban-kaje v letošnjih prvih sedmih mesecih v primerjavi s koncem lanskega leta povečala bilančno vsoto za tretjino, na 116,2 milijarde tolarjev, kar jo na slovenskem bančnem trgu z 2,16-odstotnim deležem uvršča ha deseto mesto. V prihodnje se želi uvrstiti še precej višje, med pomembne naloge pa uvršča širitev poslovne mreže (oktobra bo odprla poslovalnico v Novem mestu), povečanje ne-obrestnih prihodkov in obogatitev ponudbe z investicijskim bančništvom za fizične osebe, posredovanjem pri prodaji zavarovalniških storitev in stanovanjskim kreditiranjem. C.Z. J Torek, 28. septembra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GUS »IQ. STRAN Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE V zasipnico pospravimo Spravilo silazne koruze je najobsežnejše kmetijsko opravilo na Gorenjskem. Vsaj tako bi verjetno lahko rekli, korCIljC^ p6S0^ FčpO^ kolcrabO če bi ga merili po hektarjih. Kranj - '^Silažna koruza zaseda približno dve tretjini njiv ali morda še kakšen odstotek več, skupno od 7.800 do 8.000 hektarjev," pravi Marya Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudarja, da se je obseg pridelave v zadi^jih treh letih le malenkostno spreminjal, odvisno predvsem od tržnih razmer pri krompirju. "Če krompir dobro obrodi in je sprejem^iva tudi cena, ga namreč kmetje potem nasledi\je leto posadyo nekoliko več, toliko niai\j pa je tisto leto silažne koruze." Kakšne so bile letos naravne možnosti za pridelovanje koruze? "Pogoji so bili dobri, skoraj idealni, nekaj težav je bilo le spomladi, ko je koruza zaradi hladnega vremena vznikala počasi. Posevki, ki so bili posejani zelo zgodaj, so vznikali tudi petnajst dni, kar pa je lahko že problematično. Vlage je bilo vseskozi dovolj, opažamo pa, da je koruza na plitvih tleh višja in lepša kot na težkih, ilovnatih tleh, ki so ob višji vlažnosti tudi nekoliko hladnejša. S talnimi Škodljivci ni bilo problemov, nekaj škode so povzročile le strune, fižolova muha in koruzni bolhač." Se je na Gorenjskem pojavil že tudi koruzni hrošč? "Letos so bile zaradi hladnega vremena slabše možnosti za razvoj koruznega hrošča. Pojav hrošča so v državi nadzirali na dvesto opazovalnih mestih, za Gorenjsko je bilo takšno mesto v okolici Brnika. Odkrili so ga na petinštiridesetih mestih - na enem na Primorskem in na štiri-inštiridesetih v vzhodni Sloveniji. Opazovalno mesto na Brniku je bilo "čisto", to pomeni, da na Gorenjskem tudi prihodnje leto ne bodo veljali ukrepi, kijih sicer že izvajajo v Prekmurju in na Primorskem. Vladna uredba namreč določa, da je v krogu enega kilometra od pojava hrošča obvezen za koruzo triletni kolobar, v krogu šestih kilometrov pa dveletni." Kolikšen bo letos pridelek koruzne silaze? "Pridelek je dober, povprečje bo zanesljivo od 50 do 55 ton na hektar." Ponekod so že začeli s spravilom. Je koruza dovolj zrela ? Marija Kalan "Kmetje znajo na podlagi dosedanjih izkušenj že kar dobro oceniti, kdaj je koruza v voščeni zrelosti in torej primerna za spravilo. Na lahkih, prodnatih tleh so že začeli s spravilom, kmalu bodo verjetno tudi drugod, koruza pa letos zaradi dokaj nizkih temperatur zori počasneje kot lani." Je kaj bojazni, da ne bi dozorela? "Upam, da se to ne bo zgodilo in da bodo obdobju hladnega vremena sledili tudi toplejši dnevi. Kmetom na podlagi po- skusov in dosedanjih izkušenj že ob setvi priporočamo, da na zgornjem koncu Gorenjske po-sejejo zgodnejše sorte, ki tudi prej dozorijo, na južnem delu pa lahko tudi nekoliko bolj pozne." Ponudba koruznega semena različnih sort na trgu je vse večja. Se kmetje ob tolikšni ponudbi še lahko znajdejo? "Ne le kmetje, tudi kmetijski strokovnjaki se že težko. Na podlagi poskusov z različnimi hibridi opažam, da so v okviru posameznega zrelostnega razreda zelo majhne razlike, za kmeta pa je predvsem zelo pomembna cena." Spremembe so tudi pri siliranju. Na kmetih je opaziti vse manj stolpnih silosov... "Sprememba je posledica vse večjih čred. Na kmetijah, ki redijo petnajst, dvajset ali veČ molznic, opuščajo stolpne silose, ker je z njimi pri polnjenju in pri odvzemu silaže več dela kot v koritastih silosih. Odvzem postaja zadnje Čase vse bolj avtomatiziran, za to so boljše možnosti v koritastih silosih, za katere je tudi zelo pomembno, da so dobro potlačeni ter pravočasno in kakovostno "zaprti"." Cveto Zaplotnik Naj koze oprašujejo rastline? ... se je na četrtkovem protestnem shodu slovenskih čebelarjev vprašal predsednik čebelarske zveze Lojze Peterle in poudaril, da čebelarji vztrajajo Kranj - Kmetijsko dogajai\je v minulem tednu je zaznamoval protestni shod slovenskih čebelarjev pred vladnim poslopjem v Ljub^ani, prvi v 130-letni zgodovini organiziranega čebelarstva na Slovenskem. Udeležilo se ga je okrog tisoč čebelarjev iz vse Slovence, med i\jimi okrog sto z Gorenjskega. Kot je dejal predsednik čebelarske zveze Lojze Peterle, so se za protestni shod odločili zato, ker pri pogovorih z vlado niso dosegli napredka pri bistvenih vprašanjih. Ko je vlada letos spomladi sprejela ukrep, po katerem bi bili čebelarji upravičeni do neposredne podpore v višini 2.500 tolarjev na panj, so z veseljem sprejeli priznanje upravičenosti podpore za družbeno koristno delo, ki ga čebele opravljajo z opraše-vanjem, nikakor pa se niso strinjali, da bi je bili deležni le čebelarji z več kot dvajsetimi panji. "Ukrep je deloval škodljivo, vnesel je nevarno razlikovanje čebelarjev in manjšim dobesedno vzel status družbene pomembnosti," je dejal Lojze Peterle in poudaril, da čebelarji še vedno vztrajajo pri podpori 2.500 tolarjev na panj, saj je tudi tolikšen znesek neprimerljiv s podporami za druge domače živali, ki nikakor ne morejo prevzeti vloge opraševa-nja. "Naj koze ali kure oprašujejo rastline?" se je vprašal Pe- terle in ob tem poudaril, da v Sloveniji število koz narašča, število čebeljih družin pa močno upada. Zakaj je bilo letos manj češenj Če je Slovenija edinstveno območje, ki lahko ohrani čistost kranjske sivke, in je državi kra-njico uspelo zaščititi tudi v okviru Evropske unije, potem skrb zanjo ni več samo naloga čebelarjev, ampak skupni državni interes. "Ko vztrajamo pri tem, zahtevamo tudi, da status čebelarjev in odnos države do čebelarstva ni odvisen od barve vlade in menjav ministrov in državnih sekretarjev. Nujna je stalna skrb, izgrajen model politik in odnosov, ter kontinuiteta finančne podpore. Narava, čebele, se ne razumejo na politiko, lahko pa so ogrožene zaradi muhavosti in nestalnosti politike do njih," je dejal Peterle in poudaril, da bi k tej stalnosti lahko bistveno prispevalo sprejetje strategije razvoja slovenskega čebelarstva. Z njeno pomočjo bi lah- ko končno uredili tudi položaj čebelarjev, z njim povezano vprašanje obdavčitve in še kaj. Čebelarji zahtevajo tudi celovit program zatiranja čebeljih bolezni, s poudarkom na varo-zi, dogovor o vzpostavitvi svetovalne službe za čebelarje, uvrstitev škod v čebelarstvu med škode zaradi naravnih nesreč, zaščito porekla slovenskega medu ter ostrejši nadzor nad registracijo, prodajo in uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Letos je bilo v Sloveniji okrog tisoč pomorov čebel, dejansko jih je bilo še več, saj jih številni niso prijavili, je dejal Boštjan Noč, podpredsednik čebelarske zveze, in razkril, da je bilo letos na Gorenjskem predvsem zato bolj malo češenj, ker jih razredčene in oslabljene čebele niso oprašile. Ministrstvo bo pospešilo postopke Kot sta na torkovi novinarski konferenci povedala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik in državna sekretarka dr. Marija Markeš, bo ministrstvo za ureditev razmer v čebelarstvu pospešilo vse postopke iz njegove pristojnosti, hkrati pa so čebelarski zvezi tudi svetovali, kako naj rešuje probleme zunaj nje- gove pristojnosti. Mmistrstvo bo do konca tega meseca pripravilo uredbo o izvajanju programa ukrepov v čebelarstvu za obdobje 2005 - 2007, prihodnji mesec uredbo o zamenjavi matic, za katero bo morala dati soglasje še Evropska komisija, do konca marca prihodnje leto pa naj bi sprejeli še strategijo razvoja čebelarstva. Kar zadeva registracijo vozil, s katerimi čebelarji prevažajo čebele na paŠo, na ministrstvu predlagajo čebelarski zvezi, naj uradno vlogo naslovi na direktorat za upravne in notranje zadeve pri ministrstvu za notranje zadeve, v vednost pa naj jo pošlje ministrstvu, da bo lahko pospešilo reševanje vloge. Podobno pot, to je naslovitev vloge na ministrstvo za finance, predlagajo tudi za ureditev davčnih vprašanj. V zvezi s težavami pri registraciji geografskega porekla Slovenski med je državna sekretarka dr. Markeševa poudarila, da je v okviru ministrstva treba najprej razčistiti strokovna vprašanja, dokončno odločitev, ki bo usklajena s čebelarsko zvezo, pa bodo sprejeli novembra. Minister je že imenoval strokovni svet za čebelarstvo, ena njegovih prvih nalog pa bo dokončanje strategije razvoja čebelarstva. Cveto Zaplotnik Zbornica je proti vračilu Kranj - Po napovedi agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja bo nekaj več kot 52 tisoč upravičencev za povračilo škode po lanskih naravnih ujmah ta teden prejelo denar na svoje račune. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so zadovoljni, ker je vlada pospešila postopke pri izračunu in izplačilu državne pomoči, ne strinjajo pa se s tem, da bo 15.700 kmetov ali skoraj polovica vseh, ki so lani prejeli akontacijo, moralo del prejetega denarja vrniti, ker je bila akontacija višja od priznane odškodnine. V zbornici se zavzemajo za rešitve, po katerih kmetom ne bo treba vračati prejetega v in že porabljenega denarja. Že ob sprejetju zakona o odpravi posledic naravnih nesreč so opozarjali na pomanjkljivosti, med postopkom izračuna višine škode pa so tudi nasprotovali izračunu, ki je povzročil tako velik razkorak med akontacijo in višino priznane državne pomoči. C.Z. Priporočene cene sadja Krai\j - Večji gorenjski sadjarji, ki so člani Sadjarskega društva za Gorenjsko, so v četrtek določili najnižje priporočene cene za sveže in posušeno sadje, mošt in žganje. Za jabolka sorte elstar in gala prve kvalitete je cena 150 tolarjev za kilogram in za drugo kvaliteto 100 tolarjev. Za jabolka prvega kakovostnega razreda, namenjena za ozimnico, je cena 120 tolarjev za kilogram, za drugi razred 90, za tretjega 50 in za večje količine jabolk tretjega razreda 40 tolarjev za kilogram. Za hruške prve kvalitete priporočajo ceno 200 tolarjev za kilogram in za drugo 150 tolarjev, za slive 200 tolarjev, za mošt 120 tolarjev za liter in za večje količine 100 tolarjev, za jabolčne krhlje 1.600 tolarjev za kilogram in za hruškove krhlje 2.400 tolarjev, za žganje pa 1.400 tolarjev za liter. C.Z. Dnevi so vse bolj hladni, z vrta pa počasi pospravljamo zelenjavo. Večinoma jo bomo lahko shranili, tako da jo bomo jedli vse do pomladi. Eden izmed načinov hranjenja je zasipnica. Če nimamo primerne kleti in če želimo, da zelenjava - zlasti korenovke - ostane dlje Časa sveža, jo lahko shranimo v zasipnico. To naredimo zunaj na vrtu. Da bi zelenjavo zaščitili pred mrazom in vlago, izkoplje-mo približno pol metra globoko jamo ali graben. Dno zrahljamo in nanj položimo palice. Da bi voda odtekala in da bi preprečili dostop do našega bogastva mišim ter drugim glodalcem, palice prekrijemo s smrekovimi vejami. Čez smrečje naložimo še praprot, ki skrbi za zračenje. jo krepko pod niČlo, še dodatno prekrijemo s polivinilom ali koruzno slamo. Iz zasipnice običajno vzamemo toliko zelenjave, kolikor jo potrebujemo za teden ali dva. Za mesec dni hranimo zelenjavo v plastiki Približno mesec dni korenovke lahko ohranimo tudi tako, da jih pospravimo v plastično posodo. Na ta način zasipnico odpiramo le enkrat na mesec. Korenovke v plastično posodo shranimo tako, da no dno položimo časopisni papir. Nanj naložimo plast zelenjave, nanjo pa spet plast papirja. Nanj spet položimo korenovke, na koncu pa mora biti v posodi papir. Tega dobro zatlačimo, tako da ni zraka med plast- Zgodnje korenje smo že pospravili. in zasipnica je pripravljena. Primerna je zlasti za shranjevanje korenovk, torej rdečega in rumenega korenja, rdeče pese, repe, kolerabe, redkve. Zelenjavo, ki smo jo dali v zasipnico, najprej pokrijemo s praprotjo, potem pa še s smrekovimi vejami. Na veje naložimo še nekaj zemlje. Zemlje damo le toliko, da nam veter ne dvigne smrečja. Taka zasipnica je lahko dostopna, primerna pa je za jesen. Pozimi, ko pričakujemo Še nižje temperature in obilo snega, pa ji lahko naredimo še streho. Najbolj primerna streha je kar topla greda. To pa lahko v hudem mrazu, ko se temperature spusti- mi zelenjave, s čimer preprečimo njeno izsušitev. Na koncu plastično posodo prekrijemo s polivinilom. Vanj zaradi zračenja naredimo luknjice in polivinil tesno pritrdimo na posodo. Korenček tudi v zamrzovalnik Korenje lahko shranimo tudi v zamrzovalnik. Očiščenega narežemo na manjše kose in jih pre-vremo v večji količini neslane vode. Nato korenje na hitro v več mrzlih vodah ohladimo, ga osušimo in ga damo v vrečke, te pa v zamrzovalnik. Monika in Mateja Bertoncelj festival za življenjsko obdobje 30. september in L oktober 2004, Cankarjev dom, Ljubljana • privlačna razstava • aktualne okrogle mize zanimiva predavanja in delavnice • koristni nasveti o aktivnem preživljanju vsakdana • bogat kulturni program Obiščite nas! Vstop prost! http://www.f3zo.org <0 C .S 3 (D I a o o ■d ^^A^ICAJ:^^ GORENJSKI GLAS • 20. STRAN AVTOMOBILIZEM/ matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 28. septembra 2004 Test: Fiat Stilo 1.4 16V Active Base in Fiat Stilo Multiwagon1.9 JTD 16V Dynamic NA KRATKO Ali res ne bo več tako, kot je bilo, se bržkone sprašujejo tržni strategi italijanskega Fiata, ki so se v preteklih mesecih ubadali z vprašanjem, kako povečati prodajne številke in zaslužek. Ob nekaj novih modelih so zato posegli tudi po osvežitvah obstoječih in spomladi jih je dobil tudi stilo. OCENA Iz napovedanega se je sicer dalo izluščiti, da bodo posegi kar precejšnji, toda od velikih besed je ostalo malo dejanj. Pravzaprav je največ pridobila pet vratna kombilimuzinska različica, ki je bila tudi najbolj na udaru kritik, zato so Fiatovi stilisti naredili, kar seje narediti dalo in so na novo ukrojili zadnji del, preoblikovali luči, bočne letve in odbijače, tako da je stilo videti spet bolj radoživo italijanski in manj zapeto nemški, kajti nobena skrivnost ni, da so se v Torinu ob razvoju tega modela zgledovali po razrednem prvaku volkswagnu golfu. Lepotni popravki kajpak niso tako izraziti, da bi bil stilo na cesti neprepoznaven, ne glede na to ali gre- za tri- ali pefvratno kombilimuzino, ali petvratni kombi. Tri karoserij-ske različice imajo enak sprednji del, medtem ko gre od sredinskega strešnega stebrička vsaka svojo pot. Najbolj seveda izstopa nekoliko daljši multi-wagon, ki hoče biti srednje velik in temu primerno prostoren družinski kombi, z velikim in prilagodljivim prtljažnim prostorom, vsem trem pa je skupna tudi razširjena motorna paleta. Notranjost je ostala povsem nespremenjena, voznika pričakajo merilniki z rdečkasto osvetlitvijo, nekatera ne preveč logično postavljena stikala, dobro oprijemljiv volanski obroč s (pre)veliko sredico in zapleten potovalni računalniki skupaj s sistemom za "personalizacijo" oziroma različnimi nastavitvami avtomobila. Kljub ste- Zvezdica odrasla v zvezdo Druga generacija Mercedes-Benzovega razreda A cilja tudi na tiste, ki še niso izkusili trikrake zvezde. Po nekaj več kot šestih letih in po začetnih travmah uspešne proizvodnje malčka razreda A so pri Mercedes-Benzu postavili na cesto drugo generacijo modela, ki se ga je kmalu po svojem prvem rojstvu oprijelo ime baby benz. Novinec ima s predhodnikom z izjemo imena in osnovnih karoserijskih potez malo skupnega, saj so ga zasnovali na novo od koles do strehe. Je nekoliko večji in temu primerno prostornejši, novost pa je tudi trivratna karoserijska zgradba, ki dopolnjuje že znano s petimi vrati. Malček je seveda dobil oblikovne poteze, značilne za novejše modele trikrake zvezde, tako da ima izrazitejša žarometa, še bolj klinasto prirezan nos, na novo ukrojene zadnje luČi, poudarjeno stransko -linijo in steklo prtljažnih » vrat, ki prekriva strešni stebriček. Odraslost se ne kaže samo v povečanih zunanjih merah (v dolžino kar za dobrih 23 centimetrov) ampak tudi v prilagodljivi notranjosti, v kateri je mogoče na več načinov "manipulirati" z zadnjo sedežno klopjo ali jo celo odstraniti. Armaturna plošča je estetsko bolj dovršena in spominja na večje mercedese, stikala so razporejena bolj logično in nenazadnje v potniški kabini prevladujejo bolj kakovostni materiali. Za majhen avtomobil so pri Mercedes-Benzu pripravili precej obsežno motorno paleto. Na voljo so štirje bencinski in trije turbo-dizelski motorji, začenši z 1,5-litrskim bencinskim štirivaljnikom (70 kW/95 KM) in 1,7-litrskim (85 kW/116 KM), ki ju dopolnjujeta še šibkejši 2,0-litrski (100 kW/136 KM) in močnejši z dodatkom turbinskega polnilnika (142 kW/193 KM). Vsi trije turbodizli imajo sodobno tehniko vbrizgavanja goriva in 2,0-litrsko gibno prostornino, medtem ko so zmogljivosti različne (60 kW/82 KM, 80 kW/109 KM in 103 kW/140 KM). Več kot v predhodniku je tudi možnosti za dodatno opremo, medtem ko je pri vseh različicah del serijske opreme med drugim klimatska naprava. Cene se gibljejo od 4,39 milijona navzgor, pri uvozniku AC Intercaru pa imajo v prodajnih načrtih za letos napisano 150 in za prihodnje leto 350 primerkov. Matjaž Gregorič {★ slabo - odlično) Zunanjost: ★★★/★ (★★★/★) Notranjost: (**★) Udobje: ★★★/★ (★★★/★) Motor: ★★★★ (★★★★) Vozne lastnosti: Varnost (Euro NCAP): ★★★★ Končna ocena: vilnim kritikam na račun neprimernih naslonskih delov sprednjih sedežev, ki nudijo oporo ledvicam namesto hrbtu, se pri Fiatu zanje očitno niso zmenili, saj sta ostala nespremenjena, nove so le sedežne prevleke, kar pa je slaba tolažba. Petvrat-na kombilimuzina je s prtljažnikom v razrednem povprečju, medtem ko multivvagon sprejme vase kar veliko količino družinske prtljage, dodatna prednost pa je odpiranje vrat, ki so zarezana globoko v zadnjem odbijaču, tako da je olajšano natovarjanje težjih predmetov. Fiat Stilo 1.4 16V: Gre za nov pogonski stroj pod stilovim motornim pokrovom. Je živahnejši od nekoliko manjšega predhodnika, vendar mu še vedno zmanjka energije za naglo pospeševanje, ki je dobro- TEHNIČNI PODATKI Mere: .. d. 4,253 (4,516), š. 1756, v. 1,525 (1570) m, medosje 2.600 m Prostornina prtljažnika:...................................355/1120 (510/1480) Teža (prazno v./dovoljena):..................... 1145/1655 (1285/1655) kg Vrsta motorja:..........................štirivaljni bencinski, (turbodizelski), 16V Gibna prostornina:................................................. 1368(1910) ccm Največja moč pri v/min:.....70 kW/95 KM pri 5800 (103/140 pri 4000) Največji navor pri v/min:..........................128 pri 4500 (305 pri 2000) Najvišja hitrost:........................................................ 178 (200) km/h Pospešek 0-100 km/h:................................................12,4 (10,0) s Poraba goriva po EU norm.:.....8,5/ 5,7/ 6,7 (5,6/ 7,8/ 4,4) 1/100 km Maloprodajna cena:.................................. 2.904.571 (4.101.431) SIT Uvoznik:.................................................... AC Avto Triglav, Ljubljana došlo predvsem pri prehitevanju in zdi se, daje teža avtomobila za 95 konjskih moči nekoliko previsoka. Po drugi strani se ta motor ponaša s šeststo-penjskim ročnim menjalnikom, pri katerem je šesta prestava naravnana izrazito varčevalno, a zato se ob ne preveč zahtevnem obremenjevanju stopalke za plin poraba bencina ustavi že pod 8 litri na 100 kilometrov. Fiat Stilo 1.9 JTD 16V: Z novim močnejšim turbodizelskim motorjem je kombijevski stilo postal bolj suveren gospodar cest. Pogonski stroj namreč skoraj razganja od moči, a svoje delo tudi oznanja precej glasno in vsaj pri višjih hitrostih hrup postaja že precej moteč. Ob več kot zadostni zalogi navora je vožnja dokaj lahkotna, poleg tega pa ni potrebno pogosto posegati po ročici šest-stopenjskega menjalnika. Poraba goriva je v pričakovanih mejah, z zmernim obremenjevanjem motorja ne preseže 7,5 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Matjaž Gregorič DrŽava popušča okolju prijaznim Poteg oprostitve davka na motorna vozila za električna in hibridna vozila tudi krediti Ljubljana - V Sloveniji so okolju prijazna vozila z električnim ali hibridnim pogonom še dokaj redka, tudi zato, ker država doslej ni našla sredstev za spodbujanje njihovega nakupa. Že od vstopa v Evropsko unijo pa velja, da so ta vozila oproščena plačila davka na motorna vozila, ki je poleg DDV-ja sestavni del dajatev ob nakupu. S spremembo področne zakonodaje, torej od 1. maja se za hibridna vozila ne plačuje tega dodatnega davka, vendar to ve- Subaru po načrtih Dobro leto po predstavitvi nove generacije modela legacy s(i pri japonskem Subaruju končno izpopolnili paleto različic. Kot zadnja je prišla na ceste limuzinska izvedba z 2,0-litrskim bokserskim motorjem, ki razvije 138 konjskih moči. Pri slovenskem uvozniku, podjetju Interservice je ta različica naprodaj za 6,29 milijona tolarjev s precej bogato serijsko opremo. Sicer pa gre posel s Subarujevi-mi avtomobili na slovenskem trgu tudi letos po načrtih, pri uvozniku so doslej prodali že 80 štirikolesnikov, do konca leta naj bi ta številka narasla na 130. Med letošnjimi novostmi bo tudi model forester z 2,5-litr-skim motorjem s turbinskim polnilnikom, ki bo razvil poskočnih 210 konjskih moči. M.G. Ekološko razvojnega sklada. Ija le za tista, ki ne presegajo 110 gramov emisije C02 na prevoženi kilometer. To je celo nekaj strožje kot velja v Evropski uniji, kjer je ta meja 120 gramov na kilometer. Oprostitev davka velja do 31. decembra 2009, v tem času pa na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo pričakujejo, da se bo število okolju prijaznih vozil na naših cestah vendarle nekoliko povečalo. Resnici na ljubo doslej tudi ni bilo širše ponudbe, saj so uvozniki čakali, ali bo država storila kakšen korak v smeri pomoči pri nakupu tovrstnih vozil, ki so tudi občutno dražja od obstoječih s pogonom motorjev na tekoča goriva. Po- leg oprostitve davka, spodbuda za hibridna in električna vozila prihaja tudi s strani Ekološko razvojnega sklada republike Slovenije. Konec maja je bil namreč objavljen razpis za kreditiranje naložb za zmanjševanje onesnaževanja zraka in drugih okoljskih naložb občanov, ki med drugim omogoča tudi pridobitev kredita za nakup osebnih avtomobilov in motornih koles na električni ali hibridni pogon. Razpis je odprt do porabe sredstev, ki jih je za poldrugo milijardo tolarjev, oziroma najkasneje do konca maja 2005. Kredit je mogoče najeti za največ šest let s fiksno obrestno mero 4 odstotke. M.G. Rekorder spet na vrhu Volkswagen golf, ki velja za najbolj prodajani model v avtomobilski zgodovini (veČ kol 23 milijonov izdelanih in prodanih primerkov), ob svoji tridesetletnici ponovno osvaja evropski prestol. Po lanski izgubi prvega mesta je golf v letošnji prvi polovici znova osvojil vodilno mesto med najbolje prodajanimi avtomobili v Evropi. Na avtomobilskem salonu v Parizu je tovarna iz Wolfsburga prvaka predstavila z motorjem TDI, ki ima filter za trdne delce v izpuhu, za športne sladokusce pa je nared golf GTI z motorjem, ki razvije 200 konjskih moči. Milijonti Ford Mondeo Pred dnevi je iz proizvodnih dvoran Fordove tovarne v belgijskem mestu Genk zapeljal jubilejni, milijonti ford mondeo aktualne generacije, predstavljene leta 2000. Dnevno v tovarni izdelajo okoli 920 avtomobilov in jih izvozijo v 67 držav. V Genku so s proizvodnjo Fordovih avtomobilov začeli že leta 1964, med drugim pa so izdelovali modele taunus, sierra in mondeo ter lahek dostavnik transit. Trenutno izvajajo 600 milijonov evrov vreden investicijski program za prilagoditev proizvodnje trem novim modelom: naslednji generaciji mondea, novemu enoprostorcu galaxyju in tretjemu povsem novemu avtomobilu. Skupino PSA zanima Argentina Francoska avtomobilska proizvajalca Peugeot in Citroen, ki tvorita skupino PSA, bosta do leta 2007 podvojila proizvodnjo v Argentini. Načrt vključuje začetek proizvodnje dveh novih modelov v tovarni v Buenos Airesu, kjer sicer teče proizvodnja peugeotov 206, 307 in partnerja ter ci-troena berlinga. Nakazani razvoj sloni na ugodnih napovedih za argentinski avtomobilski trg in izboljšani ekonomski situaciji v deželi, sicer pa bodo nova modela izvažali tudi v ostale dežele območja, na trge Latinske Amerike in morda širše po svetu. Letna proizvodnja tovarne v Buenos Airesu bo narasla s 45.000 avtomobilov v 2004 na 100.000 leta 2007. Izkoriščenost zmogljivosti bo skoraj 100-odstotna, dodatno pa bo ustvarjenih 1.000 delovnih mest. M. G. Rabljena vozila Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, e-mail: igor.pogacnik@a-l.si Znamka in tip Fiat Tipo 1,6 le sx k,sv,cz,es Opel Astra 1,6 i kar. cz,es,sv,r,air VW Passat 2,8 kar. R Laguna 1,8 RT sv,cz,es,eo Fiat Brava 1,6 sx sv,cz,es,air Megane 1,6 e RT cz,sv,es,eo,r Daewoo Nubira 1,6 2xair,sv,cz,es R Cho 1,2 3v 2xair,sv,cz,es Megane Coupe 1,6 2xair,sv,cz,es,eo R Thalia 1,5 dci air k,sv,cz,es,2air R Clio l,5dci auth.pack 4air,sv,cz Fiat Stilo 1,6 4air k,4air,abs,sv,ćz,es REspace 2,0 16v k,sv,cz,es,eo,4air Letnik-barva 1994 rdeča 1995 bela 1996 modra 1994 bela 1996 bela 1996 met. siva 1998 rdeča 1998 bela 1998 rumena 2004 siva 2004 modra 2002 met. siva 1999 srebrna Cena v Sit 499.000,00 630.000,00 640.000,00 770.000,00 880.000,00 890.000,00 990.000,00. 1.040.000,00 1.290.000,00 2.180.000,00 2.080.000,00 2.390.000,00 2.490.000,00 RENAULT wu-u.alpetour-remont.si Za vozila z yarandio vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 82 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNICNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESU VLEKO AU POPRAVILO ♦ DO 12 MESEČNO TEHNIČNO ♦ GARANCIIO I.EGF\D - G- VOZILO Z GARWCIIO •K- KI.IM\ - S\: SF.R\ 0 V0LW - CZ: Cfc:\TR\L\0 ZAKLEPANIi; • R: R.\U10 • F,S EI.EKTR D\1G STEKEI. - AIR: AfRBAG Vse za vaš avto na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Rabljena vozUa: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ Prodaja vozil Renault ♦ Vzdrževanje vozil ♦ \ajem \ ozil ♦ Prepis vozil ♦ Zavarovanje in registracija vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil Torek, 28. septembra 2004 ZDRAVJE, DOBROTA/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN zdravnika brez ianja Bolnišnica Golnikje v Ljubljani odprla pulmološko-alergološko ambulanto. Boljša komunikacija med bolniki in zdravniki. Golnik, Ljublana - Čakalne vrste so slabost slovenskega zdravstva. In zdravniki imajo za bolnika vse mai\j časa. Navadili smo se, da je obisk bolnišnice skoraj vedno povezan s Čakai\jem. Ča-kaixjem, da pridemo na vrsto. Nova pulmološko-alergološka ambulanta z laboratoryem, ki jo je bolnišnica Golnik minuli četrtek odprla v Ljub^ani, je znanilec sprememb, saj v i\jej ne bo čakalnih vrst in zdravnik bo imel dovolj časa za temeljit pogovor z bolnikom. Sodobnejše bo tudi naročai^je na pregled in preiskave. Bolniki se bodo lahko naročili na pregled osebno ali po telefonu, po elektronski in navadni poŠti jih bo lahko naročil tudi osebni zdravnik, ki bo moral poslati napotnico, priložiti zbra- no medicinsko dokumentacijo in pripisati svojo telefonsko številko. Triažni specialist bo odločil o nujnosti ukiepanja in vsak dan pregledal elektronsko pošto. Po besedah strokovnega direk- Negovalci o AIzheimerjevi bolezni Ljubljana - V svetuje 12 milijonov bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, od tega jih je v Sloveniji okrog 20 tisoč, njihovo število pa nenehno narašča. Bolezen povzroči odmiranje živčnih celic in izgubo njihove funkcije, kar se kaže v vedenjskih in psihičnih spremembah, kot so motnje spanja, vznemirjenost, tavanje, halucinacije, sumničavost in depresija. Aizheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, ljudje pozabljajo in izgubljajo občutek za prostor in čas. Skrb za bolnike z Alzheimerjevo boleznijo večinoma prevzamejo svojci, zaradi sprememb, ki jih povzroči, pa številni bolniki potrebujejo nenehen nadzor. Ob svetovnem dnevu Alzheinierjeve bolezni, 21. septembru, so v Ljubljani predstavili knjigo z naslovom Odkriti radost v AIzheimerjevi bolezni avtorice mag. Brende Avadian, v kateri o bolezni in težavah, ki jo spremljajo, spregovori skozi osebne zgodbe negovalcev in iz izkušenj, ki jih je pridobila ob negi svojega očeta. V knjigi avtorica pravi, da večina ljudi z Alzheimerjevo boleznijo potrebuje ljubečega negovalca, ki jih ščiti pred tem, da bi se poškodovali, knjiga pa prinaša tolažbo in veselje premaganim in izčrpanim negovalcem. V Sloveniji od leta 1997 deluje Združenje za pomoČ pri demenci Spominčica, ki skrbi za različne dejavnosti pomoči in podpore bolnikom z demenco, njihovim svojcem, strokovnim delavcem in laičnim negovalcem. Njihov vzgojno izobraževalni program Ne pozabi meje namenjen svojcem, ki v domačem okolju skrbijo za obolele družinske člane, trikrat tedensko na telefonski številki (01) 5283 995 deluje svetovalni telefon, dejavna pa je tudi skupina za samopomoč. R. S. Prostore nove pulmološko-alergološke ambulante je obiskovalcem predstavil strokovni direktor bolnišnice Golnik doc. dr. Mitja Košnik. torja golniške bolnišnice doc. dr. Mitje Košnika, dr. med., je za prvi pregled v omenjeni ambulanti čakalna doba do enega meseca, v tem Času bodo lahko opravili laboratorijske preiskave, ob odprtju nove ambulante pa so povedali, da bodo bolnike sprejemali na minuto toČno. Zdravnik naj bi prišel po bolnika v čakalnico in pogovoru namenil veliko časa, saj je slednji zelo pomemben za postavitev diagnoze. Z ambulanto vzpostavljajo timski in partnerski pristop vodenja med bolnikom, osebnim zdravnikom in specialistom, v njej pa bodo strokovnjaki z bolnišnice Golnik izvajali preiskave pljučnih funkcij, kožne alergološke teste in laboratorijske imunološke preiskave. Pomembna novost laboratorija za pljučno funkcijo je izvajanje telesne pletizmografije, najzahtevnejše preiskave delovanja pljuč. Osnovna preiskava pljučne funkcije spirometrija, prvi test, ki ga naredijo bolniku z oteženim dihanjem, je sedaj dostopna vsem zdravnikom splošne in družinske medicine, poleg tega z njo ugotavljajo prve spremembe pri kadilcih, ki napovedujejo razvoj v kronično obstruktivno pljučno bolezen. Takih bolnikov je v Sloveniji 70 tisoč. Bolezen je v začetni fazi ozdravljiva, napredujoča pa je lahko razlog prezgodnje smrti, zato naj bi preiskavo opravili pri vseh kadilcih, starejših od 40 let. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič DRUŽINSKI NASVETI Skrb za otrokove zobe (3) Damjana Šmid Vsaj trikratno škodo naredimo starši, če otroka strašimo pred zobozdravnikom. Otrok lahko strah občuti vse življenje, zobozdravniku otežimo delo in sebi nakopljemo težave z obiskovanjem otrokovega zobozdravnika. Da o dodatni škodi na zobeh in zdravju ne govorimo ... Nepotrebnemu strahu se izognemo, če otroka peljemo k zobozdravniku, še preden ga boli zob in tako otrokov prvi stik ni povezan z njegovo bolečino. Današnji otroški zdravniki so več kot usposobljeni za delo z otroki in zato njim prepustimo razlago, kako delujejo posamezni aparati in kaj z njimi počnejo. Sama sem opazila, da starši radi posegamo na vsa področja (tudi na tista, kjer so za to usposobljeni strokovnjaki) in tako bi tudi v zobni ordinaciji kar nekaj razlagali, kazali, dopovedovali in podobno. če ni nobene potrebe ali če si otrok izrecno ne želi, da bi bili zraven, potem je najbolje, da ga počakamo v čakalnici. Kadar pa se zgodi, da smo pri posegu prisotni, pa bodimo res zgolj spremljevalci. Vprašajmo zdravnika, kaj od nas pričakuje in kako lahko pomagamo, pa bomo najbolje vedeli, kako se obnašati. Priprava na obisk pri zobozdravniku se začne že prej, kot si mislimo. Poznam knjižico, ki je narejena prav za prikaz vsega, kar se dogaja v ustih, njen naslov je "Brez strahu k zobozdravniku". V njej so prikazani osnovni instrumenti, rast zob, čiščenje zob in podobno. S kartonskimi dodatki, ki se v knjigi premikajo, lahko otrok vse tudi sam preizkusi. Tudi naŠ odnos do zobozdravnika je lepa priložnost, da otrok spozna, kaj pomeni obiskati zobozdravnika. Če bomo pokazali, da nam je to odveč, potem ne pričakujmo, da bo otrok z veseljem odskakljal v ambulanto. Ko se naročamo, poskrbimo za to, da izberemo uro, ko je otrok spočit. Sami otroka najbolje poznamo in na vse takšne stvari lahko preventivno vplivamo. Tudi čakanje v čakalnici naj bo čim krajše in brez nepotrebnih navodil. Stavek "le glej, da boš priden" tokrat ni med najbolj primernimi. Lahko se pogovarjamo o tem, kam smo kot otroci hodili k zobozdravniku in kam hodimo sedaj, kam gresta deda in babi in podobno. Otrok naj ve, da vsi hodimo na preglede in da je to nekaj samoumevnega. Naj nam ne bo škoda časa, ko otrok obiskuje zobozdravnika, čeprav ni nobene veČje potrebe po posegih in gre le za rutinske preglede. Večja kot bo otrokova naklonjenost do njega, boljše bodo možnosti za sodelovanje. Ob slabih izkušnjah v ambulantah pa vedno pretehtajmo razloge za to in se pogovorimo z vpletenimi. Naj nam bosta za vodilo dva primerna pregovora: da beseda ni konj ter prijazna beseda vedno pravo mesto najde. če tO ne pomaga, pa nam še vedno ostaneta jeza in razburjenje. Ampak menda od tega samo zadnjice rastejo, zato je vredno razmisliti ... V srečno vožnjo Kristina! Pri Kožuhovih na Sv. Florijanu je bilo tega dne zelo živahno: najprej so jih obiskali učenci osnovne šole Jela Janežiča, ki so imeli športni dan, popoldne pa še udeleženci dobrodelne akcije, ki so družini pomagali pri nakupu avtomobila. « Sv. Florjan nad Zmincem - To je vasica na okoli 700 metrih nadmorske višine s čudovitim razgledom, pravi raj za romantične dušice. Živeti tu pa je druga zgodba: do kraja vodi makadamska cesta, strma, ovinkasta in pogosto tako razdrapana, da jo navaden avto težko zmore. Pozimi je še težje, ko je treba avtu nenehno natikati snežne verige. O tem vedo veliko povedati Kožuhovi, ki kar nekajkrat na dan premerijo teh nekaj kilometrov v dolino in nazaj, največkrat po "zaslugi" njihove sedaj 12-letne Kristine, ki ima hudo obliko cerebralne paralize in z njo povezane številne zdravstvene težave. Starši jo vsakodnevno vozijo v oddelek vzgoje in izobraževanja na škofjeloški šoli Jela Janežiča, razen tega pa tudi k zdravnikom in terapevtom, tako da so res veliko na cesti. Z osebnim avtom je šlo s Kristininim odraščanjem vse težje, sedaj pa je družini vsaj malce odleglo. Dobili so namreč kombi na štirikolesni pogon, vanj pa so vdelali tudi klančino, po kateri Kristino pripeljejo v vozilo in iz njega, daje ni treba nenehno prelagati z invalidskega vozička. Lani so Ko-žuhovi za pomoČ zaprosili Rdeči križ v Skofji Loki, saj sami nakupa tako dragega vozila ne bi zmogli. Živijo namreč le od očkove plače, mamica Vesna pa je zaradi skrbi za Kristino osta- Udeleženci dobrodelne akcije za Kristlnin novi avto še zadnjič skupaj. la doma. Pred poldrugim letom se je tako začela dobrodelna akcija, v njej pa se je na računu RK zbralo 3,5 milijona tolarjev, 1,3 milijona so dobrotniki namenili neposredno družini, razliko do 7,5 milijona vrednega vozila pa so Kožuhovi doplačali sami. Šele ko poplačamo vse kredite, nam bo docela odleglo, je dejala mamica Vesna, ko smo se pri njih doma zbrali vsi, ki smo sodelovali v dobrodelni akciji. Damjan Slabe, predsednik Območnega združenja RK Škofja Loka, tamkajšnja sekretarka Marjeta Žagar, Ana Pintar z mestne organizacije RK, Min-ka Bizjak iz škofjeloške župnijske Karitas, Filip Mohorič iz društva Sožitje, pa poln avto učiteljic iz Kristinine šole ... vsi so se veselili novega avtomobi-la, ki bo Kožuhovim olajšal življenje. Na Rdečem križu so zabeležili 160 nakazil za pomoč Kožuhovim, če pa štejemo tudi vse sodelavce, učence, učitelje (iz Kristinine šole in tudi iz Šole Škofja Loka - mesto, ki jo obiskuje Kristinina dvojčica Katja) in druge dobrotnike, pa je v ak-^ ciji sodelovalo kar okoli petsto ljudi. Ob tako široki podpori, za katero si zasluge lastimo tudi pri Gorenjskem glasu, je stvar uspela v dobrem letu dni. Zdaj bo Kožuhovim lažje, vsi skupaj smo jim zaželeli srečno vožnjo, Damjan Slabe pa je dodal, da tudi na kak prijeten izlet, ne le po vsakdanjih opravkih! Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Glasba je njena življenjska priložnost Nadja Draksier, študentka obramboslovja, vidi svojo prihodnost v glasbi, kar bi bilo zanjo najbolje tudi po mnenju očesnih specialistov, ki so jo zdravili. Krai^ - Nadja je imela pri petnajstih letih še petino ostanka vida, kasneje se ji je stanje Še poslabšalo. Sedaj 21-letna Študentka obramboslovja ugotavlja, da bo v tej smeri težko našla poklic, ki ne bi obremenjeval njenih oči. Svojo priložnost zato išče v glasbi, kjer se lahko opira na druge čute, na sluh in tip. Igra namreč klarinet, poleg obramboslovja se šola tudi na srednji glasbeni šoli, ki jo bo letos končala in se prihodnje leto vzporedno vpisala še na glasbeno akademijo, "Za to bom potrebovala nov, boljši, profesionalen inštrument, saj je sedanji le šolski model, namenjen začetnikom. Zavedam se, da si sama denarja za novega ne bom mogla priskrbeti," je Nadja zapisala v prošnji, ki jo je naslovila na Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Gorenjske. Pravi, da ji ob študiju na Fakulteti za družbene vede in na Srednji glasbeni šoli velikokrat zmanjka časa, saj ga ob knjigah zaradi slabšega vida potrebuje več kot drugi. Tako si ne more služiti žepnine s Študentskim delom, štipendija je za sprotne stroške, mame pa, pravi, ne želi obremenjevati, saj živita le od njene delavske plače. Da si je lahko kupila sedanji inštrument, je prodala delnice, pomagali pa soji tudi sorodniki. Sedaj seje tudi obrnila na dobrodelne organizacije, ker ve, da brez primernega inštrumenta ne bo mogla delati naprej. Predsednik gorenjskega društva slepih in slabovidnih Franci Pire in tajnik Beno Virt sta z Nadjino prošnjo seznanila tudi gorenjske Lions klube, skupaj pa se obračamo tudi na gorenjsko javnost. Dobri ljudje so že velikokrat pomagali, ko je šlo za mlade in obetavne ljudi, ki pa imajo zaradi oviranosti v življenju manjše možnosti. Nadja sicer pravi, da ji študij vzame skoraj ves razpoložljivi čas, vzame pa ji ga tudi njena velika ljubezen - glasba. Igra v kranjskem pihalnem orkestru, pa v kvartetu klarinetistov Nett, sodeluje tudi v gimnazijskem orkestru, pa v orkestru srednje glasbene Šole ... Mesec dni bo v okviru Študentske prakse, ki jo imajo v tretjem letniku fakultete, igrala tudi v vojaškem orkestru. S sled- Nadja Draksier « njim so povezane tudi njene življenjske ambicije. Pravi, da bi rada dobila službo v tem orkestru. Čeprav se zaveda, da moraš biti tudi za takšno "vojaško službo" stoodstotno zdrav. Kljub vsemu upa, da se bodo morda pravila v prihodnje spremenila in se bodo tudi njej pokazala možnost poklicne kariere. Z današnjim dnem se dobrodelna akcija za nakup Nadjinega klarineta začenja. Denar zbira Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj na računu TR: 05100-8010547578, sklic na št. 04, na- ^^ v men nakazila: za Nadjo. Danica Zavrl Zlebir GORENJSKI GLAS • 22. STRAN MULARIJA, MLADI/ info@g-glas.sj Torek, 28. septembra 2004 Suzana Kovač i č Živjo! Svet bi bil zagotovo lepši, če bi ga krojili otroci. Kaj vse bi spremenili, če bi imeli v rokah čarobno palico, so nam povedali učenci tretjega razreda develletke iz Osnovne šole Jakoba Aljaža v Kranju. In kam vse lahko poletimo na krilih domišljije! NaŠ Tomaž se je s pomočjo prijatelja škrata podal na pašnik samih zdravih jurčkov. Dodali smo Še nekaj ugank za trening malih sivih celic, ki so jih v šolskem glasilu Kapljice napisali učenci iz Osnovne šole Naklo. Imejte se lepo, Suzana Cüfefc^^ H/ p G mislita o foibo Jan Lampič, 3. a "Če bi imel čarobno palico, na svetu ne bi bilo vojn ali kakšnih drugih hudih stvari, na primer mamil, streljanja, nasilja. Postali bi nesmrtni, vsaka stvar bi stala en tolar, manj bi bilo tudi asfalta." Amra Bajrektarevič, 3. a ^ "Vsi bi se imeli radi, hitreje bi se poročili, na svetu ne bi bilo več pijanih ljudi. Ne bi uničevali lepih stvari, na primer narediš lep vzorec na list, pa ti ga nekdo strga. Svojega plišastega medvedka bi spremenila po svojih željah." Goran Huiyadi, 3. a "Če bi imel čarobno palico, ne bi bilo mamil, ljudje ne bi kadili in vsi bi bili srečni. Vsi bi ostali majhni, hodili bi v Šolo in se kar naprej igrali. Ljudje ne bi umirali. Vsi bi bili prijazni in sladkarije bi bile bolj zdrave." Suzana P. Kovačič, feto: Tina Doki Moje sanje Bila je nedelja popoldan. Listje je padalo z dreves. Sosed je iz gozda prinesel polno košaro jurčkov in tudi sam preizkusim gobarsko sreČo. Ko tako hodim in iščem, razmišljam, da danes paČ ni moj dan. Naenkrat pa zaslišim tiho stokanje. Ozrem se okoli sebe, nič. Postalo meje kar malo strah. Pogledam pod praprot, ki se je razprostirala okoli mene in glej čudo. Bil je majhen pajacek, ki ga je neki otrok izgubil. Pogledam bliže in se še bolj začudim. Ta pajacek je govoril in ni niti malo bil otroška igrača, ampak pravi gozdni škrat. Pobral sem ga, bil je komaj kaj veČji od mojih prstov na roki. Zaupal mi je, da se je izgubil, ko je z drugimi škrati nabiral ozimnico. Prosil me je, če mu lahko pomagam. Z višine bo prav kmalu videl, kje je prava pot. Ko sva tako hodila, sem mu tudi jaz zaupal, kaj iščem. Samo malo se je nasmehnil in me usmeril iz smeri, po kateri sva hodila. Pred nama se je odprl pravi pašnik samih zdravih jurčkov. Gozdni škratje tukaj jurčke gojijo za svoje potrebe. Dovolil mi jih je nabrati polno košaro. Kmalu sva prišla do neke pečine. Moj mah prijatelj seje zelo razveselil. Bila sva pred njegovim domom. Ob slovesu sva se dogovorila, da ga lahko zopet obiščem. Postala sva prava prijatelja. Velikokrat me je tudi on obiskal na mojem domu in drug drugemu sva pripovedovala, kaj sva doživela. Tomaž Uršič, 5.b, OŠ Škofja Loka - Mesto, mentorica Olga Volčič OfvošioG p'ßre^Q Erna Herlec, 1. r., Podružnična OŠ Simona Jenka - Primskovo, Kranj Ugani, kdo ali kaj je to! Pravokotno polje na sredini mrežo ima, na vsaki strani ekipa, ki žogo čez poda. Je okrogla in sama ne leti Ko jo brcneš, takoj hiti, da se v gol zaleti. (p:>(foqpo) (Bgoz) Po strmini se spusti, na koncu vzleti. Po stezi mimo ovinkov in ravnin drvi, se hitrosti ne boji, na cilju pa s svojimi mehaniki se veseli. Matya Leban, OŠ Naklo Andrej Legender, OŠ Naklo doma šele tri desetih ^P"*®!®™ ^ grajskem slogu Politiki in strokovnjaki so za okroglo mizo poskušali najti rešitev za stanovanjsko problematiko mladih. Ljublana - "Par sta že tri leta, in čeprav je zanosila, še vedno živita vsak pri svojih starših," je Matej Bande^ iz yub^anske študentske organizacye s konkretnim primerom poskušal osvetliti stisko številnih mladih parov, ki ne morejo priti do svojega stanovanja. Z namenom, da bi opozorili na stanovanjsko problematiko mladih in poskušali najti tudi pot za i^eno reŠe-vai\je, so študenti organizirali okroglo mizo, na kateri so soočili tako strokovno kot politično javnost. Predstavniki političnih strank so sedanje razmere na stanovanjskem področju večinoma pripisali razprodaji nekdanjih družbenih stanovanj na podlagi lastninjenja, ki je bil posledica tako imenovanega Jazbinškove-ga zakona. Veliko kritik je bilo slišati tudi na račun sedanje politike republiškega stanovanjskega sklada, preko katerega naj bi se denar prelil zgolj v žepe špekulantov, ki bodo na ta račun še zaslužili, medtem ko niso uspeli zagotoviti zadostnega Števila neprofitnih in najemnih stanovanj. V nasprotno jih ni uspel prepričati niti okoljski minister Janez Kopač, ki je postregel s podatkom, da je s pomočjo nacionalne stanovanjske varčevalne sheme svoj stanovanjski problem uspelo rešiti 31 tisoč družin, od tega več kot 60 odstotkov mladih družin. "V prihodnje bomo poskušali povečati še ponudbo najemnih stanovanj z ukrepi aktivne zemljiške politike in večjo vlogo stanovanjskega sklada pri gradnji stanovanj," je zagotovil Kopač. Rešitev je davek na nepremičnine Številka, s katero se je pohvalil Kopač, po prepričanju dr. Srne Mandič s fakultete za družbene vede ni ne vem kako velik dosežek. "Toliko posojil so v preteklosti preko posojilnih skladov delovnih organizacij oddali na leto, in ne v štirih letih, kolikor je stanovanjski sklad rabil zdaj." Starostna meja, pri kateri mladi odhajajo od doma, tako danes znaša v povprečju že skoraj 27 let za moške in 24 let za ženske. "V skandinavskih državah se to zgodi skoraj pet let prej, v sredozemskih državah in državah tranzicije pa sicer malo kasneje, a še vedno prej kot v Sloveniji," je opozorila Srna Mandič. Instrument, ki bi odpravil neravnovesje na stanovanjskem področju, ki ga je povzročilo lastninjenje in ki je eni generaciji omogočil, da je dobila nesorazmerno veliko virov, druga pa je ostala popolnoma brez, imamo, pravi Srna Mandič. "To je davek na nepremičnine, ki pa bi moral biti selektiven. Pri odmerjanju višine tega davka bi bilo treba upoštevati, ali Se stanovanje aktivno uporablja, ali gre za prvo stanovanje in podobno. Tako, kot je zakon o davku na nepremičnine pripravljen zdaj, pa se tega ne upošteva."" Treba je zagotoviti več najemnih stanovanj Dr. Richard Sendi iz urbanističnega inštituta meni, da je rtO-O^-"* I I n J\ •i « I • rt At or< T.4 OS' . t' . t (J,O O OöO 4A 4 52! aA OÖO -s C* L» » « ' vf rta •đ. A » ■ . ' i ^ . • " A H » •v 4 — - A*. . •-C*- n Najemnih stanovanj je premalo, lastniškega pa si mladi ne morejo privoščiti. prišel čas za temeljito reformo stanovanjske politike republiškega sklada. "V teh desetih letih so se pokazale številne pomanjkljivosti. Stanovanjski sklad ni institucija, ki bi se morala ukvarjati s financiranjem gradnje stanovanj. Za to imamo banke, hranilnice ..." Treba bi bilo vzpostaviti primerno število najemnih stanovanj, jih vključiti v stanovanjski trg in ga tudi nadzorovati, je Še dodal Sendi. Pri ljubljanski študentski organizaciji so opozorili tudi na problem, da mladi zelo težko pridejo do posojil, saj večinoma nimajo redne zaposlitve, razen tega pa so obrestne mere zelo visoke. Ob tem Slavko Cimprič iz Združenja bank Slovenije pravi, da bistvenih sprememb pri tem ni pričakovati, saj naj bi banke, dosegle že najnižjo raven, kar se tiče obrestnih mer. Postregel je še z izračunom, koliko kvadratnih metrov stanovanja si lahko privošči posameznik, ki je povprečno plačilno sposoben. "Ce najame posojilo v višini osem milijonov tolarjev, ki ga bo odplačeval dvajset let, bo za ta denar dobil zgolj 22 kvadratnih metrov stanovanja." Tako se verjetno še dolgo ne bo uresničila želja Mateja Bandlja, da bi se mladi bolj kot temu, kako si zagotoviti osnoven pogoj, to je streho nad glavo, posvečali temu, kako državi vrniti, kar je v njih vložila skozi izobraževanj e. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Tradicionalni krst novincev ob sprejemu v dijaški dom so letos "grajsko" obarvali. Bled - Pred d^askim domom na Bledu so minuli teden pripravili tradicionalni krst novincev ob sprejemu v dyaski dom. V primerjavi s preteklimi leti je bil letošnji krst nekaj posebnega, saj se je odvijal v znamenju tisočletnice Bleda. Desetim dlakom novincem so zato pripravili sprejem v grajskem slogu. Graščak je vsakemu novincu, ki je uspešno prestal vse preizkušnje, izročil plašč šole, s katerim jih ostali dijaki simbolno sprejmejo medse. Zvezane novince sta na prizorišče dogajanja na zelenico pred dijaškim domom pripeljala v rablja preoblečena starejša dijaka. Nato so morali poklekniti pred graščakom in za njim ponavljati prisego v starem jeziku. Preden so jim izročili poseben plašč šole, s katerim postanejo enakovredni drugim dijakom, pa so morali premagati še številne bolj ali manj neprijetne preizkušnje. Tako so morali recimo spiti poseben grajski napitek, v katerega so zamešali kečap, juho, kis in vodo, vse skupaj pa začinili s čilijem. Čakala jih je tudi preizkušnja s pladnji - pri teku so morali paziti, da so razlili čimmanj vode v kozarcih. Na koncu je sledilo fotografiranje pod grajskim balkonom, na katerem pa so nič hudega sluteče novince čakali starejši dijaki in jih polili z vodo. GrašČak je potem vse povabil na večerjo v dijaški dom. "Večerja je ob taki priložnosti malo bolj svečana kot običajno," je pojasnil vzgojitelj Janko Zupan. Tokrat so novincem stregli starejši dijaki. "Ko bodo ti dijaki zapuščali šolo, pa jim bodo zdajšnji novinci vrnili uslugo." Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič h-CN <0 £ o o o n E 0) a o> (A od ^4 O t 0) o 2 a LO CO C CO E 5 8" C d) ž (O I I ^^^ß O 2 ■C "S 'O) 0 01 o •o Ui Q a O Ü3 2 O (D Ü 0) Ili o C s "S o 5 o a> ■o C « S £ o o ^ ^ o S >o -g 2 CO o O) N 0) O cö' 0) E CQ ■Ö O a o C "n • C <0 C7) 2 O ^ O > "td* E I S .9i 0) 0) co t o o g 2 r o o o m 'CO O CO ^ C CO o % D >0 •O o C o •o CO (A o O O S O o o Ui C O ao O o. §1 O 0Q 7 S W UJ UJ GC -i o. * (/> > < UJ 83 0Q UJ CO CO CO o (O CO UJ o cc Ü. Q.K/) K a C 2*00 oc < 2 o 2 N < p o QC UJ — UJ UJ ^ UJ CO • ^ < o o cc »N < O oo o <0 n iTT i O CC o. o CO Ö) 0 C CO C o Ü CO C D »^^^ C CO •C a o5 o C "O (D O O 0 X 1 Z a o O QO s < UJ o UJ ii ^ UJ a CD o o o a 9 ^HV ^ CO C 0) "D O a o "ć? E "š E . "0 (O CO E r 2 >(0 < tt O O Z < o: < z o CD O n ä O »CO Ä o p II CO > I CO C 'Ü CO TJ o E o «i O) ^ a^i. N 0) > E S 'g .2. O S « — it o S ^ O) "O 0) ^ CO 'CO o £ CO i5 m > O CO (J ^ m o> 5 io C CO 6 C ■o D C »Ü o J2 • C • » CO O) CO CO C 'Ü o (D ^ »o g O o CO m P > Ü_ CO CO ;2 ^ <0 Q. •k O 2 18 S J? O "c* C «0 0) Ä 'Ü ^ C g ? "O CO C D 'Ü :Ö >o ^ CO 'Ü Q) m •O O E eo ^ »o S 2 8 o E? »CO .bJ "O to 0 1 ? o CO g i •S- § § Ä "ÖT o ^ -o ^ CO C 'NJ o "D O CO C "O O) CO a o ^ a E E o O S CO « ^^^ C ■ C o C 'Ü O > o E o> o cb a cb o E 2 O) g a t o a >co co C ® o C ■D •t c:) CO \ C CD O C\j C t o a »co CO 'c 0) o C ■o .i§ 'Sž CVJ CO \ C "«t o hJ M 'CO Io C 'c ^ p CO C CL ^ 2 2 0 o Ii? aS j: o •čcvj Ro »co cj co 0) 'c* C fe -o 0 co -go 1 0) ^ co C 00 -g 0 o ^ >o E ^ E ^ ® O o O E > E > 2 > 2 > a o a o co E co E t R »CO co C* <0 'S C •D iS CO .co ^ CD 1 CL 2 • • S o O <0 <0 C D O s E ■o 0) co I Q. E _ o -g» § p »o a C o. o. "O X» co C o •o o 3 C (O C o J2 C C o 2 o a r-' C 0) E co C UJ •O O O O UJ KO O o. (O -6 1 2 »o co ^ > o g > "O) co s o 2 o. s: v co ti o g co -ÖT C g» _ (O C k :=. C II ,(0 »Ü So l§ co »Ü Ig -a ® CO ■C _ o O) o E 2 a> ■o B o O) co N a-I as o Ü £ »Ü « o — 5 o ^ co •5 O) o co co a ^ S E o co N ft!? S'« f E 0) s? £ ^ TJ p 0) fe E O. a> C a> E CL CO E 0) > Ä d, co co 2 o CD co C 2 CVJ 0 t Ü co 1 • aiM O o E > o E co C i E o § E ^.f I P t e — CO ft ^ v .2. O ^ C ■o .t; 0) m §• f- CO (D N d) — C O P i: ^ C 9 ^ C o 2 111 'CO E d) E d m C ^ d) a Sf o o Q. E d> a co o 2 o CD 0 1 o "O N C d) co o C •8 E co i co C co ^ E 2 I ? ga S 3 I? p N a Ž co o ^ E (O C 0)2 2 ^ a 5 O C co o co a> C 'Ü £1 O C o i i fl ^ N « =3 E 'S d) CO _ o :=. CO t: ^^ »CO 2 cq iS o > O) Ä co co ^ 'S ^ d) SL >ü CO o s "O Ä o 0} o. ^ o d) Jg N 1 B ^ co a C co JC O) 12 ® co li 2 o 0) (D o co o to 'O n O S o CO ? S E -0 co o E 2 O) Ć 2 "53 Q- O) g a § o a »co E o E 2 O) g a E C co C o Ü co g o. a o O S co r a »co co E 2 o. E d) a co K CO • "ot E Ž o io O) s 2 5 si •I 8 s ra m S" "I p> 0 Ü 1 a co E 2 O) g a o co d) O. 5 § E co .C ® a 'Ü o <0 f "5 C •u I 8" .s O) C ^ to 2 cb 1 to TJ 2 co s co a 'c d) TJ p 0 2 o o co C 2 o C >o o C co a D •N ■C O a 'CO co C 0) 0) E k t o a d) »CO £ a C 2 co o aiD 3 "O »N Q f g C CO o .o E 5 o TJ -Jo «S V) 0 co o o JS to 'O a;c "5 'to 2 C o.';: ■C S ari 5 T3 . rŽČ N co •Ü co TJ 0 co C 0 00 o t: co 0 o -C co o 0 o 0 2 a fS •S "8 .3> r P to a o O 0 '8 o ^ o o. ^ TJ 0 CO C 0 8 »N 2 O N O) iS ■D aS- ^ co o C o 0 C ■C O a 'CO 4 ^^m 0 ■čS 1 E {O o , C E C - ■« co i 'c .s ^ 0 ■o 0 C C io ^ co — o s co M S" co o i S3 0 >N CO 0 O •O C 0) 'N CO O CO E O) g a E I Mi* C co • • C 0 'Ü cvj i5 S o 9- O) 'CO o > a 1-I 2-d O) 0 P CO .a o g a s 2 o "D to O O ^ S 'i § 2 -0' O- T3 D ■D O E o c^ N N S 0 X3 O 0 Ü C 0 "O -»s CO co 2 O co g > co ■č co ^ £ -2. co p Is O "cö* « ■čo' « s •o .bi CO o • ČT o ■o (5 :=. CO S C > □ O % fa C »co 0 O l9 II Ä N S' D O TJ CO « E o <0 N O CO o !! = r o a C 'CO 1 Torek, 28. septembra 2004 GORENJSKI GLAS • 23. STRAN o o 04 CVJ i h- C\J 'S) UJ co UJ oc o CD co UJ G g 2 0 I I Ü 0 'Ü cd CVJ s s •o co 0 to •o 2 co I •C n o ■D O s 0 C 0 CO C g 'co S C 2 0 a 'O »o ■ co CVJ "ä ^ 0 Ü C co co N 'C 0 E ■6 2 co 0 C 0 ± d> O « 0 TJ m ^ > 0 Xi CO 'ü 'CO CO •C p i k co s •E E E o o C ^ jg co o- •11 o 5 § 2 N a 0 0 co o Q. •C 2 a -F lü C E :i o "O C B CD ^ E a co o ^ co co "o o •o § T .a 0 0 co TJ "D 0 C •O 2 co ^ co 2 - S ® o 'Ü 5 >co co •C co So 0 d) 0 1 a D CO C 'O o E 2 D S jO co CO fe > o CO m 2 J O •S E 0 'Ü > 2 a o 0 TJ 0 _ s co to 0 E •C a O) 5 0 Q. o co |o-0 E N O. O I "D p C .fc CO CO o C N iS 0 I 0 C 0 CO C o co 0 D CO 3 CO E g "n O o n r o a »co o co C -53 O CO co C 0 »N 0 E j 15 S c!) 0 CO 1= C 0 il 3 CO i -S > m • • « 1= CO "Ä 0 O _ O N ^g'o 0 a g o 'O (6 CVJ E o CO 2 "O Q. 0 CO CO C s g o C _ O 0) 'CO '5) ^ ^ co co to "O o cvi N "O co o> p 0 5 co 9 o •o co -I O) .2. 0 o co s I o i EO 0 C ■D N g ti$ 0 • ^^^ C 2 0 C co C 1 C o 0 a C N 0 co 'CO co D "O ■o I co co o C 0 B o co o a co Ü co N C > o ü I" O a »co o a 4- co i-Q. »Ü D >0i i 0 C g o N « Q 0 O C 0 Ü 0 CO ■f č N 0 — »o 2 al o 3 > 0 g C S i g a:o > g g "5 woo «o ^ --- C co co 0 ^ o o 2 o N 0 CO g M E Ž '5 o ■S 2, ^ "D 0> ■a" 2 3 2 CO > g o Ä C TJ co "5 cr "O ^02 'O co C T> g co C -o 0 O 2 < OC o o cc Q. Z CC o a >co UJ < i -i "S - o o .s N 2 =« co co C N E o a 2 -i >C0 ^ 'CO 0 ■C o a 'CO « t O a >co E 0 CO 0 • ^^^ C CO co ^ D CO N • ^^^ O Ui o a co 0 »o co E i 0 ^ C O M ® to « S P O T3 ^ C O > 0).~ N C 0 8) .O So 0 § 0 CO N > O co O co N co » a E » O N O N .K 0 co E C j±5 p 0 m ^ ^ SO CO «I O i: O 2 a S€ co O 2 5 N o 'F O 0)-§ ® co 0) 5 «« co co o. co ■o ^ 'CO T3 0 E o 2 co ■o n o co a o E B = CO o TJ CO CO §>1 s I o E TJ -o S 3 0 CO CO N CO CO TJ T3 0 E co S 'Ü ^ r^ 0 CVJ co 1 o co E Čo" co o. co C o 2* « TJ « T» C g 0 ^»S • • o C co o co C 2 -> 'O* co O O co E >o B ii co - C O 9 C Q. co 'CO C 2 ■C 9- O B o. co 'CO _ > :=. 2 8 "O C > TJ 0 0 E «g >C0 1 a E 0 CO D TJ CO CO > 0 E 2 O) g a 0 C 0 •C i O) 0 ■o to 1 C 'N o TJ O CO > 0 00 •D 2 CO 11 ^ '5 'O O ■5 0 'to O a 0 co TO co N .0 s E Ž 0 C O co •C a O) ^ o 2 ■D O) 2 2 a a co o t ^ o 2 0 a 'c* co o Jt: C co "O S t OC0 N 0 » 0 ^ ^ 0 TJ C 0 "eiS co »co ^ =§ l'iS Ift 0 fl 1" |e -S b E " -S. co o co co co o 00 co »o o '5 0 »tij o a 0 co co C o JD O co •C C o.'O »N Q TJ «O g Z CO 3 Q. D g »N > S 0 .-e ^ »o « O 1 .i C »o co g>0 o 3 C co > a o 3 C 'N co -r- O a 2 0 to E co ■s 0 O g a co O) 0 2 0 C 2 0 0) -D W C 0) :§ fe a e B.S O v C a co 0 C E ^ .co N iC 0 co CÖ 5 a ^ »N •> si E 0 « ^^^ C TJ 0 co O) 0 co 5 <0 2 E n co o TJ o O) g a čo" a CO* g» C 0 S TO o •S 2 o ö E 2 O) 2 a E 0 co i co C 0 E TO C 0 0 o II > S 0 <0 co TJ 0 O a 3 CO E » 2 0 CO E .a O O) O a 9 C •o g TO C ■O 0 TO S 0 O O o d) ® 0 sli a" I O) TO 0 I C 2 I O C TO 0 a-g TO 0 0> CO 0 TO ^ C 2 0 C 0 0 O a 0 .N -i P O) ^ TO O C 'co* §1 o 5 i TO C N •C a 0 •k ■C a E .ss;^ TO tr O a »co E TO N TO I 0 E TO iS P £ 0 co a E O N 0 'to* 'C 1 3 0 CO TO "O TO »Ö CL CO § CVJ C - g 0 < O o o o < z o o E € O a 'CO E 0 CO 0 E TO TO C 2 I C 0 3 C TO E čo" C a 0 0 E « 'O 0 C 'O TOČO I 3 TO N O O) o a 'c TO k. 0 to E o ^ O) > = TO 0 S "o" •S O) N . 0 TJ p ■O C 1 g ■ # II li 5 N .tS CO rt .. C o 2 C Q. TO '05 C ^ •C ^ o B _ - Q. co 3 Q »CO € «s > ol O) § co 'CO o 2 •o -fe TO C 2 o CD co s E 0 C •O TO I o 0 a C TO ■Ö to 'to* C 0 a p ^^B to 1 0 C »o TO N 2 a TO Ž co g a C > s I 3 o •N >N 0 J O) O O CVJ ai ■ o CVJ 0 2 o G Iß CO CD C - 0 oTS 0 •O TO •F E ^ a C 0 TO "O TO a o TO o TJ 0 TO CO N TO TO TJ TJ "O C 'o > T> O ^ I E — d) 0 E "O . • ^ C 'O 'S ^ TO iS 2 č ^ E o ü 0 TO »OT TO E o C •o TO E »čo ■g* TO to TO C a o co TO .2. .2. TO a o "co TO TO C a a o o to co a p co o £ O 0 I "S 'O > . o s 0 O a KO N co co TO TO 0 1 a C I 0 »^^^ 1 O CO N 0 0 ■O •a O 0 sb 0" Š E ■Ü g 1 o > Ć? co 2 I a to 3 0 d) Š s TO 5 0.2 g 0 0 I M^h o TO 1 i E 5 o O a > TO O) C 0) TO i .fc CO O C O^o 0 s II C O TO* E ,8 S o o ® o 0 C s TO N 'EB 0 .52 1 .2. C TO^ 0 :f= CO iS r3 T3 0 |S ,0 g CO co s 0 0 -Q C TO Q. II SI •= CL m ^ S TD _ 2 iS co - TO'.a N C^ O co ■O O TO N 2 O CD J? TO -I TO 0 o CO s • ^BP C TO g) O O '2* ■O C TO 0 O CVJ < o 00 z. O) »to r^ co "T t5 0 2 TO O O CD u a-č« 3 2 ■I i »o o O g« Q ^ to 55 g TO 0 o 'O E TO • • O a TO a ^ TO ID C — TO S s 0 O 0 C 5 o d) o 0 'O O TO C O a D 0 TD 3 TO N 0 TO 5 1 ^ E O TO g N ž 0 E 2 a o a 3 > ^ 0 TO to C TJ C 2 > co g 0 2 C 'c .0 0 o ^ 0 . -C 0 o -p 1 ^ .Cfi, Ü to 0 TO N > O N O O o. >co ■C Hi <0 C cc (O > C MM •O o O) o äI 9 £ .'S -C ^ 2 > io ® ^ č Ä B !2 2 g O ■O C X} E 0) E S a M (O o> o •Ö s a 0 E 2 a o a TO I 0 o 0 « ^^^ C 5 0 0 TJ S o O O) o a co 0 o "55 0 I 2 TO N g š o CO > o 2 C a TO TJ 2 C > C i TO CO 2 0 C 3 'O 2 o TD TO 2 O) 0 a C t: o a o co 'CO C o § 'CO > • Ž TO > 0 1 > 0 to "O 0 O. to 3 TJ CO 0 co — c;) JO R co o O 0 (O i TJ O 0 a 0 O 0 CO 'O O 0 E TO 1 ^^^^^ > ^^B o a 'CO •C o TO N a 2 o E co o 3 g) s ° to TO TO E — C TO CO "O O «O S »N E 0 o 0 E g g to Jž _TO »OT 0 a go N CO ^ S ^ 0 O »O t: o a 'CO o S 0 O 0 • M^h O o $ Š E a co O "O C ^ 0 E^ 0 TO 0 O 0 .S> •C ■§ s C CD CVJ 2 CO o |Is o tu > C "O) 0 "O « (S o O co 0 0.'" •■r»co ^ ^ TO g r 0 S'8-g cd ^ č* o TO 0 S'O C\J C C5 $ 9 D ^ C 0 E •o 2 a o co TO a TO -D 'CO o o 0 . C ž 2 C a TO 0 C 'CO Sto CO o o C a^ o 'CO 0 TO N I .e I ^ o 2 S' « o o a TO TO ™ TJ 0 TO 1 TO 'CO 11 £ ^ 0 ö 1 S O TJ O TO C O a 2 co 0 1 'dT ■o 0 ■ ^^^ C TO I ■ i^M O C 0 O E 0 C s TO II TO O > "O TO y 0 TO "O O) TO TO O 0 »O CVJ TO E 2 O) g a 0 «^^^ C TO 1 S TO C n 2 "5 a O C » ^^m 3 C 0 E 2 a O a 3 TO 0 E O) TO i o § TJ 2 a Sä o 0 CVJ 2 n 1 o o co 0 TD 2 .O 1 o ■ o "O o 3 »S TO O) 0 C 0 C ^ W 0 o ^ 0 '£ C to N u: 0 > Es S £ •co 2 a •C a n 0 0 co o TO E S o 2" o E 0 .iid. 2 a o E co a co N '5 2 TO S TO C O TO* 0 CO TO TO ■C a ä ^ TO .g o o c/)"^ w ^ m (D S 2 i 2 n 0 3 m m m m m o D) CD Q. ' O Ö0 55 ^ fo O CO 3 CO CD ooooooo^ C0CDCX)0)C0N>-iC oooocnoos 0000000 rororororororoS! OOOOOOOO) s: rorororurororoS^ ooooooog- rsjrororororvjroo (/i N) jva jO ro fo ro J cn cn cu Vi cn oi cn 3 (t) CO a CO 3 CO CO 3 it CO« o Q« (D 5 w (D C &3 (B 5 2. 3 ■o o o 3 CO o (O 3 (D 0> "2 "O o o a. o> IS (O ^ I- O (D a o oi' |q i- iS ° (D n" o "2 § ö> g ^ CO Sß i (D ^ Ö CoS:f (D CO ^ CD 2 -T- 3 (D 3 fi> o < o 0) 3 < ifi TT CO . o. O ct> Ni O Ä CD O- ^ S » S (D O- S" Ig" co< ■ E a. 3 a o o. CD CO CX) 00 00 C o o o o o (D "O Ül iS I s (D S M <0 ^ fi)' 9- iS. g- O' o. A O 3 Äff ^ < 00 " o o -i. -k -k -k cr o o o o o cd' s: -L -k -L ^ fi) O O O O O g- 3 Ć0 C/>«C/)« ■Ö -O o o a. a. o. "D fi) (ß % "O D) (/y'C/y^ •o -D 0) O O S" 2. 2. o ^ ^ 3- ^ 2 S ® CD r^ O CD S. (O 3 fi) fi) fi} CD CD N (O 0) fi) 0) fi) ĆB a 0) cg.« CD N) Q cn S. o o o o o o o o o o o o o o« fi) CJ CD. fi) g 2. o CD s: •o o« _ to' fi) S' o 3 co « 3 o C TT ® P CO o CO ^ o m o« m T3 s (D S 3 m co -k to CD-^^ cp^ CJ) O) c;i C cn Ol o 3 o o o ® o ro ro ro 2! o o o CD N> ro N> ^ ooog- 3 hO ro ro b Ć0 N3 ro JO ^ cn 01 cn 3 CD P o o 3 co« "O 3. to' I n" s o 3 CD ■D to 3 P" 2 ^ N 3 2 o § š to' 2. g co CD C § co o co« ■o i IS D to N to ■D o g 3 CD N CO 00 ^ to 3 "D O to 3 to (O I s co o« 3 s CD CO O "Ö O S Ä to 3 CD a 3 o 3 CT CD o« Ü 3' co (/y o. co to B TT 3 o g 3 to' 3 to o o- o« 3 CO O N 3 3 to 3 CD a o cr o« M* • 3 CO I I C (O 2. — 3 CO« co "C ^ o I • o 3 3 ^ coJ Ä O o (O fi) 3 to Čo' to o 3 3 ^ \ ^ -o. co £ Ö 3 o s CD ^ — ® CD Q. i. o 3 o o co g • CD ^ co« 2. 3 to o. 3 CO S" O' CD 3 S to # co C 3 W co i. ^ O co« CD 3 "D ^ fl) 5 p' S Ä S » to fi) " s co (O m C1-Ö u 2. CD Ö ' •" T m m o 3 § to i: 9. 3 S 3 s: g • 9: 0 ^^p t 1 3 M 3 a ■D o 5 to cB" (D o 3, N to o > • » ct> I N O. TT 12 CD O a a to to a a to to ÖE CD cd' co« ■D O a. co CD S £ 3 (D N 2 o? co Ö fi) N § B = CD 3 3 JSS. o ? o 0) CD S." Ä CO 5' ® 3 CD CD fi) ^ CO o o rA (B. rf» CO .F* CD Q CO i 2 w M O CD O < "CJ ^ Ö) a'S — • 3 to co O) CD < N 3 3 03 B. 3 — C 3 o to = ĆD 3 3.-o to «=: s- CO 3 N E. ^ S i- ® «I. CD O S CO« CD 3 2. fi) i 3-IQ co =) o co s? <0 co 0 2 u CD s co fi) o. (D 3. N B 9. co' o to = 2. O- 3 to 3 i 1- o co' co« ^ o 2. a N co« 5' •D to Ö) §. o 3- < ' 3 o - g. co« 3 o« to CD 2. 3 co« si O' Ö N "2. to •D to 3 o (O CD O 3 3"ČD' ? O: = CO ĆD Q (/> Ž Ö 2. S to 8 CD I CD 3 3 CD a 3 to 3 a 3 CD 3 a P- ' 7; D. § CO o 9: 3 ^ 3-' o' 9 to S. 3- CO« ^ •O o o Ä SS. 2. Ć? 3: o < ^ g a 3 3. o CD O 3a II S" ^ CD 3 _ o n' cr a o 9r2 2: g' ^ CD co 3 (O co_ a CD ■D O CO cd' CO CD o Op s m 3 z o Z m D O H m m c/>* "O O 33 H Z m D m C 3 CO co« ■Ö o 3. 3 1 ■ 0« C 0 3 3 CO 7r ^^m % T3 0 to 3 0 N 3 7r % 3 O ■o o (O o o. cr to o ■o 3 o. CD CD 3 to o- 3 to o. N O s 3 to a E S O-O co 3 a co CD 10 (O 7r I O ifi (0< •O O a. » •o o (fi fi) 3 (D N 3 TT I I 3 a to o« s-g S ^ a 1 to co 8' Ä -D to TT O co O CD < 2: to -o S- = CD O« ^ .— co« •3. , X3 CD 3 co ■D I 3 "D ■M« CO N ^ a. co ^ 3 Z 3 o S O- (D (D CO« o« ĆD "O to 3 O co to o g' o« g co CD g ? •Ö to o g CO 3 N 0) — < Ž2.-0 ^ 9 co 3 3 ro D m co O o m (/> m ro I ro 00 ■ X k hO o o GORENJSKI GLAS • 24. STRAN Torek, 28. septembra 2004 < "D "D < o 3. 3 S- š: 8.1 co« 0 co Q CD 3 S co 3 0 •D 3 (O o- 3 0 o. to 3 to 3 "n 0 co^a S B -0 to 0 to u = o. ■ to o < ■o to "O w« 0 g S" fi) o 2 •D to' to ^ g i N« 5 T 0 91 o •D •D O« 0 O CO« O to ■D "D a a o. 0 0 g g 3 3 "čd' "ČD' cj" a 9 g: ^ § w 8« N' TT 0 o š ^ o« 3 0 ■D 3 CO 3 3 0 co o 0 3 0 ■O 3 co 3 3 to a > 3 I' _. 0 3 3 to o. 3" 0 < o. to o S co 5 3 3 co 0 CO to o 3 o 3 N ^ to o. o to' o o. 0 N to a 0 o o "D 3 (O 3 3 to co« T3 o 3. to 9 g < fS § » S — o C/)«0 O a 0 -a Z to s? o 3 N« (D 5 0 0 fS s 0 g: -n < 0 o. 3 1 3 to -1 _ N 3 to Ö- Ö- & B- o o 0 0 3 3 O O g g q- CO 0 2 3 Q. 0 3 0 0 to o. 3 S § o 2 to •s- o. 0 -1 C to 0 0' o o. 0 ro o cn o o 3 0 3. to to o. o d 0 0 B O r^ 0) g 'S' § to' 3 to 0 3 o. 0 1 0 3 o o CO« i cn ^ ro -fc o o o O O X o o« • • O) o O fi) a 3-t CO z ^ 0 0 N 3 2. 21 S- a. C o co "D 0 O — O. to 0 z o •__ ■Ö s 3 "«J 3 05 § •T- N to co« •D O a 3 to O cr g« 3" 0 7; 3 co' TT to O o 3 "D o R to co ^^m v ĆT fO < o co« "O o 3. to 0 to 3 R o (O o« to ^ S g to 'S' g e. 3 "D 3 o 0" g o, 3 rS ® (O N O 3 to 3 O S o co 0 CO 3 CO« g« 0 o g 'S' C^2. 3 S" 3 5 o. ® a 3 3 B 'Čo' 0 • ^ S" o to. N w 3 » to - w«a, o 05_ ti O co 0 o a ® S o o. co 0 3 ~ 9 "CJ 5 9 § co o cn o ••g o 00 o co o o ro o ? o. o. co to to o g to o ^ (O 9: o co to "O 5 Ä o 3 0) ^ to S o = o. 3 3 003 co o o co o. 0 co to 3 o ^ a ■D to 9, CO« "CJ o 3. to < O o« 0 • • CO« C o. 0 3 O 3 C? S" to co« "O o 3. co to I I § 0 g 1 Ž: 3 o sT 0 3 w S 3 I I to co, 0 a 3 3 co 3 0 0 to 0 co« ■o o 3. to to 0 0 to co O co« 3 o CT O« co ^ to ro O crt o co o o o 00 o Ol o CD O O O O o ro o 00 o to o. 3 3 ^ t: o C N« O co« co IŽ to CO. to O co« o to co X 3 S. O- M 0 ćB* fi) ^ N' 0 CO to g« 0 B cr (O <■ £ fi) g £ 8« o S" o ® CO -o o 3 co« N 0 i g to 3 0 to Ä C co "O ^ ■o 3. 0 ^ /-S N 9- = ? to N«-0 CO^ 2 3--D y o o to to 0 3 0 3. to N to co o to ^ g CO« 0 =• i'^ co to S" to ^ o« 2. I I i: o l'E B " s s to 3 g. 3 2 0' o ^ 'S' co 3 to o. •D co« o "O 0 0 o o« 3- _ g ^ to (6 o o o ro^ to ■D 3 o. < o. 0 3 O CO« C? ro o co o I cn o I o o o. 0 0 0 3 O 0 O cn O a> o 9 ro cn o fo I cn o o cn o o o o 7t ^ O o« o O 6 co 0 O "D S« 3. pj a š 2. ^ t 0 o. iE 3 co« co« 0 0 § ^ CO o "D ^ O 3. O. ■ ^ to cr 0 to co« 3' o o o« 0 co 0 g o O' (O 0 Q. 0 3 to SJ ■o 0 1 3. 3 o 3 ^ 0 2. ^ o 3 to 0 0 TD a 3 3 9 co« g"® S Z 0 ^ 0' 2. N CO to "O 3 3. S § Ii. m co« 3 3' 3 » O S" o« S to o o. 3 0 = 0 ^ 1 0 fi) 2; 3. 0 0 ^ o. Z z o 0 ^ CO O o 0 3. O 3 2 9 0 3 0 ^^m m ^ 0 • a •=: 0 to "O to" ^ co "O o 3 3 co« čo ? to N 0 •O o 0 CT 9 T ^ 3 3 3 ^ 9 Š cn k g« 0 3 to' O (3 to 0 3 a N' o to Ć? =5 2.-0 0 0 g to 0 ^ O. CO« 0 "O ga w< to' o g co 0 - 3 to if to < 23- O 0 O. O. B ^ 5-a S TJ Oi Čo' 0 to 0 3 co ^^m v 1 to -o O Q o. o. co «E3< to Z ? D to 0 co« ■D O 3. 0 o. ^ 0 gSl. f fS 0 «§ 1 i: g- 3 O a o. to to 0' 0" 3 5 čo ^ <3 S" 0 S ^ o. 2. »< § ^-E to fi) a < to CD 3 co -o 0 co 3. 3 o I to ^ S to s 02 o. cd" 33, 0^0 3 Of F I 3 P o 3 to < o. i' 3 0 3 to OT 0 a "O o co o g 0 a to 0 3 9 to to o. o. 0 0 o« o« •D 0 if N co« 3 T? ? O CO« ^ ■Ö ^ ro S co o> C? 3 S Q o 0 CO C "D ■ 00 3 co g" co« ■D o ■ a. g S 0 0 3 "D 3. 3 9. 1 3 3 2.2. to 3 3 3 w to to 3- w« w« ® 0 0 co« co« 11 o o 0 3 < § "D to to co 3 a to to o 3 0 ^ N 0 to 3 o. o. co« ■o o a 3 0 o. to r3« o' to__ § 9 to 2. to —' < ■o 0 o co Q 2: j to 0 (O o 3. to' "0 to i 3 3- g CO« < TJ CO« o -D ia to to o 0 co "O 2 0 ^ s-?r 0 o (;i ■ "D O 3 0 •O 0 O. I 0 I S o o 3 9 ? cr o g (O o S" co t^w« Tt o o cvj X cd cvj I s. CVJ « •S UJ CO UJ QC o o CO UJ lO C • 55 o co CD r- O o 00 00 h. 0> co CM o O o 05 o T— m m o o o o lO LO o OO lO CD C7) N. • m O CM o o C S • t o (J> m 4 O) CO • o • o 0> ■ m CM cvi # • CD in co co m s co r»- co co t- r^ r^ N. f^ CO cvi ^ O) CO 0> N. I ■O Q o O ag C O. >o ~ ž ^ ■O^ U) Q, Q 0) OJ £ ■o ? p B K w o ^ 0) 2 C « C ^ >ü > it W 0) o N d) d) ■o T3 2 2 a a ■o TD o o "O -o o o Q- CL o « u C CO UJ o < 2 2 o CÖ C ca CM o CVJ N c^ CVJ CO o ^ o N CO rs. Tt I i _ _ o (K £ •Q O O D) Q. ><0 O 0) ^ O CO ^ o o o o E ^ CO o (D C E: CO N CO CD CO O O n-8 (D — — T3 (D O ■i ^ 'c OJ i CO CO ^ CO C 0 E CO C 'O 0) > CO a CD o 'Ü o TD O a d) • ^^^ o o 0) C '25 > o a d) C CO C o 4 o 0 "C >co o o a d) C N O > o •D JU o a o •D co .x .b i o 8 £ v "D 2 > o: .2 CO ■o o a (0 o O) 6 co f ^^^ C co > o C co to 6 co 0) E m CI g <0 co 0) > ■Ö co >u o ■o o a co co 'O 2 o E S-n o S « Sg iS E co 0) o E d) co C C H a C co d) C E § 2 co o. N co > g co C co O C «N O E N CO Z co CÖ >u >CJ >C0 iS co co" ^ co co o OJ to o C E d) E co co Tt + + + O o o z Q 52 OKJ O O Z ^ O UJ o co O C > o II Q Ü Q. CO co N N > d) it o iS «o II K ü_ a E 5 o E § O to z =J co ^ o o| « h £ o o o> »o co co 5 E co o N T3 co QC LU U. (/) Z < cc 0 "O ^ ^ CL s d) UJ 3 CC I- co ■O o a co o O) E 0 1 ^^^ C N d> E S 0 a 1 ^^^^^ CÖ C co E co • ^^^ o co o 2 o E ;5 O C o o 0 CO ^ CEO •C o p o-o S; W CTUJ š 2 Q d) to ■o d) _ M CC UJ u. CO O < cc co ^ a 0 Z ■"O d) N to C 0) aF 0 g •o g d) 'O co _g ž co o -a: O) "D s- co O C >N O E N 8 o C § d) -C >u co a n d) co o ^ > D O t! £ 9 fl Iž |1 l| ojO o >o co co o o co ^ co C 2 o C »Ü o o to 2 o. CÖ > co C co I 2 CO o pCD O (O ^ co CO d) C 6 6 S ^ o C C co « o-d) ^ o C co s f "CT O a o d) o 'O 2 co ^ h o o co Ć0 •= co C d) C O) C hJ > »co o o E -Q co CO m ^ d CO C "O 0 S 0 CO 0 'Ü lO o CO "o 2 ^ s- 0 2 O- to o E o _ o ^ S o co ^ 3 CD W CVJ CO d "D O CO N S t ^ >co o 'ČL I o -§=0 co o 2 o 3. Q.(3 "š jS 0^« lil s C w J- .Ü (D — ^ C 0 o .|o.o co 0 D co ^ -o 'Ü ^ 0 00 >N o < z UJ 13 QC UJ >ü »Ü < CC 0 'O CD TT O O CVJ C iS Q. (D CO (O (D O CO co < o o oc O. CVJ in N. + UJ 'N UJ ^ UJ o z co "i O N co + O 9 a. tO z t o o a < u Q>N d ^ >0 O < Z oc ^ > ^ UJ C (O •o TO io (D a O m co =: o 7 l'JiJ CO ^ "O < 'Ü co < UJ oc a 5 S3 .Sž. d) ^ © 2 O a CL co O Q. m O < N m Z o o co co > UJ 'N UJ UJ o co i o. UJ UJ s UJ s C o. ^ co < »o UJ > o o. co o co Tt < Tt z Tt TT 0 »N 0 co 0 01 0Q C co y co D Q >o 0 UJ N UJ O 0. s ^ E 0 C ■o co £ o • O "g co co 2 o. * c Ž co Q. Z) 0 »N 'N co 0 c 'ü D o co * o o a C co TJ ■ ■ C •D 0 co co .co "0 > 0 C »Ü co N a 0 ^ co co CL m 6 o o CVJ •«t o o CM O) O) co o C^J c\i o^ m C co E TT o o CVJ C iS d O O o ^ ^ r^ m m tn co o o o co (d (b CD 10 co < ü < cc < 0 s UJ < gc CJ < u. O < cc o < o Z Š cc < Z o o 0 < in 5 ^ UJ 1 O Si 15 o 9 o co > 0 o •D oO " ^ ri 0 tn O wQ sgS QKJ O Q. O Q m o rj m m ^ UJ I- co Q (O UJ CTOC O co •o ^ co u cn 0 >o < o co 10 o (O 0> • N CJ) o CO CVJ co UI UJ »Ü N _C0 aui •Ö O < 'Ü C) > ^ O X Ij z ^ "J =r O = O > o X + »O < UJ oc ~ < < z co < Q UJ oc Ouj UJ X co cd W O) ^ '(D M m O) CO Ü "c ic ^ C co s C O) ic CÖ'N Ü m O CO »to co cc "55 C > co o co C o 'Ü O iS D to to CO CO C co o o 'N 0 C 'U o 0 s co • • ^ co o 'N C >5 o 3 C 3 >o (Ü o o. o 0 o ^ o oS <0 o C4 O O O C3) r-- cd" o> ^ O) f^ ^ o (3) s ^Si CO 5 g ^ CVJ co C • o co C o 0 S" a co o o CM 05 o . CD O o ■o o (O Z C o a o "O o (O N 0 C 73 CO " ■ ^^^^ • ^ ^ 5 - K o \ co ä O) o cc N. ^ 5 ^ ^ to > >C0 1= co (O £ E E a 0 »O cvj C 0 'O 0 »to CO CO 0 E o "O co o o o o o I o o m co 0 'to 0 co co o ■o o C 0 'Ü co o o d" o o 4 O o o 0 co lO CVJ co" O lO CO G o o CVJ O co N co o •N 0 C »Ü n O 3 co « 0 CO CO TJ CO »Ü % s 2 E o. 0 o Q. 3 CO C O ^ -o .o CO 'Ü co d) C N C TJ 0 co co C > co 'Ü o o TJ 0 co > o C O a d co TJ O a E co C co 'O CÖ o Q. 0 "O 'č »co o CL . CO ■ dj »N O n o n > O E co O) o r »Ü co co § co o ^ co <1> ^ 0 n 0 ^ co -p O > a. ž C to :i dj C co o o o co a — co E c 0 •O 0 co "c 2 o O co 0 > E 0 C T3 co •O S a> )N ■io-N s: O C (O it co o o o TT O o CM C co o O O z a o o o o z oc a < CJ > s t • 3 CD co co o o o. C co tj ■D 0 co co co 0 > 0 C 'O co n O ■o o co o o o o CM O o o I CM o CO o o o CM q CD E co »co Q CO co CVJ co CO co ^ 0) 0) m CJ) co CO CD 0) ^ Tj- o o o co 05 co o CM « 00 h« • CM co m 10 co Tf m co p o iS' —• + co + CVJ N + O + o O z oc a s O z o »o z oc o CL < o Q. D N CO 0 'O o 73 C ^ 0 TJ o o TJ co co C 0 'n o E 2 a "D o ■o o o TJ g Q 0 z •C o to C »N co = -g o C cr o £ 12 s ^ 2 > - ^ a « z _ co co ^ o C »o ^ 'N E o 0 m o UJ -Ö Q n 0 I o to co U) iS 0 Ć0' TJ g Q. 0 Sc -g a i 0 TJ o TJ o co Q CL OCO'^T-O-^CMCO r- hs. h- N. r^ GORENJSKI GLAS • 26. STRAN ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si Torek, 28. septembra 2004 Najuspešnejši slovenski alpinist Viki Grošelj je predstavil kranjskemu občinstvu doživetja na desetih osemtisočakih. Kranj - Ob 25-letnici prvega slovenskega vzpona na najvišjo goro sveta je Gorenjski muzej pripravil razstavo Slovenski Everest, ki privablja številne obiskovalce. Podobe Himalaje je razkril še Viki Grošelj na predavanju o alpinističnih odpravah, kjer je ob uspehih doživel tudi tragedije. Junijsko odprtje razstave Slovenski Everest v Kranju je pospremil Viki Grošelj s predavanjem o smučarskih podvigih v visokih gorah. Istega gosta je Gorenjski muzej povabil tudi na zaključek razstave, ki pa jo bodo zaradi velikega zanimanja podaljšali Še za mesec dni. Na četrtkovem predavanju v Modri dvorani je najuspešnejši slovenski alpinist predstavil s sliko in besedo poti na deset vrhov, ki presegajo magično mejo 8000 metrov. "Izračunal sem, da je bila pot od prvega do zadnjega osemti-sočaka dolga natanko 26 let in 15 minut/' je povedal športni pedagog iz Ljubljane, ki seje že v mladosti zapisal 'alpinizmu. "Takrat niti v sanjah nisem pomislil, da bom kdaj stopil na goro, ki presega 8000 metrov. Pozneje je to postala resničnost, ki se je končala z nenavadno tekmo. Prijatelji so me dražili, da v inej nimam možnosti za uspeh. Če priborim vrh zase, se bo Štel tudi za Slovenijo. Če bodo na vrhu drugi, sam ostanem brez točke. Tekmo s Slovenijo sem res izgubil s 14 proti 10, vendar menim, da to sploh ni slabo," je komentiral Viki Grošelj svoje dosežke v Himalaji, kamor Še zahaja. Začetek oktobra namreč odhaja v Nepal na proslavo ob 50-letnici prvega vzpona na Čo Oju. Tam bo seveda tudi plezal. Viki Grošelj, najuspešnejši slovenski alpinist. Katera je najljubša "Če bi me vprašali, katera je moja najljubša gora med doseženimi desetimi vrhovi nad 8000 metrov, bi se težko odločil. Makalu je gotovo v vrhu, saj je leta 1975 presegel vsa pričakovanja že izbor v ekipo. Bil je moj prvi osemtisočak, na katerega sva stopila tudi dva zelenca med izkušenimi alpinisti. Takrat sem ugotovil, daje treba poslušati starejše," je priznal predavatelj. Ob posnetkih na diapozitivih je pojasnil, da v visokih gorah ni šale. To je spoznal na naslednjih odpravah, kjer je ostal brez vrha. Leta 1979 so ga le 500 metrov pod vrhom Everesta ustavile težave z jeklenko kisika in ozebline, za povrh pa sije poškodoval hrbtenico. Lotse ga je zavrnil leta 1981, prvi vzpon na -Manaslu čez dve leti pa je prekinila tragedija, v kateri je umrl tudi Nejc Zaplotnik. Prijatelja so našli in pokopali leta 1984, ko je Grošelj le stopil na Manaslu. Od takrat pozna uspehe, a tudi tveganja. Leta 1986 je na odpravi v Pakistan stopil na dva vrhova gorovja Karakorum -Broad Peak in Gašerbrum 2. Na slednjem je umrlo pet ljudi v neurju, Slovenci pa so srečno II Predavanje je privabilo v dvorano muzeja številne ljubitelje gora. ušli. Leta 1988 je sledil Co Oju, kjer so se prvi vzp>eli s severa v hudem mrazu. Naslednje leto je bilo še bolj uspešno: spomladi Lotse in Everest, jeseni pa Šiša Pangma. "Še danes sem ponosen, da sem manj kot v letu dni zmogel kar štiri visoke vrhove. Žal je na Everestu za vedno ostal Dime (Ilievski, op. p.). Tudi moja zadnja osemtisočaka nista minila brez izgub prijateljev. Na Kang-čendzengi sta leta 1991 umrla Marija Frantar in Jože Rozman, druga najvišja gora K2 pa je bila leta 1993 usodna za Boštjana Kekca. Smrti soplezalcev so nekaj, na kar se ni moč nikoli navaditi. Vseeno sem se pozneje udeležil uspešnih odprav na Anapurno in Daulagiri, leta 2001 pa sem vodil odpravo slovenske policije in sam že drugič stopil na Čo Oju," je Viki Grošelj sklenil pripoved o Himalaji. Stoj an Saje Župnika ne bi bilo sira t ' Bohinjski sir delajo le v sirarni v Srednji vasi. Dva milijona litrov mleka letno. Zaščitni znak je planšar Sredi\ja vas - Hlebec bohinjskega sira je pravzaprav hleb, saj tehta od 45 do 55 kilogramov. Zai\j sirar porabi 600 litrov mleka. In veliko znai^ja, da iz mleka nastane sir, ki mu ni para v Slovengi in tudi v svetu ne. Ime bohinjski sir je zaščiteno, prepoznavnost mu daje tudi planŠar. V najboljših letih so ga na bo-hii\jskem kravjem balu prodali vsaj 40 hlebov. Šel je za med. Vodja A&C ogledne sirarne v Sredici vasi Milan Taler pravi, da so se časi zelo spremenili, pa tudi denarnice so vse tai\jše. Bohinjski sir ima dolgo tradicijo, ki sega v čase, ko so Bohinjci delali maslo in ga prodajali v Trst. Tedanjemu župniku Mesarju se je porodila zamisel, da bi začeli izdelovati Še sir. Po bohinjskih planinah je bila njegova izdelava samoumevna, zapovedana. Znane so bile sirarne v Studoru, Stari Fužini, Srednji vasi. Potem so začele planine propadati in do danes je ostala le ena sirarna v Srednji vasi. Pred osmimi leti jo je kupil An- doleniske toplice marieSke toplice hoteli otočec Posebr>a ponudba za Gorenjce - veseli avtobus V Zdravilišče Dolenjske ali Šmarješke Toplice in Hotele Otočec od nedelje, 10.10., do petka, 15.10. 2004 ... vsebinsko zelo bogati 5-dnevni programi ✓ brezplačni avtobusni prevoz v zdravilišči In Hotele Otočec in nazaj, ✓S polpenzionov v hotelih ✓pregled pri zdravniku (v Zdravilišču Dolenjske Toplice), ✓ vsak dan skupinska telovadbo v vodi (v zdraviliščih), ✓ neomejeno kopanje v termalnih bazenih v hotelu, ✓ neomejeno kopanje v novem Wellness centru Balnea v Dolenjskih Toplicah... za goste Otočca pa še: ✓ 1-krat večerja z glasbo v grajski restavraciji (namesto v Restavraciji Tango), ✓ uporaba večnamenskega zunanjega igrišča, ✓ igranje tenisa in namiznega tenisa,... 5 dni dodatnih 5 dni Dolenjske Toplice 49.900 SIT 44.900 SIT Šmarješke Toplice 51.000 SIT 45.900 SIT Hoteli Otočec 40.572 SIT ■ Cena velja na osebo v dvoposteljni sobi. Turistična taksa in zavarovanje nista vključena v ceno. Cena že vključuje maksimalni popust, nanjo ni več dodatnih popustov. Možnost plačila na tri obroke s čeki. Doplačilo za enoposteljno sobo in polni penzion. Avtobus bo v nedeQo, 10. oktobra 2004^ odpeljal z naslednjih postaj: Jesenice (14.00), Bled (14.20), Lesce (14.30), Radovljica (14.35), Naklo (14.55), Kranj (15.00), Škofla Loka (15.15), Ljubljana (peron št. 29) ob 15.50. Iz Doleni$iEfii Topik; se bo avtobus vračal 15. oktobra 2004. ^aom Deltn^ Tgram usposabljanja za RAČUNOVODSKA IN KNJIGOVODSKA DELA - priprave za izpite na GZS t ♦ ♦ - , • • v. » « < • • 1 >> . - -V « Zavod za tehnično izobraževanje ZTI je zavod z dolgoletno tradicijo v izobraževanju odraslih. V svojem nazivu združuje Z kot znanje, T kot tradicijo in I kot Izbornost. Znanje, pravijo, je pot do uspeha in kakovosti življenja vsakega posameznika. Pot do znanja ljudem kažejo že 45 let in to je tradicija, na katero so ponosni. Osnovno vodilo njihovega delovanja pa je izbornost -strokovnjakov, s katerimi sodelujejo, metod, ki jih uporabljajo pri svojem delu, izobraževalnih programov, ki jih snujejo In izvajajo, ter strokovnih dogodkov, ki jih organizirajo. Njihova osnovna dejavnost je izobraževanje odraslih" na različnih nivojih, to pa sproti prilagajajo potrebam trga. Glavno vodilo pri tem je posredovanje znania\Zato spremljajo znanstveno raziskovalno in razvojno delo doma in v tujini ter ga posredujejo široki javnosti preko posvetovanj, simpozijev ali kongresov. Njihovo vizijo pri razvijanju izobraževanja odraslih oblikujejo jasni cilji, visoko usposobljeni zaposleni In zunanji strokovnjaki. Njihov razpoznavni znak sta poslovna odličnost ter zadovoljstvo in preseganje pričakovanj udeležencev. Vključeni so tudi v nacionalni razvojni projekt Ponudimo odraslim kakovostno Izobraževanje POKI, ki ga ob podpori ministrstva za šolstvo, znanost In šport razvija Andragoški center Slovenije. Torek, 28. septembra 2004 OGLASI GORENJSKI GLAS • 27. STRAN 4 \ GorenjskiTisk 1. Prodamo dve garaži: Gorenjski tisk, grafična dejavnost, d.d Mirka Vadnova 6 4000 KRANJ - na Begunjski cesti 1, Kranj v izmeri 17 m^ in - na Zoisovi 44, Kranj v izmeri 11,64 m2 (triplex). Garaži bomo prodali najboljšima ponudnikoma. 2. Po ugodni ceni oddamo v najem poslovne prostore: - v I. nadstropju poslovne stavbe Zoisova 1, Kranj v izmeri 136 m2 in - v IV. nadstropju poslovne stavbe Gorenjskega tiska, d.d., Ul. Mirka Vadnova 6, Kranj v izmeri 547 m^. Dodatne Informacije po tel. 04/20 16 330. Ponudbe pošljite na naslov Gorenjski tisk, d.d., Ul. Mirka Vadnova 6, Kranj. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE C. M. Tita 78, 4270 JESENICE Tel.: 04/58-69-242, fax.: 04/58-69-340 Na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, številka 56/2002, 110/2002-ZDT in 2/2004-ZDDS) Upravna enota Jesenice objavlja javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto 1. REFERENT/KA za opravljanje nalog s področja prometa v Oddelku za upravne notranje zadeve. Naloge na delovnem mestu Referent se lahko opravljajo v nazivu Referent III, Referent II in Referent I. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Opis nalog: - vodenje enostavnih upravnih postopkov na prvi stopnji, - izdajanje odločb na predpisanih obrazcih na prvi stopnji, - opravljanje enostavnih upravnih nalog, - opravljanje dejanj v zvezi z izdajanjem potrdil iz enostavnih evidenc, - blagajniško poslovanje. Kraj opravljanja dela: Jesenice, Cesta maršala Tita 78. Zahtevani pogoji: - srednja izobrazba (V. stopnja) družboslovne smeri in - najmanj 3 leta in 6 mesecev delovnih izkušenj, - opravljen strokovni upravni izpit in strokovni izpit iz upravnega postopka. Na podlagi 70. člena Zakona o javnih uslužbencih Upravna enota Jesenice objavlja prosto uradniško delovno mesto za določen čas 2. VIŠJI/A REFERENT/KA za opravljanje nalog s področja javnega reda in mira v Oddelku za upravne notranje zadeve. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas - 1 leto, s polnim delovnim časom in štirimesečnim poskusnim delom. Izbranemu/i kandidatu/ki bodo v pogodbi o zaposlitvi določene pravice glede na uradniški naziv višji referent Opis nalog: - vodenje evidenc in priprava informacij na njihovi podlagi, - izdajanje potrdil iz zahtevnih evidenc oziroma o dejstvih, o katerih organ ne vodi evidence, a zakon določa izdajo potrdila o dejstvu, - vodenje zahtevnih upravnih postopkov na prvi stopnji, - opravljanje drugih upravnih nalog podobne zahtevnosti, - opravljanje del in nalog za krajevni urad, - blagajniško poslovanje. Kraj opravljanja dela: Jesenice, Cesta maršala Tita 78. Zahtevani pogoji: - najmanj višja strokovna izobrazba družboslovne smeri in - najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj, - opravljen strokovni upravni izpit in strokovni izpit iz upravnega postopka. Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati/ke za oba delovna mesta izpolnjevati še splošne pogoje, ki so določeni s predpisi s področja delovnega prava, in pogoje, ki jih določa drugi odstavek 88. člena Zakona o javnih uslužbencih, in sicer: - državljanstvo Republike Slovenije, - da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - da oseba ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje točke. V skladu s prvim odstavkom 89. člena Zakona o javnih uslužbencih na prosto ur-adniško delovno mesto pod 1. lahko kandidirajo tudi osebe, ki nimajo opravljenega strokovnega upravnega izpita in strokovnega izpita iz upravnega postopka pod pogojem, da bodo v primeru izbora na delovno mesto zahtevana izpita opravile najkasneje v enem letu od imenovanja v naziv. V skladu s 70. členom Zakona o javnih uslužbencih lahko za delovno mesto pod 2. kandidirajo tudi osetDe, ki nimajo opravljenega strokovnega upravnega izpita in strokovnega izpita iz upravnega postopka. K prijavi morajo kandidati/ke priložiti naslednja dokazila: - fotokopijo dokazila o zaključku šole, - fotokopijo potrdila o državljanstvu ali osebne izkaznice ali potnega lista, - fotokopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba. Kandidat/ka, ki bo izbran/a, bo moral/a predložiti še: - potrdilo o nekaznovanosti (izda ga Ministrstvo za pravosodje), - potrdilo, da kandidat/ka ni v kazenskem postopku (izda ga krajevno pristojno sodišče). Vse zainteresirane vabimo, da pošljejo pisne prijave z vsemi zahtevanimi dokazili v osmih dneh na naslov: Upravna enota Jesenice, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice - za prosto uradniško delovno mesto pod 1. s pripisom "javni natečaj -referent", -za prosto uradniško delovno mesto pod 2. s pripisom "objava - višji referent". Upoštevali bomo samo popolne prijave! Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po opravljenem izbirnem postopku. Informacije: Mojca Koselj, tel. št. 04/586 92 42. Gorenjski prijatelj RADIO SOR.'V 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora. si X M I » ^A < « X zavrti V času od 27 septembra do 9. decembra 2004 vam nova nagri igra prinaša bogate nagrade. Vsa^ četrtek bomo na žrebanjih podelili denarne in praktkine nagrade, na koncu pa vas čaka še glavna nagr in s»cer nosn avtomotMl znamke M#rce 1 'i •v. m -•A*. N-. . '/'J 'fm/A C\ s m s Südr/o v*> '8 b;a u h Alu s e\ a n r> Liubeli/SLO Pri nas ste nekaj kupili, vendar ste kasne e opazili, da bi isti izdelek drugje lahko dobili ceneje. Pridite v našo trgovino in raz iko v ceni vam povrnemo v gotovini. Tudi če samo opazite, da je določen Izdelek drugje cenejši, nas opozorite in tudi pri nas ga boste lahko kupili po nižji ceni. V obeh primerih vam damo še dodatnih 12 % od nižje cene v gotovini. To jamstvo velja do 14 dni po nakupu oz. ugotovitvi nižje cene drugje. S seboj prinesite račun oz. letak oz. oglas konkurence. (Izvzete so ponudbe» časovno omejene akcije, razprodaje opuščenega programa, rastline oz. zgolj informativne cene v internetu, ponudbe v prodajalnah na veliko, v okviru razprodaj in razpustitve trgovin.) Pridržujemo si pravico, omejitve prodajnih količin. Jamstvo velja za avstrijske trgovine. i GORENJSKI GLAS • 28. STRAN HALO-HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si Torek, 28. septembra 2004 davčni urad kranj sporoča Organizacija davčne uprave Pri komuniciranju z davčnimi zavezanci opažamo, da je med njimi še vedno precej takšnih, ki ne poznajo organiziranosti davčne uprave oziroma še vedno mislijo, da so izpostave davčnih uradov oziroma " davkarije", kakor jih v pogovornem jeziku imenujejo, še vedno del občinske uprave. V prispevku pojasnjujemo organizacijo davčne uprave in možnosti za način komuniciranja med davčnim organom in davčnimi zavezanci. Nova davčna uprava je pognala korenine v času, ko je država ločevala lastnino na družbeno in zasebno, tem družbeno-ekono-mskim spremembam pa je bilo treba prilagoditi nadzor nad davčnimi zavezanci. Pred tem je pobiranje in nadzor nad plačevanjem davkov in drugih dajatev pravnih oseb z družbeno lastnino opravljala Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje; pobiranje in nadzor nad plačevanjem davkov in drugih dajatev fizičnih oseb pa je opravljala Republiška uprava za javne prihodke v okviru Ministrstva za finance RS. Po osamosvojitvi, ko so bili storjeni prvi koraki v smeri evropskih integracijskih procesov, je bilo treba davčno službo organizirati tako, kot je povsod po Evropi, jo napraviti enotno. Prva reorganizacija v tej smeri je bila izvedena že leta 1992, ko je iz občinske Uprave za družbene prihodke, katere pristojnost je bila opravljanje nalog davčne službe za fizične osebe, nastala Republiška uprava za javne prihodke v okviru Ministrstva za finance RS, iz Službe družbenega knjigovodstva, ki je opravljala naloge davčne službe za pravne osebe, pa Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Korenite spremembe pa je prinesel leta 1996 sprejeti Zakon o davčni službi, na podlagi katerega je bila iz dveh davčnih organov, ki sta opravljala naloge p'obiranja in nadziranja plačevanja davkov, ustanovljena enotna Davčna uprava Republike Slovenije, kot organ v sestavi Ministrstva za finance. Davčno upravo Republike Slovenije sestavljajo Glavni urad s sedežem v Ljubljani, 14 davčnih uradov, ustanovljenih za posamezno območje (Brežice, Celje, Novo mesto, Kočevje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Postojna, Ptuj, Trbovlje, Velenje), in Posebni davčni urad. Glavni urad organizira delo davčnih uradov ter zagotavlja enotno izvajanje davčnih in drugih nalog, opravlja neposreden nadzor nad delom davčnih uradov, vzpostavlja in organizira enotno vodenje davčnega registra, določa vsebino in obliko davčnih obrazcev, organizira izvajanje davčnega nadzora, določa in izvaja programe za strokovni in tehnični napredek dejavnosti davčne uprave, izvaja programe za izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev davčne uprave, opravlja druge naloge, določene z zakonom ali drugimi predpisi. Davčni urad odmerja in pobira davke ter vodi o tem predpisane evidence, odloča v davčnem postopku na prvi stopnji, opravlja kontrolo in inšpekcijske preglede davčnih zavezancev, opravlja naloge v zvezi z vzdrževanjem davčnega registra, evidentira podatke o obračunanih in plačanih davkih in denarnih kazni, izvaja postopke prisilne izterjave davkov in denarnih kazni, izvršuje plačilo preveč plačanih davkov, opravlja druge naloge, določene z zakonom ali drugimi predpisi. Posebni davčni urad ima sedež v Ljubljani in opravlja naloge davčnega urada na celotnem območju Republike Slovenije za banke in hranilnice, zavarovalnice, družbe, ki prirejajo posebne igre na srečo in trajne klasič- Freske navdušujejo še danes Sv. Primož nad Kamnikom - Sv. Primož nad Kamnikom je že dolga stoletja eno bolj priljubljenih romarskih središč na Slovenskem. Na 845 metrov visoki vzpetini na pobočjih Velike planine je romarska cerkvica domnevno stala že pred 1000 leti. Cerkev je v listinah prvič, omenjena šelfe leta 1380, po temeljih današnje stavbe pa je moč ugotoviti, daje na tem mestu že v 11. stoletju stala cerkev s popolno romansko obliko. Zaradi izjemne dljubljenosti med verniki, ki so sem prihajali z celotne Kranjske, tajerske in tudi Koroške, so jo v 14. stoletju povečali. Sedanjo podobo je cerkev dobila v 2. polovici 15. stoletja, na kar nas spominja tudi izklesana letnica nad vhodom. Zaradi omenjenih prvin jih umetnostni zgodovinarji uvrščajo med najpomembnejše tovrstne dosežke na Slovenskem. Freske so bile v svoji 500-letni zgodovini obnovljene dvakrat - leta 1840 in 1963-64, visoko obletnico, ki jo praznujemo letos, pa so Kamničani na posebni prireditvi obeležili v nedeljo, 26. septembra. Slovesnost je v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Območno izpostavo Kamnik, pripravila Župnija Kamnik. Po sveti maši so za obiskovalce, ki so se množično udeležili prireditve, pripravili še predstavitev fresk in pester kulturni program. Jasna Paladin ne igre na sreČo, borze, borzno-posredniŠke družbe, investicijske družbe, družbe za upravljanje in klirinško depotne družbe ter za gospodarske družbe, katerih prihodki so v preteklem letu presegli 5 milijard tolarjev. Davčni uradi, ki so ustanovljeni za posamezna območja v RS, imajo v svoji sestavi izpostave, ki so dislocirane notranje organizacijske enote. Kranjski urad jih ima 5, in to v Kranju, Škotji Loki, Radovljici, Jesenicah in Tržiču. Davčni urad deluje na več lokacijah zatt), da svojo dejavnost približa zavezancem, čeprav je takšen način dela za davčno upravo neracionalen in neekonomičen. Zalo je davčna uprava pristopila k reorganizaciji davčnih uradov in njihovih izpostav po zgledu organizacijskih modelov razvitih evropskih držav. Tako se bo reorganiziral tudi kranjski davčni urad. Izpostave davčnega urada ostajajo Čvrst davčni servis, tako da občani na njih lahko opravijo večino davčnih opravkov, druge naloge pa so prenesene na sedež urada. Izpostave ohranjajo funkcijo servisa posameznikom oziroma občanom. Na izpostavi se .opravljajo naloge odmere dohodnine, davka iz kmetijstva, davka od dohodkov iz premoženja, davka od dobička iz kapitala, davka na posest stavb, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, komunalnih in drugih taks, davka na dediščine in darila, davka na promet nepremičnin, prispevkov za kmete, samostojne kulturne delavce, za prostovoljno zavarovanje. Na izpostavi tudi podjetniki lahko opravijo vse potrebno: oddajo vloge (zahteve, davčne napovedi in obračune, pritožbe, ugovore itd), dobijo razne informacije in potrdila: o davčnih številkah, plačanih davkih, višini zavarovalne osnove, višini katastrskega dohodka, vpisu v HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 NaroČilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 alt osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 1. 10., Lenti 2. 10.. 7. 10. in 16. 10; Madžarske toplice od 2. do 5. 10., 28. do 31. 10., 11. do 14. 11.; Međugorje od 8. 10. - 10.10. Tel.: 04/53-15-249 prof. META KONŠTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 www.mekon-loka.8i TEČAJI TUJIH JEZIKOV (AN, NE, IT, ŠP, FR, RU, LAT, SLO, ARAB) za odrasle, študente, dijake, učence, otroke, upokojence Tel.: 04/51-50-590, fax: 51 50 592, e-mail: meta.konstantin@siol.net PREŠERNOVO Cl.EDALIŠĆE KRANJ Glavni trg 6, Kranj E. Risar: NORA NORA, DANES ob 19.30, za MODRI, IZVEN in KONTO; 1.10. ob 19.30, za PETEK 1, IZVEN in KONTO; 2.10. ob 19.30. za SOBOTA 1, IZVEN in KONTO; 4.10. ob 19.30. za RUMENI, IZVEN in KONTO; D. Muck: BLAZNO RESNO ZADETI. 3.10. ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Rezervacije pri blagajni PG tel. 04/20 10 200, www.presernovogledaHsce.com LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 14, Škofja Loka Tel./fax: 04/51-20-850 gsm: 041-730-982 V četrtek, 30. septembra, ob 19.30 Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. komedija, PREMIERA, za IZVEN; v petek, 1. oktobra, ob 19.30 Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU, komedija, za abonma MODRI; v soboto, 2. oktobra, ob 19.30 Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU, komedija, za abonma RDEČI davčni register, vpisu v register samostojnih podjetnikov in druga potrdila. Vloge lahko predložijo pisno ali ustno na izpostavi ali jih pošljejo po poŠti. Precej občanov svoje finančne, upravne in druge zadeve že ureja po elektronski poti. S pridobitvijo digitalnega potrdila pa lahko davčni zavezanci na ta način izpolnijo tudi nekatere davčne obveznosti. Fizične osebe vložijo zahtevo za pridobitev digitalnega potrdila pri upravnih enotah, poslovni subjekti pa pri davčnih uradih. Elektronsko davčno poslovanje je davčnim zavezancem in drugim na voljo na internetnem portalu eDavki: hUp://edav-kLdurs.si/, veČ drugih informacij, pojasnil itd. pomembnih in zanimivih za davčne zavezance, pa je zbranih na portalu: www.gov.si/durs/. Uradne ure na davčnem uradu in njegovih izpostavah so ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih od 8. do 13. ure, ob sredah pa od 8. do 12. ure in od 13. do 17, ure. Cilka Habjan, direktorica Rodio Tfigiciy PH 9lQ/ Oorenj/ke*^ Prvi 910/ek Corenj/ke*^ Radk) Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4.4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah; 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj •v RESIAVRAOIA "Pri Jožovcii" Begunje GALERIJA ' Begunje 21. Begunje Sreda, 29. 9. 2004 - "Gašperji" .Četrtek, 30. 9. 2004 - snemanje oddaje "PA SE SUŠ" ob 40-etnici Radia Triglav z "Modrijani" in ansamblom "Dinamika" Petek, 1.10. 2004 - hišni ansambel "Avsenik" Sobota, 2.10. 2004 - hišni ansambel "Avsenik" Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si JEZIKOVNA ŠOLA pri UUDSKI UNIVERZI KRANJ □ □ šolo s tradicijo in uspehi poobtoščeni center za izvedbo izpitov vabi od 13. septembra 2004 dalje k vpisu v tečaje AN-NE-rr-FR-ŠP-SLO-RU in vse druge jezike, kijih potrebujete □ TEČAJI PO JAVNO VEUAVNIH PROGRAMIH, 6 stopenj, 90 ur AKCIJA: 20% nige cene za študente in dijake □ POSLOVNI JEZIK, 60 ur □ PONOVITEV SLOVNICE S KONVERZACIJO, 60 ur □ OBNOVrTVENITEČAJI,40ur □ KONVERZACIJA, 40 ur □ TEČAJI ZA TAJNICE, 40 ur □ POSLOVNA KORESPONDENCA, 10 ur □ PRIPRAVE NA IZPITE: - Državnega izpitnega centra - Univerze Cambridge (UCLES) - Goethe Inštituta | □ TEČAJI ZA PODJETJA 3 □ INDIVIDUALNI TEČAJI □ PRIPRAVE NA MATURO iz AN - NE jezika, 60 ur/40 ur Učenje z ljubeznijo - prava pot do znanja, JAMSTVO, KI ZAVEZUJE; - 500 kandidatov Letno - 90% opravi izpit prvič - vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre ZAČETEK: 04. oktober 2004 OJ 1 5 C C Si K v, e O 2 CO a z> 3 INF0RMAa3E04 280 4816 www.lu-kranj«si .J GLASOV KAŽIPOT Obvestila o prireditvah objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate! Prireditve Literarni večer Cerklje - KD Davorina Jenka vljudno vabi na literarni večer in odprtje razstave tiskanih književnih del cerkljanskih pesnikov in pisateljev 19. in 20. stoletja, ki bo v župnijski dvorani v Cerkljah na Gorenjskem v petek, 1. oktobra 2004, ob 20. uri. Odprtje ceste Jelendol - Dolina - Jutri, v sredo, bodo ob 16. uri svečano odprli prenovljeno cesto Dolina-Jelen-dol. Ob tej priložnosti bo kulturni OSMRTNICA Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je po hudi in dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi MIRO KOSNIK 1956 - 2004 9 Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 29. septembra 2004, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Danes, v torek, 28. septembra 2004, bo od 15. ure dalje žara v tamkajšnji mrliški vežici. Cvetje hvaležno odklanjamo v korist Društva distrofikov Slovenije. VSI NJEGOVI Šenčur, 25. septembra 2004 OSMRTNICA Umrl je ANTON JAMNIK Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 28. septembra, ob 16. uri na pokopališču v Sori pri Medvodah. Na dan pogreba bo žara od 9. ure dalje v mrhški vežici v Sori. VSI NJEGOVI Sp. Senica, 24. septembra 2004 i Torek, 28. septembra 2004 KAŽIPOT, MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 29. STRAN il iZDePi.8i Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas> d o o Zoisova 1, Krani program in povorka štirikolesni-ka, otrok z rolerji in kolesi, kočijami in avtomobili. Ura pravljic Tržič - V četrtek, 30. septembra, se bo ob 17. uri na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja začela Ura pravljic. Markov tek Žiri - Planinsko društvo Žiri v soboto, 2. oktobra, v spomin na priznanega žirovskega alpinista Marka Čara vabi na peti Markov tek na Javorč. Start teka bo pred blagovnico v Žireh ob 10. uri. Prijave bodo zbirali od 8.45 do 9.45. Dolžina proge je 4,6 km za odrasle oz. 3 km za otroke in veterane. Vzporedno s tekom bo organiziran pohod na Javorč. Predhodne prijave na: info@slo-climb-ing.com. Dodatne informacije: 04 51 91 804-Zvone. Izleti V Lenti Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira 16. oktobra nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem. Prijavite se pri poverjenicah. Pohodniška sekcija društva pa v oktobru vabi na dva pohoda in sicer 9. oktobra po Urekovi poti z zbirnim mestom ob 8. uri pred kulturnim domom ter 18. oktobra na Potoško goro in Svetega Jakoba. Zbirno mesto bo tudi tokrat v Naklem, pred ku turnim domom ob 13. uri. KRČNE ŽILE Dr med Jan Zimr7>ermann. Na Gnću 11, Izola Na Čemšenik Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod na Čemšenik, ki bo v soboto, 2. oktobra. Odhod bo ob 8. uri s parkirnega prostora pri hotelu Borali ob 9.15 s parkirišča pri transformatorju. Na Goli vrh Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v četrtek, 14. oktobra, popoldanski planinski izlet M-odseka na Goli vrh nad Jezerskim. Odhod z osebnimi avtomobili izpred Mercator centra na Primskovem bo ob 13. uri. Informacije in prijave: Anže Vogelnik (tel. 031 624-608, e-mail avoge nik@volja.net). Obvestila Planinske postojanke ličarjev dom in Koča pri izviru Soče bosta odprti do srede oktobra; Zavetišče pod Špičkom bo odprto do 3. oktobra; Koča na Golici bo odprta do 3. oktobra; Pogačnikov dom in Roblekov dom bosta odprta do 26. septembra; Valvasorjev dom bo odprt do 3. oktobra; Koča na Črni prsti OSNP če je lepo vreme, informacije po 05/38 08 260; Zasavska koča na Preho-davcih je zaprta; Koča na Planini pri Jezeru je zaprta; Češka koča OSNP; Koča na Dobrči, Dom na Zelenici, Dom na Kofcah in Dom pod Storžičem: OSNP. Planinska koča na Blegošu bo po izvedeni obnovi odprta za obiskovalce tudi v pozno jesenskem, zimskem in zgodnjem spom-adanskem času. Do konca oktobra bo koča odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih. Od novembra do aprila bo koča odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za informacije lahko pokličete 050 614 587 ali pa PD Škofja Loka, tel.: 512 06 67. Tečaj zdrave prehrane Skofja Loka - Društvo Narava škofja Loka vabi na prvi kuharski tečaj zdrave prehrane, ki bo v petek, 1. oktobra, ob 16. uri v OŠ Škofja Loka - mesto (za Namo). Tečaj bo vodila Pioa Dobrajc. Test hitre hoje Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane in druge občane, da se udeležijo preizkusa hoje na 2 kilometra, ki ga društvo organizira v sodelovanju z Zdravstvenim domom Jesenice. Preizkus hoje bo potekal v sredo, 6. oktobra, ob 17. uri. Start bo pri mostu čez avtocesto v Mostah. Folklorna skupina sprejema nove člane Škofja Loka - Folklorna skupina Škofja Loka bo v četrtek, 30. septembra, in v petek, 1. oktobra, ob 20. uri v dvorani Krajevne skupnosti Stara Loka - Podlubnik vpisovala nove člane. Vsi zainteresirani dobite dodatne informacije na številki 041 774 550 (Marko Krajnik). Predavanja Zdravljenje z glasbeno terapijo Kranj - V torek, 28. septembra, bo v prostorih gradu Khislstein ob 18. uri predavanje o zdravljenju z glasbeno terapijo z naslovom "Delo z bosanskimi otroki", ki se bo navezovalo na projekt pomoči otrokom v Mostarju. Predavanje, ki ga organizira Klub študentov Kranj, bo imela Špela Knoll, študentka glasbene terapije na Univerzi v Cambridgeu v Angliji. Razstave Razstavlja Drago Kuralt Bled - V Hotelu Astoria bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Draga Kuralta Utrinki iz narave in predvajali diapozitive. Vabi Foto klub TNP. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-kranj.sl Middmski sefvis Kranj. O.o o.. Gregorčičeva uf 8. Kranj V Razstavnem salonu Jugovic Spodnje Bitnje - V Razstavnem salonu Jugovic bodo jutri, v sredo, ob 19.30 odprii razstavo de Claudia Nevyela. Likovnika in njegovo ustvarjanje bo predstavila Anamarija Stibilj - Šajn, likovna kritičarka. Oblikovalska razstava Škofja Loka - V četrtek, 30. septembra, bodo ob 19. uri odprli oblikovalsko razstavo novejših del Mariana Žitnika. Razstava bo odprta v okroglem stolpu Loškega gradu do 30. oktobra. Zgodba noža Bohinjska Bistrica - V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici bodo danes ob 18. uri odprli razstava z naslovom Zgodba noža iz Ajdovskega gradca. Predstave Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju Škofja Loka - Na Loškem odru se i)o v četrtek ob 19.30 začela premiera predstave Ivana Bršana Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju. Roclio Tfiglor Ratto JMtac*. 0«o ^rg loneti čiffarii 4,4270 Jahtiik« STEREO, ROS na frekvencah* 96,0 GORENJSKA 89.8'JeMnice, 101.5 • Kranjska Gora lOl.1-BoMnj CISTO ZADNJI HIP ZAPOSLITVE VOZNIK/CA za razvoz hrane na območju Cerkelj - Šenčurja dobi delo. "ff 041 /646-358, Picerija Tonač, Grad 15, Cerklje MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek • v sredo do 13.30. in za objavo v torek, v petek do 14.001 delovni čas, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • IS. m. Uvedli smo novo rubriko "iiimQxim^mjmr- s to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se Jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati Oglas za to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa Je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT in je enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure In za petek v sredo do pol dveh. APARTMA-PRIKOLICE Za 10 let oddam apartma na Krku. IT 041/390-422, 25-11-808 ii?29 Krvavec apartma. 56 m2,1. 92, kompletno opremljen, 2 spalnici, kuhinja z dnevnim prostorom, predprostor, WC in tuš. Cena 12.500.000 SIT. tr 031/335-444, Agma, d.o.o., Drevored 1. maja 3, Izola lusa APARATI STROJI Prodam dvobrazdni PLUG, malo rabljen, kot nov. ir 041/723-698 mse Prodam SILOKOMBAJN SK 80, dobro ohranjen, cena po dogovoru, ff 041/67-54-53 11362 Pradam 530 I ZAMRZOVALNO SKRINJO in zamrzovalno omaro. ® 51-82-076 11404 Prodam ZAMRZOVALNO OMARO 6 predalov, hladilnik-zamrzovalnik. pralni, pomivalni in likalni stroj. It 58-91-029 1U05 Prodam polavtomatski SADILEC KROM-PIRJA in leseni pajkelj. P 25-91-256 luo? Prodam MUN za sadje, rt 051/340-723 11409 SILOKOMBAJN Mengele prodam. 7t 041/503-776_11439 Prodam hidravlično PREŠO za mošt. 9 20-41-322. 031/202-639_ ŠTEDILNIK na premog In drva ugodno prodam. Tel.: 201-23-94, zvečer PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, starejši, prodam. Tel.: 041/878-494 GRADBENI MATERIAL Prodam nova VHODNA VTARA 30 % ceneje. tP 23-10-020 lun Nova cementna strešna KRITINA (RA-JGEL LIkozar) po polovični ceni 100 kosov. ■B 041/258-831 11429 Prodam 1 m3 suhih smrekovih PLOHOV, ff 041/841-632 11465 Prodam suhe smrekove COLARICE IN PLOHE, ff 031/716-629 11479 HIŠE NAJAMEMO Družina najame HIŠO v občini Šenčur, mesečno plačilo, ff 041/397-403 11372 Najamem manjšo HISO, bivalni vikend ali stanovanje za daljše obdobje. ® 041/826- 908 11421 Škofja Loka (bližina): primerno za poslovne partnerje 4-sobno stanovanje v hiši, garaža v kleti, v 5 let stari hiši, z vso opremo, cena = 156.000,00 SIT/mes, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 HIŠE PRODAMO HIŠO enodružinsko na mirni lokaciji, bližina Kranja, prodam. C 031/510-760 11410 ZELEZNIKI - DAVCA. polovica dvojčka, gradbena faza, parcela 560 m2, prodam. Đ 041/271-583 ii4i4 KRANJ - PRIMSKOVO. stranke obveščamo, da smo začeli z gradnjo stanovanjskih dvojčkov. ® 041/437-624, Start - svetovalna hiša. d.o.o., Jadranska ul. 18. Ljubljana 11459 V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem, rt 040/537-387 11495 NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, I. izgr. 1982, obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Blei-weisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si TRŽIČ center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7,5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiw/eisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, v^ftvv^.mlke-co.si KRANJ - MLAKA, 2-stanovaniska hiša, na parceli 1033 m2, cca 400 m2 stanov, površine, I. izd. 1984. lepa lokacija, prodamo za 60 mio sit. Mike &Co. d.0.0., Blei-weisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si ŽELEZNIKI - Dašnjica, 297 m2, 254 m2 zemljišča, pod III. gr. faza. Infor. cena 34.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. KOVOR PRI TRŽIČU, prodamo vzdrževano dvodružinsko hišo, ki stoji na 501 m2, stara 30 let in ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. in 2. etaži pa se nahajajo bivalni prostori, balkon in terasa, CK - olje, tel. priključek, za hišo se nahaja pomožni objekt in se uporablja kot večnamenski prostor ali letna kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 37.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net PREKMURJE - GRAD, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 400 m2 zemljišča, stanovanjske površine 100 m2, pritličje ter neizdelana mansarda, tel. priključek, CK - elektrika, primerno tudi za vikend, prevzem po dogovoru. CENA: 6.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda, 2xbalkon. kritina bramac, prevzem možen takoj. CENA: 21.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. vmw.agentkranj.si ŠENČUR - SAJEVČEVO ALI MAČKOVO NASEUE, NUJNO KUPIMO SAMOSTOJNO ENODRUŽINSKO HIŠO, CCA. 300 m2 STANOVANJSKE POVRŠINE, 1500 m2 ZEMUIŠČA, NE V BLIŽINI BLOKOV, VSEUlVA PO DOGVORU. KUPIMO ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. CENA: cca. 60.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA; med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremični ne. net VODOVODNI STOLP: prodamo vilo, I. 1947, parcela 650 m2, cena 55 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/734 198 MEDVODE: izredno sodobno fantastično hišo prodamo, I. 2002, pritličje 210m2 v dveh nivojih, podkletena, cena 70 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/734 198 ŠKOFJA LOKA - mestno jedro: prodamo hišo potrebno temeljite adaptacije, 133m2, cena 10 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 TROJANE: prodamo bivalni vikend, parcela 500 m2, I. 1980, cena 20,5 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198, KRANJ -Stražišče; 132 m2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2, I. 1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio Srr. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. 90. atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 300 m2,1. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr. faza, enostanovanjska, nova, parcela meri 562 m2, mirna lol^acija, primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si ŠKOFJA LOKA - Virmaše; 130 m2, I. 53, sončna parcela 1853 m2, gospodarsko poslopje cca 90 m2. Možnost parcelacije na dva ali tri dete. CENA: 50,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wviw.svet-nepremic-nine.si NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9 m. I. 90, vi-sokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremic-n ine. si IjiJtKka I iiHvr/u Skctfja l.oka l^^dhjbiiik la 4220 Skofju I oka Id.: 04/506 13 00 ta\: 04/512 OS KK M»».Ui-skofj;ili>ka.si Vpisujemo v programe za pridobitev izobrazbe: FAKULTETA ZA UPRAVO Visokošolski strokovni študijski program javna uprava Vpisni pogoj: zaključni izpit v kateremkoli srednješolskem programu ali poklicna matura ali matura. Prijave za vpis v 1. letnik lahko kandidati oddajo do 5. oktobra. Informacije: 506 13 80 FAKULTETA ZA MANAGEMENT Visokošolski strokovni Študijski program mana(;ement Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist / diplomirana ekonomistka. Fakulteta za management razpisuje 1., 2. in 3. letnik izrednega študija v Škofji Loki. Vpisni pogoji: za vpis v 1. letnik končana katerakoli štiriletna srednja šola, za vpis v 2. letnik končana višja strokovna šola (programi Poslovni sekretar, Komercialist, Gostinstvo in Turizem) s povprečno oceno najmanj 8, za vpis v 3. letnik končana katerakoli višja šola (po programu, sprejetem pred 1.1. 1994). Prijave za vpis v 1. letnik bomo zbirali od 1. do 5. oktobra, če bodo še prosta mesta; za vpis v 2. in 3. letnik jih zbiramo že sedaj. Informacije: 506 13 70 STRAŽIŠČE pri KRANJU - na parceli 1.200 m2, leta 1957 narejena hiša in I. 1970 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2. hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENČUR: novogradnja - hiša z razgibanim tlorisom, v izmeri 14 x 13 m, parcela 500 m2, cena = 60,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PREDDVOR, BELA: stan. hiša cca. 60 m2 v pritličju in 30 m2 kleti, gosp. poslopje, stara 70 let, parcela 697 m2. cena - 12,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 POSAVEC; pol stan. hiše, letnik 39, bivalne površine 90 m2, parcela 460 m2, cena = 13,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Žabnica: Hiša stara 28 let na parceli 900 m2, stan. površine cca 200m2, primerna za dve družini - dva vhoda, vsi priključki, mirna lokacija, cena 40 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Dorfarje - parcela v izmeri 1064 m2, lepa sončna lokacija, na kateri je zgrajena stanovanjska hiša v IV. gr. fazi in pa starejša stan. hiša, možnost nadomestne gradnje. Cena 60 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547 Železniki - atrijska montažna stan. hiša tloris 13x11 m zgrajena leta 1986 219 m2 uporabne površine, velikost zemljišča 440 m2, ck ogrevanje - toplovod v hiši. Cena 35 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547 Škofja Loka Hrastnica - prodamo komunalno opremljena parcela 573 m2 s stanovanjsko hišo zgrajeno do III. gr. faze tlorisa 15x10 m. Cena 25 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547 HIŠE KUPIMO RADOVUICA, ZGOŠA, BEGUNJE: za znano stranko kupimo hišo od 25 - 50 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti max 45 let s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIO sit! Na OREHKU ali Stražišču kupimo po tržni ceni za nam znano stranko starejšo hišo ali parcelo cca 700 m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 PLATIŠČA ZA RENAULT SCENIC ET 43, 15 col, kupim, rt 031/678-828 10954 Kupim OBIRALEC koruze Tornado, nakladalec hlevskega gnoja in cisterno Creina. rt 031 /450-241 11376 ZIMSKE GUME novejše dim. 175x65x14 ali 185x60x14 kupim. V 041/608-765 t1403 Kupim smrekovo hlodovino - lubadarice. rt 51-28-160_ Kupim MEŠALEC za beton, rt 041/350-237_1U22 Bukove PLOHE zračno suhe kupim, rt 510-29-50, 041/534-798 luss Kupim TRAKTOR, lahko novejši, močnejši in trosilec gnoja, rt 031/604-918 1U76 LOKAL ODDAMO TRŽIČ MESTO oddamo proizvodnje prostore s skladiščem cca 400 m2, primerno za pekarno, pražarno, mesarijo ipd., cena po dogovoru, rt 040/307-137 11435 Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku, 100 m2 poslovnih prostorov, primernih za pisarne v bližini Mercator centra, prevzem možen takoj, Mike & Co. d.o.o., Bleivi^eisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvv/.mike-co.si ŠKOFJA LOKA - Trata; v pritličju oddamo pisarno v industrijski coni {bivša carina), 34,57 m2, z močno elektriko, Internetom, telefonom, sanitarijami, parkirno mesto. V najemnini so zajeti vsi stroški. CENA: 41.570,00 SIT/mesec. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si Škofja Loka Mestni trg v pritličju stanovanjske hiše oddamo v najem trgovski lokal v izmeri 58,10 m2 z uporabnim dovoljenjem za trgovino z mešanim blagom cena 2400sit/m2. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. 04 50 60 300, 041 647 547 MOTORNA KOLESA SCOOTER YAMAHA, I. 97, 13.000 km, prvi lastnik. Avtomehanika Lušina, rt 502-20-00, 041/630-754 ii446 OBLAČILA Prodam DELOVNI KOMPLET za kuharja št. 46. Đ 59-49-153 11433 OTROŠKA OPREMA v otroško komisijsko trgovino v Radovljici sprejemamo že oblačila za zimo, av-tosedeže, previjalne mize, posteljice in vozičke. rt 041/989-393 10235 PRIDELKI KUPIM Odkupujemo smrekovo in bukovo HLODOVINO. Les prevzamem tudi na panju rt 041/721-637, 53-06-555 10234 Odlična jesenska JABOLKA celstar in gala ter HRUŠKE lahko dobite pri Markuti, Čadovtje 3, Golnik, rt 256-00-48 i0864 Sedaj je pravi čas za sajenje živih mej. Kvalitetne sadike iglavcev - tisa in thuja, smaragd (cipresa) - domače pridelave (ni uvoz), dobite v drevesnici Tušek, Vodice nad Ljubljano, rt 01/832-41-86, odprto ponedeljek, sreda, petek. 11107 GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI, / info@g-glas.si Torek, 28. septembra 2004 Prodam domač fižol v zrnju. Globočnik, Voglje, Letališka ul. 7, tel.: 041/745-685 11246 Prodam krmilni in jedilni KROMPIR ali zamenjam za žganje, tr 253-12-43 luoe JABOLKA za sproti in za ozimnico lahko dobite pri Šolar, Sr. Dobrava, tt 533-65-78 11436 Prodam JABOLKA za mošt, hruške za sušenje. 9 518-81-66 ti44i Prodamo sveže stisnjen MOšT iz neškro-pljenih jabolk. Hraše 10, Smlednik, » 031 /33-00-14, 031 /486-236 ii462 Prodajamo JABOLKA, HRUŠKE, KROMPIR. SVEŽE ZEUE, MOŠT, JABOLČNI KIS in KRHLJE. Matijovc, Jeglič. Podbrezje 192, P 533-11-44_ii464 Prodam ČEBULO, tr-041/831-969 luee Prodam KORUZO za silažo. tT 23-11-808 11470 LOKAL PRODAMO RADOVLJICA - poslovni prostor, na novo urejen, z dvema vhodoma, PR, 70 m2 + klet 31 m2.1. izg. 1990, v kleti je skladišče in savna, prodamo za 30 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiv\/eisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, vvww.mike-co.si Trgovski lokal v Kranju v izmeri 94 m2, obnovljeno 1. 1990, prodamo za 19 mio SIT, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si PLANINA III - lokal. P. 35,5 m2. primeren za razne dejavnosti (pisarne, trgovina, frizerski saton...), I. izd. 1987, prodamo za 12,5 mio sit. Mike &Co., d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172. 031 605-114, www.mlke-co.si ALBIS, d.0.0. Savska cesta 34. Knunj Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUS7RÜSK0 OBRTNI CONI KRAW. MOŽNA GRADNJA NOVIH i POSLOVNIH PROSTOROV ž Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, novih 27 poslovnih prostorov v štirih etažah, 43 - 320 m2. za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005. Cena: 331.200,00 - 360.000,00 SIT/m2. ALP-DOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 15, wvAv.alpdom.si RADOVUlCA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primemo za trgovino ali mimo dejavnost, prevzem takoj, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000,00 SIT ali 60.000,00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVLJICA - prodamo montažno poslovno hišo Maries, ki stoji na 486 m2 zemljišča, v hiši se nahajajo pisarne in ima 320 m2 skupne površine, stara 18 let, podkletena, vsi priključki, CK - olje, parkirišče, prevzem po dogovoru. CENA: 43.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - CENTER, oddamo gostinski lokal (diskoteko) v obratovanju, ki ima 100 sedišč in 300 stojišč, 400 m2, prenovljen pred 6 meseci, odkup inventarja 22.000.000,00 SIT + mesečna najemnina 1200 SIT/m2, prevzem po dogovoru. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si ' KRANJ - poslovno-stan. hišo. vel. 9x10 m, obnova pred 10 leti, parcela 730 m2, odlična lokacija pri mestu, cena = 70,0 mo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ: trgovina 206 m2 v pritličju objekta, parking 285 m2, obnova 2001, cena je 70,0 mio SIT, odlična lokacija ob cesti, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 POSESTI BLED - KORITNO ZA21DUIV0 ZE-MUIŠČE, 1400 m2, lep razgled, el. priključek, cena 25.000 SIT/m2. tt 040/307-137 11434 KRIŽE PRI TRŽIČU prodam zazidljivo parcelo 730 m2, lep razgled, ob asfaltu, cena 11.000.000 SIT. « 040/307-137 11437 Bitnje - zazidljiva parcela 1525 m2, vsa dokumentacija, voda, elektrika. Stoji star objekt. Cena 55.000.000,00 SIT. Prodamo. Planova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041/774 101 MOŠNJE pri Radovljici: parcete 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki. Cena: 24.000,00 SIT/m2, foto na www.alp-dom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000 m2, ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22. Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, vww.agen-tkranj.si BRNIK - prodamo 1022 m2 zazidljive parcele, nahaja se na robu vasi, zelo lepa in ravna, možnost gradnje kleti, vodovod, elektrika in asfalt z dveh strani, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000,00 SIR/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www. agentkranj.si PŠEVO, prodamo starejšo kmečko hišo s pripadajočim zemljiščem 900 m2, kot travnik, stara 100 let, 200 m2 stanovanjske površine, delno podkletena, 1 etaža ter mansarda, hiše v tem trenutku ni bivalna in je pod spomeniškim varstvom. Trenutno brez CK in ostalih priključkov, streho je potrebno zamenjati v celoti, ob hiši je prizidana garaža z nadstrešnico. CENA: 20.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wsvw.agentkranj.si KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE, prodamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wviw.agentkranj.si PODVIN - MOŠNJE, prodamo 509 m2 zazidljivega zemljišča, ravna, prevzem po dogovoru. CENA: 21.647,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, viww.agentkranj.si PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, www.agen-tkranj.si Poljane nad Šk. Loko: Zazidljiva parcela 900 m2, urejen dovoz, vsi priključki v neposredni bližini, sončna, mima lokacija, cena za m2 14.400 SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Za vse dodatne informacije: nas obiščite na naši spletni strani "www.itd-plus.si", kjer si boste lahko ogledali celotno ponudbo. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296. 040/204-661 ADERGAS pri Cerkljah, zazidljivo zemljišče 1888 m2, moinost nakupa tudi v manjši kvadraturi, odlična in nadvse mirna lega z rahlim naklonom, ob gozdu, dostopna pot š - 4 m. Cena: 16.800 SIT/m2, možen dogovor. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 Kranj - smer Jezersko, posestvo cca 5000 m2, del zazidljiv, na robu vasi, ob reki. Cena: 55 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323,04/2362 890 BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnlne.si TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 13,2 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA; 15,7 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela, pravokotne oblike. Severni del parcele je strm in se spusti proti potoku. J del parcele je raven in je ob ne preveč prometni cesti. CENA: 11,6 mio SIT. SVETRE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, WAVw.svet-nepremic-nine.si BITNJE - pri Kranju:"Stavbno zemljišče 1.380 m2 po 16.700,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, te!.. 202 13 53, GSM 051 320 700 VISOKO: Stavbno zemljišče 700 m2 s staro hišo, 20.400,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 KOMENDA: stavbno zemljišče 1.128 m2, po 26.180,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 PREDDVOR (bližina): stavbno zemljišče 1.490 m'2 za stan. hišo, po 20.400,00 Srr/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 POSLOVNI STIKI Nad 5.000.000 SIT uredimo hipotekami kredit, teasing v najkrajšem možnem času. « 04/234-17-88, 031/352-156, 031/362-136 od pon-pet. 9-16h. Askat, d.o.o., Ljubljana, RP Kranj 10795 M Ittilto M80dwt indR? flotsviuld» ftHiiiMfiMIvU UmfsbftM^ •^ABIM^^ČU iB f 5 tet P» igaiM obmtil »tri. zi štfro 09. IložBBtt obrm^tvfl tfohodki d« 50 % t« pnefli d^. stv kraiM B( oviri« ^^ {HtttlM Ml M dM. Tel.: 02/25-24^26, gsm 041/750-560, 041/331-991. NUMERO UHO IkivriRS I w^nriM vizM Kol(ov«cMensp.lylMaul22 2000 KMor POZNANSTVA 42-letni fant s srednjo izobrazbo, redno zaposlen, v ljubezni razočaran, želi spoznati dekle ali mamico za resno zvezo. Imam svoj dom in lahko prideš k meni. Šifra: UUBEZEN IN SREČA ZA VEDNO lu/i v RAZNO PRODAM Ugodno prodam ZEMUO I. kakovost. W 041/404-960 11093 Ugodno prodam lesene brikete za kurja- vo. tt 53-31-648, 040/88-74-25 iii7i Prodam KLETKO za 9 kokoši, tr 031/521-307 11400 Prodam ELEKTROMOTORJE in reduktorje, okna in vrata ter rolete, lepo ohranjeno. tr 031/858-886 ii4i6 Ugodno prodam dva LEŽIŠČA kavča in alu platišča 13" - 4x100 za golf, polo, seat. «041/294-388 ii426 Prodam večjo količino rabljenih pocinkanih CEVI, različnih dimenzij, primernih za bokse, v 041/641-142 ii44o Prodam tri hrastove sode po 1401 in ribez za zelje, it 250-30-35 luse Prodam suha bukova DRVA, PRIPELJEM, RAZŽAGAM. V 256-00-89, 040/367-307 1U67 Prodam mešana DRVA PO 5.000 SIT/m3. « 031/280-774 ii474 STANOVANJE ODDAMO Oddam novo 1-sobno STANOVANJE, neopremljeno mlademu paru brez otrok, ft 040/376-621 • 11250 PLANINA III - oddamo 1-sobno, 42 m2, delno opremljeno, mesečna najemnina 62.000 sit in stroški, 1-mesečna varščina, vsetjivo 1.10.2004, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wwvy/.mike-co.si BLED: Razgledna, 50 m2. 2-sobno v stanovanjski hiši, starost 20 let, pritličje, lasten vhod, zelenica, dnevna soba, kuhinja. spalnica, kopalnica + v^/c, parkirno mesto, mirna okolica, opremljeno, za 1 leto z možnostjo podaljšanja, 3-mesečno predplačilo, takoj vseljivo. Cena: najem 55.000 SIT/mesec + stroški 25.000 SIT/mesec. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16. wviw.alpd0m.si ODDAMO: Planina 1: 2+2-sobno. 95 m2. 84000 sit, Škofja Loka - hišo, 60 m2, z vrtom, 100.000 SIT Frast d.o.o. Šuceva 27, 041/734 198 KRANJ, Dražgoška ul., opremljeno, zelo urejeno - 3-sobno stanovanje 74 m2, 3. nadstr., terasa 35 m2. JV lega. Cena 84.000.00 SIT/mes. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ut. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 KRANJ, Primskovo, dvosobno 63 m2, opremljeno, CK. v pritličju nove hiše z velikim parkiriščem. Cena: 108.000,00 SIT/mes (vsi stroški vključeni). NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, "tel.: 041/347 323, 04/2362 890 KRANJ. Planina II, dve popolnoma novi stanovanji (48,44 m2 in 53,51 m2 + klet + balkon), obe v pritličju nizkega bloka Ul. Rudija Papeža. Cena: 70.000,00 in 75.000,00 SIT/MES. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 KRANJ, Planina III, dve enosobni • stanovanji 44 m2, (prvo v 1. nadstr./3, delno opremljeno, drugo 5. nadstr./7, opremljeno) cena za obe stanovanji: 65.000 SIT/mes. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362 890_ V najem oddam trisobno STANOVANJE v Šenčurju, centralno ogrevano. W 040/509-488, 25-11-991_^ Sobo v Kranju ogrevano, opremljeno, oddam samskemu moškemu. It 232-50- 59 11475 STANOVANJSKA OPREMA Prodam KUHINJO MARLES VITA, stara 11 mesecev, barva češnja in vanilja, v obliki črite L, dim 260x145. It 041/446-090 11430 Ugodno prodam 4 oblazinjene kuhinjske STOLE, nove. V 23-11-930 ii468 STANOVANJA KUPIMO Več 1- in 2-sobnih stanovanj v Kranju in stanovanje v Tržiču (Kovorska, Deteljica), za znanega kupca kupimo, Mike & Co., d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. Agent Kranj, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, wvwv.agen-tkranj.si KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2-SOBNO +1 ÄU MANJŠE 3-SOBNO, NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRAD-BINČEVA JAMA. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, www.agentkranj.si ŠKOFJA LOKA IN KRANJ - nujno takoj kupimo , 2-sobno stanovanje za znano stranko z gotovino. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/734 198 Bled z okolico: TAKOJ kupimo ENOSOB-NO ali manjše DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI!!! SVETRE d.o.o'., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremic-nine.si Za znano stranko kupimo večje enosobno stanovanje v Kranju z bližnjo okolico do 13 - MIO sit! Za znano stranko nujno kupimo trisobno, atrijsko stanovanje v Kranju z okolico do 17 MIO sit, lahko je stanovanje v priti, hiše z nekaj vrta! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 STORITVE PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pohodne REŠETKE. GELD, d.o.o., J. Šmida 15, Jesenice, 7t 04/580- 60-26 10189 Montaža vodovodnih, ogrevalnih inštalacij, ad^tacija kopalnic, kurilnic ter čiščenje bo-jierjev. Gregor Kozamernik, s.p., Hraše 30a, Smlednik 10334 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava vseh vrst škarp, izkopi nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tr 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic & Co., d.n.o., Jelovška 10, Kamnik loses Želite na novo pobarvati fasado in lesen napušč. Ugodno in hitro. ® 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj 10545 SPLOŠNA GRADBENA DELA zidanje, ometi, betonske In kamnite škarpe, fasade, polaganje tlakovcev, Gradbenik Oarri in ostali, d.n.o., T. Dežmana 10, Kranj losee Delamo notranje omete, teranove In ostala zidarska dela. IT 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova 39, Kranj 11177 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p., Senično 7, K 59-55-170, 041/733 709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis -DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! PREVZAMEM VSA ZIDARSKA DELA OD TEMEUEV DO STREHE, NOTRANJI OMETI. ADAPTACIJE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, FASADE. DELAMO HITRO IN POCENI, ir 041 /593-492, 051 /354-039, Bytyqi oče in sin, d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo 11209 STANOVANJA PRODAMO Lesce - prodam novo večje 2,5-sobno stanovanje 78m2 z garažo, brez posrednika. Inf. na tf 051/270-179 10758 GORENJA VAS. prodam 3-sobno stanovanje, 72 m2, ll./IV. nad., mimo okolje, ugodno, tt 041/682-741 11280 PLANINAMI - 1-sobno, 42,40m2,11. nad., balkon, predelano v 1,5-sobno, leto izgr. 1987, prodamo za 13,5 mio sit, Mike& Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, viww.mike-co.si KRANJ - Dražgoška, 1-sobno, 42,40 m2, VI. nad., balkona nI, skupna terasa,- leto izgr. 1976, prodamo za 13,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ZLATO POLJE - 2-sobno z dvema kabinetoma, 74 m2, IV. nad. - mansarda, leto izgr. 1953, v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 19,8 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si ZLATO POLJE - 2-sobno stanovanje. P, 46,11 m2, leto izgr. 1964, delno obnovljeno, prodamo za 14,2 mio sit, Mike&Co. d.o.o., Bleiweisova 6, 20-26-172, 031 605-114, www.mlkeovanje bo izdelano na ključ, 75.96 m2, mansar-da/2, brez balkon, CK-lastna na plin, vsi priključki, prevzem takoj. CENA: 23.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, WVWV.agentkranj.si KRANJ - PLANINA I. prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 87,10 m2, staro 28 let, 2xbalkon, vsi priključki, nova streha in dvigalo, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vwvw.agentkranj.si TRŽIČ - DETEUlCA, prodamo lepo trisobno stanovanje s kabinetom, 79,88 m2, 1. nad./5, staro 28 let, lega S-J, balkon, CK -olje, vsi priključki, kuhinja brez bele teh., deloma adaptiran, stanovanje je svetlo in vzdrževano, vseljivo po dogovoru. CENA; 19.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - KAJUHOVA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 70 m2, 3. nad./3, staro 35 let, brez balkona, pokrit parkirni prostor, brez CK, vsi priključki, nova okna, nova kopalnica, vseljivo v roku enega leta. CENA: 12.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropje/8., staro 21 let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremični ne. net GOLNIK: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE, 75,5 m2,1. 64, cena: 15,3 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/734 198 RADOVUlCA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 49,5m2, 3. nad, takoj vseljivo, I. 1970, cena 14,2 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/ 734 198 PLANINA 1: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, I. 1940, 78M2, zelo dober razpored prostorov, kot novo z velikim balkonom, CENA 19 mlo. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 40 M2, L. 1986, lepa kopalnica, 1. nad., 14 mio. FRAST d.o.o, Šuceva 27,041/734 198 ZLATO POUE: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 46 m2, CK, adaptirano 2000, cena 14,6 mio. FRAST d.o.o, Šuce-va 27,041/ 734 198_ KRANJ - Drulovka; prodamo nova stanovanja v DrulovkI v velikosti od 49,42 m2 do 104,51 m2. CENA: od 18,9 mio SIT do 34,9 mio SIT z vključenim DDV SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwwv.svet-nepremicnlne.si ŠKOFJA LOKA - center; dvosobno, 54 m2, 1. nadstropje I. 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 14 mlo SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina lil; 88,10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo, opremljeno. CENA: 24 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745,www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina I; 2+2-sobno stanovanje, I. 1976, 92 m2, dva balkona, KTV, tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mlo SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremlc-nlne.si KRANJ - Šorlijevo naselje; 51,53 m2, 1. 1970, dvosobno stanovanje v stolpnici, 4. nadstr., SZ lega, balkon, dvigalo, urejeno ZK stanje. Stanovanje je potrebno obnove. CENA; 17 mlo SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwi/.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; garsonjera, 18 m2, 1. 1979, 13. nadstropje, opremljena, takoj vseljiva, ZK. CENA; 6,7 mlo SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si BEGUNJE NA GORENJSKEM - Poljče; 52 m2, leta 2000 obnovljeno enoinpolsol>-no stanovanje, CK, brez balkona. I^binet, ZK. CENA: 9 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.si LESCE - 2-sobno + K 62.57 m2 v 2. nad., mansardno stanovanje v hiši. obnovljeno pred 5 leti, cena - 16,8 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STANOVANJA: Novogradnja v KRANJU - 4 stanovanjske enote, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 -1 enota 1-sobno v 1. nadstropju vel. 47,85 m2 za 18,69 mio SIT - 2 enoti 3-sobno z atrijem vel. 86,75 m2 za 31,62 mio SIT -1 enota 2-sobno s teraso v 1. nad. in garder. prostor v mansardi vel. 72,12 m2 za 26,29 mio SIT. V ceno je že vključen DDV 8,5 %. Vsako stanovanje ima svoje paridmo mesto pred hišo. ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Rok dokončanja je marec 2005. KRANJ, Vodovodni stolp: 3-sobno + K 85,1 m2 v 6. nads., letnik 68, cena - 23,5 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ, Bistrica; 2-sobno 43,62 m2 v 3. nad., nizek blok, staro 38 let, balkon, vsi priključki, cena - 10,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ, Deteljica: 3-sobno z garderobo 79,88 m2 v 1. nad., letnik 1975, obnovljeno leta 2000, cena s kuhinjo « 19,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ TRŽIČ, mestno jedro: 1-sobno 33 m2 s podstreho, v 1. nad., obnovljeno 2001, cena = 7,3 mio SIT In 34,84 m2v 1. nad., ni obnovljeno, cena - 5,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Šk. Loka-Frankovonas.: 1-sobno, 42m2, VI. nad, vsi priključki, lepo vzdrževano, ol> novljena kopalnica, vseljivo po dogovoru, cena 13,9 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - mestno jedro: 2-sobno, 62 m2, I. nad, teras, delno obnovljeno, takoj vseljivo, cena 10,5 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.; 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - mestno jedro: 2-sobno + kabinet, P, 54 m2, vsi priključki, popolnoma obnovljeno leta 2004, lakoj vseljivo, lastno parkirno mesto, cena 12 mlo SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - Deteljica: 3-sobno, 79 m2,1. nad., vsi priključki, izredno lepo, delno renovirano, vseljivo 2-3mesece, cena 19,2 mlo SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - Deteljica; 1-sobno, I. nad., 45m2, lepo vzdrževano, vsi priključki, vseljivo v roku 6 mesecev, cena 11,5 mlo SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.; 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - Ravne: 2-sobno, II. nad., 50 m2, obnovljeno, vsi priključki, velik balkon, cena 14 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE" Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661_ Kranj - Planina III: 1-sobno, 42 m2, VI. nad., vsi priključki, izredna lepo, takoj vseljivo, cena 13,9 mlo SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 BLED: V II. nadstropju prodamo trisobno stanovanje v izmeri 80 m2 + 10 m2 kabinet, starost 16 let. Balkon na sončno stran. CENA: 26.000.000 SIT K.R. NEPREMK^ NINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si BLED; V I. nadstropju prodamo dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 55 m2, starost 35 let. CENA; 17.500.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel.; 041/436-544, www.kr-nepremlcnine.si ... ^«v • ' i Torek, 28. septembra 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / jnfo@g-glas si GORENJSKI GUS ♦ 31. STRAN izhePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si. ali na spletnem mestu Izberi.si. »S oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. GoremsKj glas. d o o., Zoisova 1, Kranj BLED: V nadpritličju alpskega bloka prodamo opremljeno dvosobno stanovanje, 52 m2, starost 25 let, možen odkup garaže. CENA: 18.000.000 SIT. K.R. NEPREMIČNINE. Lesce d.o.o.. Begunjska o. 2, Lesce, tel; 041/436-544, www.kr- nepremicnine.si kropa, enosobno stanovanje 29 m2, let. 1975, 1. nad./4. J lega, CK, prazno, takoj vseljivo. Cena: 6,5 MIO sit. nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladins- Hralov Hfaiifotfitk 1Ü. 4.M): N.ikto Tol/Fnx PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^ BLAŽILCEV «Air 'S. ¥MOHROEf ka ul. 2, Kranj, 04/2362 890 tel.: 041/347 323, KRANJ, Zlato polje, Kidričeva, trisobno 72 m2, letnik 1968, odlično urejeno in popolnoma adaptirano, 2. nadstr., CK, balkon, 2 X klet! Vredno ogleda, cena 20,5 MIO sit, možna menjava za manjše stanovanje z doplačilom! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 MLAKA pri Kranju, štirisobno, 97 m2, let. 2001, dvoetažno, 1. nadstr., parkirni box, takoj vseljivo. Cena: 28 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 VOZILA DELI " JEKLENA PLATIŠČA, 14 col in PRTL-JAŽNIK ZA OPEL VECTRA, prodam, tr 031/678-828 i0952 PLATIŠČA ZA RENAULT SCENIC ET 43. 15 col, kupim, tr 031/678-828 10953 Prodam A testirano registrirano avtomobilsko prikolico. IT 513-29-78 luoi Prodam ZIMSKE GUME na platiščih za Golfa II ali Ili, 2 kom 165x70x13 in 2 kom175x70x13. V 5872-609, 041/608-712 1U02 SEAT CORDOBA 1.4, i. 00, prvi lastnik, servisna knjiga, 55,000 km. Avtomehanika Lušina, tr 502-20-00, 041/630-754 ii444 FORD ESCORT 1.4 i FLASH, i. 96. prvi lastnik, servisna knjiga, 87.000 km. Avtomehanika Lušina, It 502-20-00, 041/630-754 ii445 Prodam GOLF III, 1.8, EUROPE, i. 96. 94,000 km. «031/666-964 Janez 11450 Prodam CLIO 1.4 RT. I. 96, 74.000 km. 3 vrata, cena 590.000 SIT tr 041/796-078 11452 MEGANE CLASIC 1.6, 16 V RT I. 99, z veliko opreme prodam za 1.690.000 SIT. Inf. na g 041/727-000_11456 Prodam AUDI 80, 2.0, I. 93, bele barve, bencinski motor, ABS, servo volan, strešno okno, prevoženih 230.000 km, cena po dogovoru, it 041 /708-332 lueo GOLF IV. 1,9 tdi comfortline I. 98. 87.000 km, kot nov, 1. lastnik, servisna knjiga, 5 vrat, klima Tronic, radio Gama, mobitel EDF, 4x air bag, meglenke, DCZ, računalnik ... prodam za 2.100.000 SIT TT 041/672-094_ Prodam R 5 dizel, I. 91. tr 031/716-629 VARSTVO VOZILA Odkup, prodaja, prepis, rabljenih vozil. Gotovinska plačila, tr 20-11 -413. 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, Savska c. 34, Kranj 10490 Prodam FORD ESCORT 16V. metalno sive barve, dobro ohranjen, z dodatno opremo, prevoženih 92.000 km, 1. lastnik, tr 255-18-53, Bizjak, Bela 11253 OPEL VECTRA 2.0 16V I. 97. CD oprema. modre barve, lita platišča, tr 041 /227-338 11417 Prodam ŠKODO FEUCIO combi 1.6 GLX, 1.97, 100.000 km, odlično ohranjeno, tr 031/798-183 11420 Prodam OPEL ASTRA I. 95. lepo ohranjen, cena po dogovoru, tr 25-66-655 11427 RENAULTTWINGO 1,2 16V. I. 01. 1. lastnik. 17.000 km. serv. knjiga. Avtomehanika Lušina, tr 502-20-00, 041/630-754 ti442 NISSAN PRIMERA WAGON 2.0 TD, I. 01, serv. knjiga, vsa oprema: Avtomehanika Lušina, tr 502-20-00, 041/630-754 11443 Iščemo varuško na domu za eno leto starega otroka, tr 041/681-510 ali 040/681-510 10922 ZAPOSLIMO Zaposlimo Izkušenega SLIKOPLESKARJA ali FASADERJA. tr 041/570-957. Mega-matrix, d.o.o., Staretova ul. 39. Kranj 10249 Zaposlimo PRODAJALCE za direktno prodajo na terenu. Redna zaposlitev, OD od 120.000 SIT dalje, tr 070/786-875, Fantom international, d.o.o., M. Grevenbroich 13, Celje 10453 VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo, tr 041/614-722, Vrba, d.o,o., Struževo 4, Kranj 10819 Simpatično dekle za delo v strežbi za-poslimo^ sobota, nedelja prosto. Kavni kotiček Čuk, Kidričeva 47, Kranj i0846 Zaradi širitve dejavnosti vas pozivamo k sodelovanju. Zaposlili bomo več ambicioznih, komunikativnih in urejenih oseb. Če vam dober zaslužek in zanimivo delo nista odveč pokličite tr 041/710-667 in se dogovorite za osebni razgovor. Nova revija, d.o.o., Dalmatinova 1, Ljubljana 11104 Če potrebujete redno zaposlitev in ste zainteresirani za terensko delo (ni prodaja), pokličite na tr 041/645-186 kadarkoli. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana moe Iščem ZIDARJA, ki bi pozidal dimnik od strehe navzgor. Pokličite tr 041/347-944 Za delo v servisu jadralnih letal zaposlimo več oseb s poklicno izobrazbo, zaželene izkušnje v ličarstvu. Pisne ponudbe na naslov: Glider service, Franc Novak, s.p.. Alpska C. 43, Lesce 11241 Danes pokličeš, jutri delaš. MKZ, Slovenska 29, Ljubljana, tr 070/610-120 11323 Se želite preizkusiti v telemarketingu? Poizkusite pri nas! Nudimo prilagodljiv delavnik in fiksno urno postavko + stimulacija. Pokličite tr 04/201-06-85, PD, d.d., Opekarska 4a, Ljubljana 11331 Takoj zaposlimo več KV in PKV SLIKO-PLESKSRJEV. tr 041/631-089, JR Kranj, d.o.o., Golniška 13, Kranj 11347 Zaposlim samostojno FRIZERKO z najmanj 3 leta delovnih izkušenj. MAK, Škofjeloška 20, Kranj 11359 tščemo študentko za pomoč v trgovini z oblačili in obutvijo. LOOK - ČEVEU, Mestni trg 7, Škofja Loka, prednost imajo kandidati s končano srednjo šolo smer trgovski, ekonomski, aranžerski, upravni tehnik. Delo je za daljši čas. tr 031 /676-209 Zaposlimo MESARJA in pomožnega delavca za delo v predelavi, tr 20-16-600, Mesarija Gregore, Golniška c. 102, Kranj 11413 Zaposlim nekvalificirane delavce za obdelavo, žaganie in sušenje lesa. Mizarstvo Kern Ivan s.p., Lahovče 66, Cerklje, tr 040/687-628_11423 Zaposlim FRIZERKO. IT 031/322-090, Andreia kepic s.p., Dvorje n.h., Cerklje 11425 Podjetje Modita, Šuceva 25, Kranj, potrebuje nove sodelavce v telefonskem studiu v: Radovljici tr 04/532-58-50, Kranju tr 04/201-48-36. Če ste brezposelni ali upokojeni, pokličite. Število delovnih mest je omejeno._iu46 Zaposlitev dobi dekle v strežbi, tr 041/945-347, Okrepčevalnica Stol, Moste 68 e, Žirovnica 11454 ' K sodelovanju vabimo merilce škodljivih sevanj na znanih naslovih strank. Pogoj: lastni instrumenti za opravljanje meritev. Stimulativno nagrajevanje in službeno vozilo. tr 02/320-30-79 od 7. do 15. ure ali 041/666-311, TARA, Rade Stamenkovič s.p.. Borova vas 26, Maribor 11455 Zaposlimo VOZNIKA C in E kategoriie z izkušnjami za vožnjo po Evropi, tr 041/698-385, Agro mobil, d.o.o., Letališka 37, Šenčur 11457 Picerija Silvester, C. talcev 41, Kranj - na Ranini, išče natakarico za delo v strežbi, ir 040/307-404 lueo ZAPOSLITEV IŠČE Narodni ONE MAN BAND išče delo na porokah, obletnicah, tr 031/582-457, 25-27-139 11202 DUO narodnozabavni išče zaposlitev na porokah, obletnicah, tr 533-10-15 1126? Elektrotehnik telekomunikacij išče zaposlitev primerno Izobrazbi, inštrukcije, prevajanje angleščine. It 20-45-275 Igor Iščem delo kot varuška otroka v dopoldanskem času. tr 031/814-763 ZAHVALA V 94. letu nas je zapustil brat in stric ALOJZIJ JAGODIC iz Krai\ja, Vrečkova 6 « Iskreno se zahvaljujemo zaposlenim v Domu upokojencev Kranj za skrb in nego, gospodu župniku Stanetu Zidarju za opravljen obred, pevcem, trobentaču, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, sorodnikom, prijateljem in znancem pa za podarjeno cvetje, sveče in maše. VSI NJEGOVI Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le tako daleč, daleč je... ZAHVALA V 90. letu je sklenila življenjsko pot naŠa draga mama, babica in prababica FRANCIS ICA RINK roj. Čadež iz Podlubnika 37 v Škofji Loki Iskreno se zahvaljujemo našim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem UM Fakultete za organizacijske vede Kranj in članom TD Preddvor ter vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja ter poklonili cvetje, sveče, zanjo darovali maše in našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot na starološko pokopališče. Iskrena zahvala gospodu župniku dr. Alojzu Snoju za lep pogrebni obred, gospodu Pavlu Uršiču za večerne molitve, pevcem Zupan za ganljivo zapete pesmi ter pogrebni službi Akris. Posebna zahvala velja dr. Tadeji Demšar in pa-tronažnima sestrama ge. Ivanki in ge. Olgi iz ZD Škofja Loka. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. \ Žalujoči: hčerki Marya in Nada z družinama, vnuki in pravnuki SkoQa Loka, Preddvor, Zg. Bitnje, Kranj VIKENDI RAVNE POD RATITOVCEM- 200 m2, 400 m2 parcele, na sončni in izredni lokaciji, asfalt. Infor. cena 30.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine. Jemec Jože s.p., Šk. Loka 041 428 958, 04 512 51 22. ŽIVALI PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. »041/724-144 10946 ČRNEGA JAHALNEGA ŽREBCA, starega 6 let, prodam, tr 041/657-175 10951 RJAVE JARKICE in bele piščance za dopi-tanje prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, tr 51-85-546_ii3b7 Prodam ČB brejo TELICO. V 031/861- 766 11428 Prodam dva ČB BIKCA, stara 7 in 15 dni, V 25-11-813_11^ Več TELIČKOV starih 7 dni prodam. H 25-22-689 11451 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. tr 58-02-095 11453 KUNCE belgijski orjak samce, stare 4 mesece prodam, tr 23-11-176 11496 -miGLAS' ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano govedo, krave in teleta, tr 041 /650-975 10557 Kupim več BIKCEV in teličk simentalcev, težkih od 150 do 400 kg. IT 041/620-824 Kupim BIKCA SIMENTALCA težkega od 200 do 250 kg. tr 031 /823-560 11432 Kupim BIKCA simentalca ali mesne pasme od 100 do 120 kg. n 031/280- 774 11473 Kupim BIKCA simentalca starega 14 dni. tr 031/568-140 11477 ZAHVALA V 95. letu je tiho odšla od nas ANTONIJA AMB ROŽIC Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem, njenemu osebnemu zdravniku dr. Koširju, g. Dularju, pevcem, Rafku^^avčiču, Zvezi borcev in vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Dražgoše, 22. septembra 2004 Zdaj se spoČij izmučeno srce, zdaj se spočijte delovne roke. Zaprte so utrujene oči, a moja duša še živi. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil BOŠTJAN REJEC V Petračev ata z Jesenovca 3 pri Železnikih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala zdravnici dr. Peterneljevi in patronažni sestri ge. Šmidovi za obiske na domu, župniku Dularju za lep pogrebni obred, pevcem, pogrebni službi Akris ter vsem neimenovanim. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste se od njega poslovili v tako velikem številu. VSI NJEGOVI ZAHVALA V sredo, 22. septembra 2004, smo na pokopališču v Mošnjah pospremili na zadnjo pot MARIJO GLOBOCNIK mamo Mino iz Globokega Hvala vsem, ki ste jo poznali in jo boste nosili v spominu VSI NJENI OSMRTNICA Ptice pojejo, ker ne znajo jokati... V 79. letu starosti je umrl naš AVRELIJ TRONKAR partizan Od njega smo se poslovili v družinskem krogu na kranjskem pokopališču 25. septembra 2004 Upamo, da bo na neki skrivnosten način še vedno med nami! Žena Francka V Kraiyu, 23. septembra 2004 ZADNJA STRAN / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo 17M svr B 22/14 TOREK od 1 °C do 18 SREDA od 2 "C do 20 "C ČETRTEK od 3 "C do 21 r r o 'iSiK/n ^)2004.Ag*nc|i A» f ok>^. «v» pmtt^ piDr^M WTin rad I« «A Danes, v torek, bo dopoldne delno jasno, popoldne se bo pooblačilo. Jutri, v sredo, in četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. V nedeljo, 26. septembra, je skupaj z najbližnjimi in gosti praznovala okrogel jubilej Ivana Ahčin s Ceste Kokrškega odreda v Kranju. Kranj - Razen treh vnukov, enajstih pravnukov in drugih sorodnikov so prišli Ivani čestitat in voščit zdravja še kranjski župan Mohor Bogataj, Franc Šmajd in Ludvik Gorjanc iz društva upokojencev Krai^j, katerega članica je že od maja 1958, ter Jožica Ribnikar iz krajevnega odbora Rdeči križ Vodovodni stolp. Ivanino članstvo v Rdečem križu je še dve leti starejše kot v upokojenskem društvu. Kako dolgo je pri hiši Gorenjski glas, pa se ne spomni več. Ivana Ahčin je s tremi brali odraščala na Bregu pri Preddvoru. Mama je zgodaj umrla, zato se je oče še enkrat oženil in tako je Ivana dobila še štiri polbrate, Iz mladih let seje najraje spominjala koŠenj na Zaplati, o tem je vnukom znala pripovedovati zanimive zgodbice. Poročila se ni; ko bi se s fantom morala vzeti, sta se razšla. Sina, ki je na žalost že pokojni, je vzgojila sama. Delala je na vrtnariji na Brdu, leta 1957 pa se invalidsko upokojila. Skupaj s sinom in snaho je pomagala graditi novo hiŠo v Kranju. "Najprej štalca, potem kravca," sta sklenila mlada in se poroči- la leta 1964, ko je bila hiša zgrajena. Napolnila sta jo z otroškim vriščem. Vnuka Tomaž in Marija zdaj z družinama živita v Naklem, Janez je ostal doma, z Ireno in petimi živahnimi deklicami. Za Ivano zdaj skrbita obe snahi, sinova in vnukova žena. "še do pred dvema letoma je bila mama zdrava, vse jo je zanimalo, potem pa je zlomila kolk in od takrat je bolj redkobesedna. Čez dan je največ na kavču v hiši," sta pripovedovali obe hkrati. Vidi se, da je v dobrih rokah. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Stoletnica Ivana Ahčin med praznovanjem p(H lA* OOAllÄIJjQ ^OHumt 0MAS ti RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http;//v\ww.radio-kranj.si V WAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA MA GORENJSKEM GLASOV JEZ 1 ;i.r 1 /ois. v;! ^ ^ -4 izhePLSi Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehödite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. Novorojenčki Na Gorenjskem smo minuli teden postali bogatejši za 36 prebivalcev. V kranjski porodnišnici se je rodilo 27, v jeseniški pa 9 novorojenčkov. V Kranju se je rodilo 14 dečkov in 13 deklic. Najtežji je bil eden izmed dečkov, ki je tehtal 4.200 gramov, najlažja pa je bila deklica, ki ji je tehtnica pokazala 1.720 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 6 dečkov in 3 deklice. Najtežji in najlažji sta bila dečka. Prvemu je tehtnica ob rojstvu pokazala 4.120, drugemu pa 2.270 gramov. ZAKON O ZAŠČITI ŽIVAM Namen: - zaščita živali - ponKK invalidnim oscham Psi in invalidi Med množico papirjev, kijih te dni občani dobivamo v svoje nabiralnike, je bilo zadnjič tudi zanimivo oblikovano "poslansko dovo-Ijenje" SNS z imenom in fotografijo kandidata. V rubriki Storjeno -izpolnjeno, kjer je po zgledu vozniških dovoljenj od kategorije A do H nanizanih več točk programa te stranke, pod C najdemo Zakon o zaščiti živali, kjer ob namenu dobesedno piše: - zaščita živali - pomoč invalidnim osebam. če S tem obljubljajo, da bodo z zakonom v še večji meri, kot je sedaj, poskrbeli za invalide, tako da jim bodo za pomoč dodelili živali, to hvale vredno. Toda na prvi pogled ni videti tako, pač pa kot da shanka živali enači z invalidnimi osebami, s čimer pa izkazuje zelo nizko raven ne le politične, temveč tudi človeške kulture. Ali občani Bleda še naprej želimo zamujati razvojne priložnosti v naši občini? RAZVOJU NAPROTI proti onesnaževanju narave proti eroziji bregov Save proti gospodarski stagnaciji proti izgubi koncesnin proti obremenitvi občinskega proračuna proti energetski odvisnosti proti višjim cenam energije Blejci smo tradicionalno proti! In tokrat je prav tako* Na referendumu 3. oktobra bomo z glasom PROTI preprečili, da se zavrne novi občinski odlok, ki iz zaščite povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin izvzema del Berja in Piškovice. S tem bomo podprli projekt obnove HE Moste. Danes izšla Locanka rt ' t',* i v*» ** • t'X . II Brezplačno za občane in občanke občin Škofja Loka, Železniki, Ziri in Gorenja vas - Poljane KRANJCANKA www.gorenjskiglas.si GORENJSKI QLfiS. d.o.o . Zoisova ul 1, Kranj LOTO Rezultati žrebanja 39. kroga igre na srečo 26. septembra 2004 Izžrebane številke: 4, 7,-17, 18. 20, 26, 37 in dodatna 5 Izžrebana Lotko številka pa je: 992706 V 40. krogu za sedmico 41.000.000 SIT 4 dobitek LOTKO predvidoma 51.000.000 SIT Policisti SÖ fest fantje Kranj - Na petkovem dnevu odprtih vrat Policijske uprave Krai^i smo med obiskovalci poiskali pet sogovornikov ter jih povprašali, kaj jih je privabilo na predstavitev dela, opreme in usposobljenosti različnih policijskih enot, pa tudi o tem, kakšno je na sploh njihovo mneixje o policiji. Urša Držanič iz Kranja: "Policiste imam med prijatelji pa tudi v družini. Kar sem videla tu, je bilo dobro. Policisti so zelo "fest" fantje, na žalost preslabo plačani. Njihovo pomoč sem že potrebovala. Na cesti so mi prijazno pomagali zamenjati gumo. Anže Bešter iz Podblice: "Hodim v drugi razred devetlet-ke. Všeč mi je bilo vse, najbolj pa to, ko smo bili v bojnem oklepnem vozilu. Zanimive so bile tudi borilne veščine. Policiste sem že srečal prej, ko so ustavili atija in gledali, ali smo pripeti. V avtu vedno sedim zadaj in se pripnem. Primož Držanič iz Kranja: S policisti Še nisem imel opravka. Več bi bili lahko na terenu. Pogreiam jih predvsem na cestah, po katerih nekateri vozniki res divjajo, policisti pa praviloma ustavljajo druge, in to za nekaj brezzvez-nega. Tudi ponoči bi bilo v mestnih predelih, kjer prihaja do razgrajanj, pretepov, lahko več nadzora. Zdi se, kot da si policisti tja sploh ne upajo. Barbara Tavčar iz Hrastja: Mislim, da so policisti dobro usposobljeni za svoje delo. Sama slabih iz- kušenj z njimi še nisem imela. Njihovo pomoč sem že potrebovala, ko sem imela promptno nesrečo. Bili so zelo korektni. Policisti so vsekakor potrebni, očitno jih ni dovolj, saj bi morali biti več prisotni na terenu." Peter Gabr-šček iz Kranja: "Prišel sem s prijatelji," ker me je zanimalo delo različnih vej policije, predvsem specialne enote. Videl sem, da imajo kar bogat arzenal. Negativnih izkušenj s policisti nimam, pozdravljam pa strožji zakon o varnosti cestnega prometa. Prav je, da so kazni za prekrške visoke, saj je na cestah obupno." Helena Jelovčan, foto: Tina Doki