28 MOSTOVI 2/1991/XXVI
Ob novem rusko-slovenskem
in slovensko-ruskem slovarju
Jože Sever
(O. S. Plotnikova, J. Sever: Rusko-slovenski in
slovensko-ruski slovar, Cankarjeva založba,
Ljubljana, Russkij jazyk, Moskva, 1990)
1. Pri nas slovarji nasploh ne izhajajo ravno
pogosto, zlasti velja to za slovarje ruskega jezi¬
ka, zato nas izid novega slovarja tako rekoč sili,
da vsaj površno pregledamo, kaj Slovenci pre¬
moremo na tem področju.
1.1. Med priročniki za učenje ruskega jezika
na prvem mestu pravzaprav ni slovar, ampak
Slovnica ruska za Slovence, ki jo je napisal Ma¬
tija Majar. Izšla je na Dunaju leta 1867, založil
pa jo je Gregor Blaž (1830 v Mengšu — 1906 v
Trstu), zelo izobražen trgovec, zaveden Slove¬
nec in zlasti še »Slavjan z dušo in telesom v naj¬
širšem in najboljšem pomenu te besede«, kot
ga označuje njegov nekdanji sošolec Janez Tr-
dina. V Majarjevi slovnici namesto uvoda naj¬
demo Blaževo Pismo spisovatelju, v katerem je
Rusija na široko predstavljena s kulturnega in
zlasti gospodarskega stališča, končuje pa se:
»In tako zdaj Rusija razvija se gorostasno —
materialno in duševno, množi se slovstvo, mno¬
ži se kupčija notranja in zunanja; dvakrat toliko
pa se množi važnost jezika ruskega. To so misli
moje o jeziku ruskem, kterega do zdaj pri nas v
Avstriji naučiti se, bilo je kaj težavno, skoraj
nemogoče. Spišite tedaj dragi prijatelj! slovnico
rusko za Slovence, ker taka knjiga je za nas
važna in imenitna, koristna in moglo bi se reči,
jako potrebna.« Tako Gregor Blaž leta 1866.
Matija Majar je njegovi prošnji ustregel in napi¬
sal slovnico, ji dodal berilo (odlomki iz raznih
ruskih leposlovnih besedil v izvirniku in sloven¬
skem prevodu), primere poslovne korespon¬
dence, tudi v obeh jezikih, nato pa še spisek
»najnavadnejših besed, ki se rabijo v trgovini«,
in pojasnilo o »denarjih, merah in vagah, ki se
rabijo na Ruskem«.
1.2. Trideset let kasneje je izšel naš prvi slo¬
var za ruski jezik tj. Ročni rusko-slovenski slo¬
var, ki ga je sestavil M. M. Hostnik (v Gorici
1897, natisnila Goriška tiskarna A. Gabrščka),
hkrati s Kratko slovnico ruskega jezika istega
avtorja. (M. M. Hostnik je v naši literaturi bolj
znan kot Davorin Hostnik; rodil se je leta 1853 v
Šmartnem pri Litiji, študiral na Dunaju roman¬
sko filologijo, leta 1880 odšel v Rusijo za doma¬
čega učitelja, potem tam postal gimnazijski pro¬
fesor in od leta 1882 živel v Rylsku. Kdaj in kje je
umrl, SBL ne navaja.)
Hostnikov slovar (X + 373 str.) obsega nad
9.000 besed, ima pa še dve prilogi: v prvi je sez¬
nam besed, ki imajo v ruščini drug pomen kot v
slovenščini (154 parov), in besed, ki imajo »pri
raznem naglasu razen pomen« (54 parov); dru¬
ga priloga vsebuje 50 »najrabljivejših« krstnih
imen (pri vsakem imenu imamo štiri oblike:
polno, domačo, laskavo in zaničljivo). V nekate¬
rih rubrikah je tudi po več različic, tako najde¬
mo npr. za Agato kar sedem možnosti: Agafija;
Agaša, Gaša, Ganja; Agafjuška; Agaška,
Ganjka.
V predgovoru avtor poudarja, da je hotel ro¬
jakom dati možnost, da se naučijo jezika »naj¬
večjega in najmogočnejšega slovanskega ple¬
mena«, da bodo tako lahko uživali neizmerno
bogastvo ruske literature kar v izvirniku. Zatem
govori o pomembnosti znanja ruskega jezika za
vse evropske narode; če so se romanski in
germanski narodi s tako vročično vnemo lotili
učenja jezika te ogromne severne države, po¬
tem mi, Slovani, seveda ne smemo zaostajati za
njimi.
Ko razlaga zgradbo slovarja, omenja načelo,
po katerem seje ravnal pri slovarju in slovnici: v
oba je vključil samo tisto, kar je v obeh jezikih
različno, tako da npr. besed, ki obstajajo v obeh
jezikih in imajo v obeh tudi enak pomen, v slo¬
varju enostavno ni. To načelo je seveda popol¬
noma nesprejemljivo, zanimivo pa je, da se je
Hostnik po njem ravnal tudi kasneje, v
slovensko-ruskem slovarju.
Posebno pozornost Hostnik posveča nagla¬
su. Naglas je zanj duša jezika. Govorjenje brez
pravilnega naglašanja se mu zdi kot glasba
brez takta. Zato podrobno pojasnjuje pravila
ruskega naglašanja, naglasna mesta pa so
označena samo v ruskem besedilu.
Slovar je pisal, kot omenja v sklepu, z željo,
da bi se med sorodnimi slovanskimi plemeni
vzpostavila tesnejša kulturna povezava.
MOSTOVI 2/1991/XXVI 29
Za ponazoritev dva primera iz obeh Hostniko-
vih slovarjev:
Hostnik 1897*
IleHb, nHA, m. panj, štor. Mepe3b neHb Konofly
(sc. BanriTb) hlod črez štor (valiti), t.j. kako
reč delati naglo in povrhnostno.
ilepesoflUTb, [dov. nepeBecTM, gl. BOflMTb]. 1)
prelagati (Ha APyr6Pi B3b'iK-b). 2) uničevati
(KnonoBb). 3) premestiti (Ha npyryK» flčn>K-
HOCTb, Bb flpyrČH ropoflb). 4) prepisati
(noMb Ha hmb >KeHbi). nepeBecTM ayxb,
odpočiti (duševno ali telesno). — V Hacb
MeflBenM* nepeBenncb, medvedi se pri nas
ne nahajajo več. (Osnovno značenje «pre-
vesti»).
Hostnik 1901
Peta,-e, >k. — 1) naTa. Pete odnesti, p. umakniti,
p. pobrati, ynpaTb. — On mi je trn v peti, OHb
MHe* M03dnMTb rna3a; 2) Ka6ny«b; 3)
ABepHbia nemn; 4) py>KePiHbiH npMKnaflb.
Peti, pojem; nnp. pel, pela,-o, peti,-a,-o, noB.
poj, [mk. pevati.-am], — neTb*. Slaba mu
poje, ewiy xyno >KHBeTca;
2) BOcneBŠTb*; 3) o 3Byxe* booSiuč: zvon
poje; v gozdu sekira poje; orgije pojo.
1.3. Leta 1901 je Goriška tiskarna A. Gabrš¬
čka natisnila Slovensko-ruski slovar. Sestavil
ga je M. Hostnik. Izdalo Petr. slav. dobrodelno
društvo (XIV + 392 str.).
Slovar vsebuje okrog 11.000 besed, ki so obde¬
lane na enak način kot v prejšnjem slovarju,
zanimiv pa je dodatek, v katerem najdemo zem¬
ljepisna imena (npr. Ljubljana, -e, -Haf\6ax,
CTonnua KpaMHbi h qeHTp MfleanbHOM Cno-
BeHMu; npocTOM Hapoo tobopht: klčnaHa.);
osebna lastna imena; besede, ki imajo v sloven¬
ščini drugačen pomen kot v ruščini (392 parov);
besede, ki imajo, različno naglašene, različen
pomen (npr. hoja — hoja) (200 parov); merske,
utežne in denarne enote.
Hostnik na koncu predgovora pravi: »Naj si
bodo kakoršni hote nedostatki mojega dela,
vendar se smem nadejati (...), da se bode pri¬
zanesljivo ocenjalo moje pričujoče delo, kate¬
remu sem posvetil v teku mnogih let ves svobo¬
den čas svoje težke pedagogične delavnosti.«
Pri Hostnikovih slovarjih smo se dalj časa
zadržali zato, ker sta danes skoraj neznana tudi
tistim, ki se poklicno ukvarjajo z ruščino. Pre¬
gled kasnejših slovarjev bo seveda hitrejši.
1.4. Šele pol stoletja kasneje, leta 1947, je pri
Državni založbi Slovenije izšel Rusko-sloven-
ski slovar dr. Janka Pretnarja. Slovar tako po
obsegu (okrog 36.000 besed) kot po obdelavi
besedišča pomeni velik napredek v primerjavi s
Hostnikovim, vendar je tudi ta slovar že ob izidu
zaostajal za potrebami časa. Zato se je založba
z avtorjem takoj začela dogovarjati za novo, raz¬
širjeno in izpopolnjeno izdajo. Dr. Janko Pre¬
tnarje leta 1951 umrl, njegovo delo je nadalje¬
val prof. Jožko Prezelj, vendar rokopisa vse do
leta 1964 ni dokončno pripravil za tisk. Založba
se je zato odločila, da natisne Pretnarjev slovar
iz leta 1947, kot ga je za drugo izdajo priredil
Franček Šafar. Večjega in boljšega slovarja
ruskega jezika Slovenci doslej še nimamo, zato
založba od časa do časa pač ponatisne
Pretnarjevega.
1.5. Obe kasnejši deli (Franc Jakopin, Rusko-
-slovenski šolski slovar, MK 1965 — okrog
15.000 besed; L. Pirogova, B. Orožen, J. Sever,
Rusko-slovenski učni slovar, DZS 1977 —
5.000 besed) imata vsako svoj poseben namen,
kot je povedano že v naslovih, zato ju ni mogo¬
če uvrščati med splošne slovarje. Ima pa vsako
od njiju svojo kakovost: Jakopinov ponuja zelo
popolno oblikoslovno informacijo ob vsaki pre¬
gibni besedi, slovarček treh avtorjev pa obsega
samo 5.000 najpogosteje rabljenih besed, ven¬
dar prinaša veliko besednih zvez, naglasna
mesta označuje v celotnem ruskem besedilu in
tudi v slovenskem prevodu geselnih besed. Po¬
leg tega je dodan tabelarni pregled slovnice
ruskega jezika, v dodatku pa poleg zemljepis¬
nih in osebnih lastnih imen ter kratic najdemo
še slovarček rusko-slovenskih paronimov (325
parov).
Tu bi bilo treba omeniti še nekaj slovarskih
del, ki niso izšla samostojno, ampak le kot slo¬
varji k čitankam ali učbenikom. Najobsežnejša
sta slovarček dr. Nikolaja Preobraženskega, ki
sodi k učbeniku IlepBbiM mar — Prvi korak, iz¬
danemu leta 1947, in Rusko-slovenski slovar k
ruski čitanki za višje razrede srednjih šol (N. F.
Preobraženski in F. Šafar), ki ga je leta 1948 iz¬
dala DZS.
30 MOSTOVI 2/1991 /XXVI
1 .6 . Slabša je bera v nasprotni smeri, saj
imamo samo Slovensko-ruski slovar dr. Janka
Kotnika (DZS 1950; 2. izdaja 1967), v katerem je
nekaj manj kot 30.000 besed in je občutno šib¬
kejši od Pretnarjevega glede besednih zvez,
predvsem pa je manj zanesljiv.
Pretnar in Kotnik imata dodanih še nekaj
seznamov. Pri prvem najdemo seznam nekate¬
rih lastnih imen (zemljepisna in osebna lastna
imena ter najbolj znani ruski priimki) ter seznam
najpogostejših ruskih kratic, obširnejši pa so ti
dodatki pri Kotniku, kjer jih najdemo pod naslo¬
vi Krajevna in narodnostna imena, Osebna
imena, Naglas in pisava važnejših ruskih oseb¬
nih imen; posebno pozornost si zaslužita do¬
datka Naglasi in druge posebnosti samostalni¬
kov v sklanjatvi in Spregatev glagolov (nad
1.000) kot nekakšno oblikoslovno dopolnilo
slovarja.
To je bilo do jeseni leta 1990, žal, vse, kar
smo Slovenci imeli na voljo kot pomoč pri bra¬
nju ruskih besedil ali pri prevajanju iz ruščine in
v ruščino; še posebno šibki smo bili pri
zadnjem.
2 . Ob takem stanju na tem področju ni čud¬
no, da je Cankarjeva založba sklenila dopolniti
svojo zbirko modernih slovarjev žepnega for¬
mata z ruskim slovarjem. Leta 1986 je bila skle¬
njena avtorska pogodba: rusko-slovenski del
sem se obvezal pripraviti jaz, slovensko-
ruskega pa Olga Plotnikova, profesorica za slo¬
venski jezik na moskovski univerzi. Slovar je
vključila v svoj program tudi založba Russkij ja-
zyk v Moskvi in pomagala pri nastajanju slovar¬
ja tako, da je ponudila za ruski del geselski ka¬
talog, v katerem je bilo po načelu pogostnosti
zbrano besedišče, ki bi ustrezalo takšnemu tipu
slovarja, za slovenski del pa je bil izhodišče
fond, kakršnega so imeli drugi slovarji CZ iz te
zbirke. Nobeden od naju se ni togo držal tega
okvira, ampak sva oba po lastnem občutku be¬
sede in besedne zveze dodajala ali opuščala in
sva imela pri tem precej proste roke.
2 . 1 . Slovarje bil v treh letih narejen, nato ga
je komisija pri slovarski redakciji založbe v
Moskvi pregledala in tehnično uredila ter posla¬
la za tisk dokončno pripravljeno besedilo v
Ljubljano. Ugotoviti je, žal, treba, da s soavtori¬
co nisva utegnila uskladiti obeh delov; delno je
krivo to, da je en del nastajal v Moskvi, drugi pa
v Ljubljani. Kot je rečeno v predgovoru, je slo¬
var namenjen Slovencem in Rusom, ki se učijo
enega od obeh jezikov. Besed je nekaj manj kot
12.000; to naj bi zadoščalo za manj zahtevne
pogovore in branje časopisnih člankov in do
neke mere tudi leposlovnih besedil. Seveda pa
bi se moral uporabnik takšnega slovarčka za¬
vedati, da je v knjižici, ki jo nosi v žepu, le skro¬
men del besednega bogastva obeh jezikov, in
se ne bi smel preveč jeziti, če kake besede ne
bo našel.
2 .2 . Šibka stran slovarja je tudi, da ob bese¬
dah prave slovnične informacije dejansko ni,
oba dela slovarja pa vsebujeta zgoščen prikaz
slovnične zgradbe jezika: za slovenščino je pri¬
kaz pripravila O. Plotnikova, za ruščino jaz. Miš¬
ljeno je namreč bilo, da pisec laže vodi rojaka
po zavitih poteh slovnične zgradbe, po katerih
se je nekoč sam izgubljal in mučil. Ali se nama
je to posrečilo in ali je bila zamisel dobra, bo
pokazal čas in eventualni kritični odmevi. Pri
drugih slovarjih te zbirke je npr. slovensko
slovnico napisal dr. Toporišič, tu pa je založba
to delo zaupala ruski profesorici.
2 .3 . Poleg slovničnih pregledov ima slovar
tudi obojestranska seznama zemljepisnih imen
in kratic. Zlasti pri zemljepisnih imenih je bilo
težav precej, predvsem zato, ker so ravno med
stavljenjem slovarja vzhodnoevropske države
začele druga za drugo zapuščati socialistični
tabor in so temu ustrezno spreminjale tudi svo¬
ja uradna imena. Stanje se ni hotelo dovolj hitro
umiriti, tako da imamo v slovarju zabeleženo
neko vmesno, prehodno fazo, ko so se nekatere
države ali republike že otresle dodatka »socia¬
listični« ipd., druge pa tega koraka še niso
storile.
Tudi sicer so bile težave pri zapisovanju na¬
ših zemljepisnih imen v ruščini in ruskih v slo¬
venščini. Pri nas se v praksi kaže veliko nihanje
npr. pri imenih z glasovno skupino -ne-: v pri¬
ročnikih najdemo zapisano tako -ne- kot -nje-,
recimo Dneper, Dnepropetrovsk, Dnester in
Dnjeper, Dnjester. Upošteval sem Slovenski
pravopis (glej Pravila, 1112) in zapisal prvo od
obeh različic. Pri zapisih naših imen v ruščini,
kot so npr. Velenje (glej še pod Titovo V.) ali Ce¬
tinje, sva ravnala po rabi v ruskih leksikonih in
podobnih priročnikih, čeprav se zdi, da bi bilo
primerneje, če bi taka imena Rusi pisali kot
Uenbe, BeneHbe, UeTMHbe ipd.
MOSTOVI 2/1991/XXVI 31
2.4. Hude so bile težave, ki jih je povzročala
nova stvarnost z vsemi spremembami v druž¬
benem življenju in njihovimi odsevi v jeziku. V
mislih imam številne nove besede in spremem¬
be pomena starih besed ali novo razvrstitev
pomenov pri večpomenskih besedah. Glavna
težava je v tem, da te novosti še niso zajete v
slovarjih, zato jih je bilo treba pobirati kar iz ča¬
sopisnih člankov in jim po lastnem občutku do¬
ločati pomen. Sem sodijo seveda take besede
kot nepecTpoMKa, macHocTb, apeHfla, nopt-
pafl, HH>KMHMpMHr ipd. Veliko časa vzame se-
stavljalcu tudi brezekvivalentna leksika, čeprav
ves trud konec koncev komaj obrodi zadovolji¬
ve sadove. Včasih se zdi edina rešitev celo
opis, ki pa bi moral seveda zajeti vse bistveno.
(Ne vem, ali se mi je to posrečilo v temle prime¬
ru: OTflenbHan KBapTkipa — KOMMyHanbHaa
KpapTnpa v slov. 'zasebno, ločeno stanovanje’
— 'stanovanje za več družin s skupno kuhinjo
in sanitarijami').
2.5. Nevarna past za prevajalca in sestav-
Ijalca slovarja so tudi tako imenovani »lažni pri¬
jatelji« ali medjezikovni homonimi in paronimi,
kakor ta pojav imenuje ruska literatura, na kate¬
re je opozarjal že M. Hostnik. Gre za številne
primere ujemanja zvočne podobe in popolnega
ali pa le delnega razhajanja v pomenu tako pri
posameznih besedah kot tudi pri besednih zve¬
zah. Tako npr. pbičonoB ni 'ribolov', ampak 'ri¬
bič', naš orožnik ni ruski ’opyx<eHHm<’ (orožar),
ampak ’>KaHflapM’ ipd. Enako tudi nepennBa-
Hne KpoBM ni 'prelivanje krvi’, temveč je to naša
'transfuzija', cepAne6neHne je 'burno utripanje
srca’, torej bolezensko stanje, in ne navadno
bitje srca, TepaneBT je 'specialist za notranje
bolezni pa tudi splošni zdravnik’. TB aienbe je
'servis za popravilo TV aparatov’ in ne morda
kakšen televizijski studio.
2.6. Ena od svojevrstnih težav pri sestavlja¬
nju slovarčka s tako omejenim obsegom je tudi
ta, da lahko vanj vključujemo v glavnem le be¬
sede in besedne zveze brez konkretnega sobe¬
sedila, jasno pa je, da tako sama beseda kot
besedna zveza dobi pravi in čisto določen po¬
men šele v širšem sobesedilu. Tako se prvotno
in površno mnenje, da sestaviti slovarček take¬
ga obsega ni posebno težko, izkaže za popol¬
noma napačno.
3. Za konec lahko ugotovim, da bo ta slovar,
čeprav je vanj vloženega veliko truda, marsiko¬
ga gotovo razočaral. Tudi midva z Olgo Plotni-
kovo nisva v celoti zadovoljna z njim. Čeprav
sva ga dolgo pripravljala in popravljala, nama je
vseeno zmanjkalo časa, da bi odstranila napa¬
ke, ki sva jih že in ki jih še bova odkrila sama ali
pa jih bodo uporabniki. Obe založbi in avtorja,
kot je zapisano tudi v uvodu, bi bili hvaležni za
vsako kritično pripombo ali nasvet, kako izbolj¬
šati slovar, če bi mu bilo usojeno dočakati dru¬
go izdajo.
Avtorja sama težko presodita, ali je njuno de¬
lo s slovarčkom uspešno opravljeno ali ne. Iz
bežnih zasebnih pogovorov z uporabniki slo¬
varja se vendarle da razbrati, da so mnenja v
glavnem pozitivna. Tako je izzvenela tudi Rode¬
tova ocena v Delu (Novi slovar za Slovence in
Ruse. Delo učencev moskovske leksikografske
šole). Ljudje so zadovoljni z izborom besedišča
in z aktualnostjo besednih zvez, hvalijo upo¬
rabnost in priročnost slovarčka (obojestran-
skost in slovnične tabele), vendar je to seveda
odlika vseh slovarjev te zbirke. Kljub pozitivni
sodbi pa potreba po velikem rusko-slovenskem
in slovensko-ruskem slovarju seveda ni nič
manjša. Vsi, ki se bodisi ljubiteljsko bodisi po¬
klicno ukvarjamo z ruščino, to potrebo že dolgo
močno čutimo, res pa je, da je trenutno bore
malo upanja, da bi taka slovarja dobili v do¬
glednem času. Med nami skoraj ni človeka, ki bi
imel v sebi dovolj moči in volje za tako delo, pa
tudi objektivne okoliščine — tu mislim pred¬
vsem na položaj ruščine v naši družbi in v šol¬
skem sistemu — za to niso ugodne: najbrž bi bi¬
lo težko najti založbo, ki bi bila ob tako
majhnem številu potencialnih kupcev priprav¬
ljena vnesti tako velik slovar v svoj program.
Sploh pa se zdi, da posameznik taki nalogi, tudi
če so siceršnje razmere ugodne, ne more biti
kos. Izoblikovati bi se morala torej manjša sku¬
pina ljudi, ki bi si med seboj razdelili delo in bi
— v mislih imam najprej rusko-slovenski slovar
— glede geslovnika in celotnega ruskega gra¬
diva uporabili izkušnje ruske založbe. Na tak
način je leta 1988 izšel rusko-srbski slovar
(Bogoljub Stankovič; 52.000 besed) kot skupen
projekt založbe Russkij jazyk iz Moskve in Ma¬
tice srpske iz Novega Sada.
* Iz tehničnih vzrokov je »jat« nadomeščen z »e«.