Rešitev demanta v peti številki. Novo mesto. | k o s I Prav so ga rešili: Marija in Jakica l"Tl a I v~~a~l n I Ganglovi, učenki v Idriji; Tilka in Bo- _J----!-----1----------!—1_— žena Jelenec v Kandiji pri Novem mestu; I k | o m I o 1 | e | c | Milica in Anica Valenčič iz Trnovega I N o I v o | tn I e | s t o I na Notranjskem; Hreščak Emil, učenec —i---------------------------------1—' v Ilirski Bistrici; Divna Ferluga, učenka I S * r C ' e i c I v Borštu (grad Moko, Istra); Elza Her- k o s e | c 1 zog, učenka VI. razreda pri Sv. Križu ^""T q | . o^r~" Pri Ljutomeru; Stanko Skok v Dom- l_-—.^_' žalah; Slavoj Jenko, Trnovo na No- | ° | tranjskem.< —~, 142 .^— Prestolonaslednik Karel Franc Jožef jatelj ali sovražnik, toda nikogar ni bilo. v Pulju. Tako je pretekel ves dan. Zvečer je hipoma ,.... .... x •» xi « v zašumeio v grmovju, in na plan je stopil Uč.telj-vojak sporofa Zvončku«: Kon- Vgs sestfadan 'je začel h/ati kr,J na t|ell cem mcscca vinotoka je bilo. Lep jesenski L j , vojak ^ je da| skorjo kruh dan je naPo6l m vabil na uptehod Kam? Rj rJes do zadnje drobt-ne pojedel. Pri Na Brijonske otokc! In šel sem. - Spotoma temJ * . .,, na ' . , da ^ a^ srečam pr.jatelja k. tne med drug.m tudi bj, J koPt ism0n0Š0i bila pa je noč, in vpraša če vem da se pnpelje v Puij presto- . * . z jc pr vezal psa lonasledn.k nadvojvoda Karel Franc Jožef. \ jermenom k J^ in oba ^ta PrrenočUa na Ker n.sern vedeI sem vpraSanjt zamkal in L.J..vskem sed.u. Zjutra. je napisal pismo kmau odkorakal. - Ko sem b.l dospel v ' ' » mesto, sem se prepnčal o resnici pnjale jevih . « d , Trf» dnj { l pretek,/od ^tedaj. Tn bescd VsehiSevMst.vahsodokazovaie da J ^P • že .c^obupaval, da bi se v tender (malo ladjo\ če sem hotel doseči n)encu rešl" z'vl)enJe- svoj smoter. — Pozno popo dne sem dospel domov. Vsak vojak je sedel pri svojih rečeh Pogreb lOletnega junaka. in jih čcdil za drugi dan. Prisedel sem še g c fe očajo. Slo. '".".^'d'?2 SCm ,V0)h 7 T Pt3 vesno so pokopali lOletnega junak.i Jana svoje deio Potem sem truden legel spat - WisniewskcP jzPRychwad|a ^ri |arnOvu. De- Drugi dan Se lepši je bil ko prejšnji. Zdelo S i H § sl.š.mo trobentača in postanemo se pozor- V 8 ' , v 'nekJm stre|skem sedi na desni st ani prestolonasled.iik. p,J- !zmubza in .setv^ S ^n KaklhJ°,0 jazno odzdravljaj -č. Naše oči pa ga sprem- korak"V od strelskega jarka ga ran, srapne , jajo, dokler ne izgine izpted nj.h. - Ko ni f mladl Ju"ak hlt' naPr^; 'f k?,rarikOV za'aar' večvideti spremljajoeih voz-avtornobilov, se kom g* "dene druga krogla. Pade a voja- odpravimo domov, vsi srečni in veseli. da kI 8,a. rešl)° In odpeljejo po boju v bolmScm- nam je bilo dano, videti svojega bodočega c0- K'er 'e umrl-vladarja in ob tem poyledu čutiti dobroto njegovega srca. Zato pa: ,Vse za dom . . ." Ranjeni poljski dijak. Pes je rešil življenje. Med ranjenci v ogrski botniščnici v To- roli se nahaja 181etni gimnazijec Vladimir V Karpatih se je to zgodilo Z gora je Kurdziel. Deček ie bil v sedmem gimnazij- pritekel v ta oriš:e dolgodlak, črn ovčarski skem raz-edu, ko je izbruhnila vojna. Brez pes. Nihče se ni brigai zanj Prišel je v ku privoljenja staršev je vstopil v vojaško službo hinjo, spodili so ga, in prišel je k moStvu in se udeležil bitk pri Pojaneru, Haliczu in ves zbit ter hodil mimo vojakov Hipoma je Mohijli. Ko ozdravi, hoče iti zopet v bojno eden zapazil. da ima pes na repu pnvezan vrsto. list papirja. Ujeli so psa in prečitali, kar je bilo na li^tu napisnno: .Na L. . vskcm stdlu nRoko naj mi prinese!" ležim. Pridite nome". To je bilo vsc Voj,iki so poročali čast ikom. in kmalu se jc ogla- Bilo je na francoskem bojišču. Nemci silo prosiovoljno 10 mnž, ki sn bili priprai'- so naskočili neko vas in pognali iz nje ljeni iti pogledat. Popoldne so odšli in zvc- Francoze. Nesre::a je hotela, da je pritekla čer so se vrnili z ranjencem, ki je pripove- tedaj iz neke hiše na cesto desetletna dc- doval, da so ga pnsiali nred vcč dnevi gledat, klica in da jo je zadela krogla v roko. De- kje se n.ihajajo sovtažniki. Ko je dosnel s klico so odpeljali v bolniščnico, kjer so ji svojitn oddelkom na vrh nesega hribi, je morali odrezati roko. Ubožica je bila v eksplodirala pred n|im granata. Pa 'cl je in bolniščnici tudi čez Božič. Pa so vprašali ko se je zbudii, je bil sam. Slišati pa je deklico, česa si želi, da bi ji Jezušček pri- bilo od daleč grmenje topov. Kroyinkrog je nesel na Sveti večcr. Odgovorila je: nPro- bilo vse krvavo, glava ga je bolela Upal sim, tvcite Jezuščku, naj mi prinese nazaj je, da kdo ptide po tej poti, pa naj bo pri- mojo roko!"