261 IN MEMORIAM – PRIREDITVE IN ZAPISI O HUMANISTU ŠKOFU DR. VEKOSLAVU GRMIČU PO NJEGOVI SMRTI Leta 2005 Po Grmičevi smrti, 21. marca 2005, so izšli njegovi spisi s skupnim naslovom Poslednji spisi. Misli o sodobno- sti. »Nekaj mesecev pred smrtjo 21. marca 2005 je zbral spise, v največjem delu nastale po izdaji zadnje knjige Mi- sli iz šole življenje, ki je izšla ob njegovi osemdesetletnici leta 2003. Ker je bole- zen hitro napredovala, pričujoče knjige ni več mogel urediti in tudi naslovil je ni«.1 Knjigo sta uredila Srečko Reher in direktor Založbe Unigraf Mitja Hribar. V tem letu je izšel pri založbi Zname- nje četrti Grmičev zbornik: V spomin škofu Vekoslavu Grmiču2. V njem so zbrani govori na žalnih slovesnostih ob njegovi smrti in spominski zapisi nanj: dr. Franc Kramberger, maribor- ski nadškof (Dr. Vekoslavu Grmiču, naslovnemu škofu, v slovo na pogrebu), Boris Sovič, župan MO Maribor (Slovo častnemu občanu mesta Maribor), prof. dr. Bogdan Kolar, dekan Teološke fa- kultete Univerze v Ljubljani (Poslovil- na beseda ob smrti prof. dr. Vekoslava Grmiča, naslovnega škofa in nekda- njega profesorja Teološke fakultete v Ljubljani), Marjan Žnidarič, direktor 1 S. Reher, Iskalec resnice iz ljubezni, Založba Unigraf, Ljubljana 2005, str. 5. 2 V njem so zbrani govori ob njegovi smrti in spominski utrinki. Muzeja narodne osvoboditve Maribor (Nekaj razmislekov o Grmičevih zgo- dovinskih spisih), Anton Slana, župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici (V slovo rojaku in častnemu občanu občine Sv. Jurij ob Ščavnici dr. Vekoslavu Grmi- ču), Srečko Reher, glavni in odgovorni urednik revije Znamenje (Slovo ob gro- bu škofa Vekoslava Grmiča), A. Pete- linšek, odgovorni urednik programov radia Maribor (»Da, brez odpuščanja nam bo pa resnično težko! Odpušča- nje …!«), Viktor Arh, vikar slovenskih dominikancev (Škof Grmič, prijatelj dominikancev), Geza Erniša, škof Evangeličanske Cerkve (V spomin ško- fu dr. Vekoslavu Grmiču), Štefan Gra- bar, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici (V slovo škofu Vekoslavu Grmiču), prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth, redna profeso- rica za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Evangelij zahteva solidarnost – je socialna karizma), Mi- tja Hribar, direktor Založbe Unigraf in založnik Grmičevih knjig (Popotova- nje), prof. dr. Stanko Janežič, upokoje- ni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani (Srečanja s škofom Vekosla- vom Grmičem), Jože Lodrant, upoko- jeni župnik, Mežica (Spomin), Drago Medved, publicist (Vest, upanje in lju- bezen), Peter Kovačič Peršin, književ- nik in urednik revije 2000 (Grmičeva umestitev v zgodovino), Anton Pete- p o r o č i l a i n o c e n e – r e p o r t s a n d r e v i e w s 262 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2023/2–3 linšek, odgovorni urednik programov radia Maribor (Ponižnost kot aristo- kratska drža duha), prof. dr. Breda Po- gorelec, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani (Škof dr. Vekoslav Grmič v mojem spominu), Lojze Posedel, župan Občine Žalec (Spomin na škofa Grmi- ča), mag. Majda Potrata, poslanka SD (Bila sva sogovornika), Janez Stanov- nik, predsednik Zveze borcev Slovenije (Vekoslav Grmič – teolog osvoboditve), Vili Vuk, novinar dnevnika Večer (V spomin škofu dr. Vekoslavu Grmiču), in Andrej Leskovec, Vprašanje niča in smrti v Blohovi filozofiji. V istem zbor- niku je izšla tudi predstavitev njegove knjige: Srečko Reher, V. Grmič, Posle- dnji spisi, Misli o sodobnosti, Založba Unigraf, Ljubljana 151 strani. (Zbornik – v spomin škofu dr. Vekoslavu Grmi- ču, Znamenje 35 /2005/ 3–4, 129 strani, je uredil Srečko Reher.) V njegovi knjigi Poslednji spisi. Misli o sodobnosti je izšla tudi uvo- dna razprava Srečka Reherja Iskalec resnice iz ljubezni (Založba Unigraf, Ljubljana 2005, str. 5–14). 25. 4. 2005 je bila v Sinagogi – Ma- riborska agora (Židovska 4, Maribor) v sodelovanju z dokumentarno-felj- tonskim uredništvom Radia Maribor javna tribuna Kritična misel ško- fa Vekoslava Grmiča. Vodila sta jo A. Petelinšek in M. Toš. Na njej so sodelovali predsednik države Milan Kučan, predsednik Zveze borcev NOB dr. Janez Stanovnik, prof. dr. Avgust Majerič in Srečko Reher. Prireditev sta organizirala Pokrajinski muzej Mari- bor in Kulturni center Sinagoga (Prim. Večer, 26. aprila 2005, str. 18). 3. junija 2005, en dan pred rojstnim dnevom škofa V. Grmiča, sta pripravila Muzej Narodne osvoboditve Maribor in Zgodovinsko društvo Maribor ter Založba Unigraf predstavitev njego- ve knjige Poslednji spisi. Misli o so- dobnosti v Glazerjevi dvorani UKM. Predstavili so jo dr. Marjan Žnidarič, Mitja Hribar, Marjan Matjašič, Tone Petelinšek in Srečko Reher (Prim. Ve- čer, 4. junij 2005, str. 12.). 12. 10. 2005 je bila predstavitev knji- ge Vekoslava Grmiča Poslednji spisi v Osnovni šoli Ormož. Predstavitev je organiziral v Tednu vseživljenjskega učenja direktor Ljudske univerze Or- mož Ernest Vodopivec. O njej so spre- govorili: dr. Marjan Žnidarič (direktor Muzeja narodne osvoboditve Mari- bor), Marjan Matjašič (kustos Muzeja narodne osvoboditve Maribor), Srečko Reher (glavni in odgovorni urednik re- vije Znamenje), Mitja Hribar (direktor založbe Unigraf) in Ernest Vodopivec (direktor Ljudske univerze Ormož). 11. 11. 2005 je bila pri Svetem Juriju ob Ščavnici predstavitev zbornika, ki je izšel po smrti V. Grmiča z naslovom V spomin škofu Vekoslavu Grmiču. Na predstavitvi so sodelovali: prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth s Filozofske fakul- tete Univerze v Ljubljani, književnik in urednik revije 2000 Peter Kovačič Per- šin, direktor Založbe Znamenje mag. Ivan Arzenšek in glavni in odgovorni urednik revije Znamenje Srečko Reher (Prim. Branko Žunec, Humus Grmi- ča, Kocbeka … v: Večer, 14. november 2005, str. 8). 9. 12. 2005 so potekali v Glazerjevi dvorani UKM 1. Grmičevi dnevi ob izdaji zbornika V slovo škofu Vekosla- vu Grmiču, ki ga je izdala revija Zna- menje. Organizirala sta jih Društvo Znamenje in Zgodovinsko društvo Maribor (M. Matjašič). Na kolokviju so sodelovali: dr. Marjan Žnidarič, POROČILA IN OCENE – REPORTS AND REVIEWS 263 profesor Srečko Reher, prof. dr. Bre- da Pogorelec, prof. dr. Avguštin Lah, mag. Geza Erniša, prof. dr. Cvetka Tóth, urednik revije 2000 Peter Kova- čič Peršin, urednik in založnik založ- be Unigraf Mitja Hribar. Leta 2006 15. 11. 2006 je bil kolokvij Aktual- nost družboslovne teološke mi- sli škofa dr. Vekoslava Grmiča. Organizirali sta ga revija Znamenje in Zgodovinsko društvo Maribor (prof. Marjan Matjašič). Predavali so: dr. Marjan Žnidaršič, prof. dr. Cvetka Hedžet-Toth, mag. Geza Erniša, prof. dr. Jože Lipnik, prof. dr. Avguštin Lah, Peter Kovačič Peršin, prof. dr. Vlado Sruk, Tone Petelinšek, Marjan Matja- šič in Srečko Reher. Izšle so razprave: • Avguštin Lah: Vekoslav Grmič: teo- log, profesor in škof, ki je ustvarjal, da bi vse, posebno teologija bila v službi človeka, BV 66 (2006) 1, str. 7–22. • Avguštin Lah: Vekoslav Grmič in teo- logija v službi človeka, v: Znamenje 36 (2006) 1–2, str. 3–18. • Avguštin Lah: Oris Grmičevega ekumenskega prispevka v zborniku V edinosti, v: Edinosti: ekumenski zbornik, 60 (2005), str. 109–112. Predstavitev knjige: • Vekoslav Grmič: Poslednji spisi. Mi- sli o sodobnosti, Založba Unigraf, Ljubljana, 151 strani, v: Znamenje 35 (2005) 3–4, str. 129. Izšla je ocena knjige: • Janko Kostnapfel: V. Grmič, Misli iz šole življenja, Založba Unigraf, Ljubljana 2003, Ljubljana 2003, 232 strani, v: Znamenje 36 (2006), 1–2, str. 91–92. Diplomska naloga: • Ana Šmidhofer: Krščanstvo in eko- logija, teološka osvetlitev ekoloških problemov v misli Vekoslava Grmiča, 140 strani. Leta 2007 4. aprila 2007 je Zgodovinsko društvo Maribor (prof. Marjan Matjašič) orga- niziralo spominsko predavanje sošolca škofa V. Grmiča, župnika v Mežici, Jo- žeta Lodranta z naslovom Z grešniki je in pije. Izšle so razprave: • Avguštin Lah: Nekatere razsežnosti ekološke misli pri Vekoslavu Grmi- ču, v: Znamenje 37 (2007) 7–8, str. 18–29. • Peter Kovačič Peršin: Primer škofa Vekoslava Grmiča, v: Duh inkvizi- cije. Slovenski katolicizem med re- stavracijo in prenovo, v: Dvatisoč, Ljubljana 2012, str. 183–217. • Srečko Reher: Grmičev boj zoper razvrednotenje narodnoosvobodil- nega boja, v: Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodovem spo- minu: slovenski zbornik 2007 (ur. J. Stanovnik, S. Grčar, H. Pirnovar), GO ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 2007, str. 301. Diplomska naloga: • Robert Emeršič: Aktualni družbeni problemi družbenega nauka Cerkve: Škof Vekoslav Grmič in njegovo ra- zumevanje odnosa med Cerkvijo in državo, 218 strani. 264 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2023/2–3 Zapisi: • Jože Pojbič: O Korošcu, Kreftu in Grmiču: spomin na velike može, v: Delo, 12. 11, 2007, str. 4. Leta 2008 je bil imenovan organizacijski odbor ob odkritju spomenika prof. dr. Ve- koslavu Grmiču v Sv. Juriju ob Ščav- nici. V Odbor za prireditve so bili vključeni: Anton Slana (župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici), Marjan Matja- šič (Muzej narodne osvoboditve Ma- ribor), Štefan Grabar (župnik župnije Sveti Jurij ob Ščavnici), Anton Pete- linšek in Srečko Reher (predsednik, glavni in odgovorni urednik revije Znamenje). 14. junija 2008 je potekala pri Sv. Ju- riju ob Ščavnici v prostorih doma Ma- tije Gubca okrogla miza z naslovom Grmič iskalec resnice in večne resnice. Sodelovali so: prof. dr. Vla- do Sruk, prof. dr. Cvetka Hedžet-Toth, prof. Peter Kovačič Peršin, Tone Pete- linšek, Jože Lodrant in Srečko Reher (vodja okrogle mize). 22. junija 2008 je bil ob 85-letnici rojstva in 40-letnici škofovskega posve- čenja v rojstni občini Sv. Jurij ob Ščav- nici odkrit doprsni kip škofa Vekoslava Grmiča. Osrednji slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik države prof. dr. Danilo Türk. Pobudo za po- stavitev spomenika je dal prof. Marjan Matjašič, kustos Muzeja narodne osvo- boditve Maribor; zasluga za postavitev je veljala občinskemu svetu in županu Antonu Slani. Kip je izdelal akademski kipar Darko Golija. Visoke goste sta pozdravila župan Anton Slana, v imenu organizacijske odbora pa Srečko Reher. Pozdravni nagovor župana občine Sveti Jurij ob Ščavnici Antona Slane: Cenjeni predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk s soprogo; cenjeni škof Evangeličanske cerkve mag. Geza Erni- ša; cenjeni mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Spoštovani zbrani na današnji slovesnosti. Dovolite mi, da vas v imenu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, članov občinske- ga sveta, občank in občanov in v svojem imenu prisrčno pozdravim ter vam za- želim dobrodošlico na osrednji proslavi ob odkritju spomenika našemu rojaku iz Dragotinec, častnemu občanu, škofu dr. Vekoslavu Grmiču. Veličina naroda se kaže v objektiv- nem spominu na preteklost in v pri- pravljenosti na izzive v prihodnosti. Kitajski pregovor pravi, da so »vsi cve- tovi prihodnosti v semenu sedanjosti«. V to so verjeli ter k uresničevanju tega veliko prispevali naši cenjeni rojaki: Jakob Kreft, Davorin Trstenjak, Franc Ilešič, Ivan Vuk Starogorski, dr. Anton Korošec, Edvard Kocbek, borci generala Rudolfa Maistra, poročnik Edvard Vau- potič, dr. Bratko Kreft in seveda škof dr. Vekoslav Grmič. Prav pri nas so ljudje leta 1848 prvi množično podpisovali peticijo za pro- gram Zedinjene Slovenije in tega leta je bil Jakob Kreft prvi Slovenec, ki je zagovarjal to idejo v graškem deželnem zboru. Naši sonarodnjaki so se v stolet- jih pojavljali na braniku slovenstva, ko je domovina to od njih zahtevala. Sa- mi sebi bi lagali, če bi trdili, da je naša samostojnost samo posledica dogodkov osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Za objektivne zgodovinarje danes ni več dileme o tem, da so slovensko samostojnost in POROČILA IN OCENE – REPORTS AND REVIEWS 265 državnost gradile že številne predho- dne generacije. Na škofa Grmiča nas vežejo števil- ni spomini. Posebej še, kako rad se je z avtobusom pripeljal v Sv. Jurij, kako je vedno postal v farni cerkvi in se pogovar- jal z župnikom g. Štefanom Grabarjem, potem pa se peš podal v svoje rodne Dra- gotince, kjer sta ga razvajali njegovi ne- čakinji Slavica in Marjana z družinama. V naši občini in fari ni bilo pomemb- nega dogodka, ki ga ne bi bil počastil s svojo prisotnostjo in ga bogato intelek- tualno interpretiral. V skromnih razmerah se je rodil; od nas se tudi ni poslovil bogat, nas je pa v mnogočem obogatil. Domačini vemo, da velja za enega največjih slovenskih mislecev. Tega mu ni bilo treba dokazovati. Na vsakem koraku se je zavzemal za družbo, v ka- teri so na prvem mestu etika, poštenje, resnica in enake možnosti za vse. Danes bi takega oznanjevalca osnovnih civili- zacijskih norm še kako potrebovali. Do sebe je bil strog in zahteven, zato je tudi od nas vseh veliko pričakoval. Le malokdo je bil dorasel in se suvereno zo- perstavil njegovi filozofski misli. Ni jih pa malo, ki so se upali oglasiti šele po njegovi smrti. Danes bomo odkrili spomenik škofu dr. Vekoslavu Grmiču predvsem po za- slugi članov našega Občinskega sveta ter Nadzornega odbora, ki sta pokazala široko razumevanje poslanstva lokalnih skupnosti. Mnogim se verjetno poraja vprašanje, zakaj prav na tem mestu. Ko me je pred leti nagovarjal, naj vendar že enkrat postavimo spomenik dr. Antonu Koro- šcu in sem ga vprašal, kje pa naj stoji, je odgovoril jasno in ostro: »Menda pa ja pred cerkvijo, če je bil duhovnik.« Ne lastimo si ga. Toda bil je naš. Je velik Slovenec, nenehni iskalec resnice. Hvala Vam, škof dr. Grmič, da ste bili z nami. Zahvaljujemo se tudi predsedniku Republike Slovenije, dr. Danilu Türku, ki je podprl to počastitev spomina na našega rojaka. V imenu naših ljudi in našega kraja, iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali pri tem projektu. Prav tako prisrčna hvala vsem, ki ste z svojo prisotnostjo počastili spomin na našega velikega domačina. Pozdravni nagovor predsednika Or- ganizacijskega odbora Srečka Reherja: Spoštovani! Veseli smo, da se bomo danes pri Sve- tem Juriju z odprtjem spomenika po- klonili še enemu velikemu Jurjevčanu: kritičnemu teologu, mislecu, humani- stu, pokončnemu intelektualcu, iskalcu resnice in večne Resnice ter velikemu Slovencu škofu prof. dr. Vekoslavu Gr- miču, ki bi praznoval letos 21. aprila 40-letnico škofovskega posvečenja, 4. junija pa bi praznoval 85-letnico. Za seboj je Grmič pustil bogat opus, ki ob- sega več kot 1200 književnih enot, in se z njim vpisal med tiste velike ustvarjalce, ki so za trajno zaznamovali slovensko humanistično misel. Dovolite mi, da najprej v imenu or- ganizacijskega odbora za postavitev spomenika dr. Vekoslavu Grmiču poz- dravim gospoda predsednika republike prof. dr. Danila Turka in mu zaželim dobrodošlico. Prisrčno se mu zahvalim za pripravljenost, da bo ta slovesni tre- nutek odprtja spomenika počastil s svo- jim slovesnim govorom. Pozdrav namenjam pomožnemu ško- fu v Mariboru dr. Jožefu Smeju, ki je pravkar zanj opravil mašo, in evange- 266 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2023/2–3 ličanskemu škofu mag. Gezu Erneši, ki se je še kako razveselil srečanj z njim. Grmič je bil z rodnim Jurijem vedno povezan. Sem ni prihajal samo ob raz- ličnih slovesnostih. V zadnjih letih sko- raj ni bilo petka, da se v Mariboru ne bi usedel na avtobus in potem peš, kot nekoč v mladosti, premeril pot od Jurija do Dragotinec. Tukaj od cerkve, vanjo je tako rad zavil, da si je nabral novih moči, se bo poslej oziral po jurjevški dolini prav po vaši zaslugi, spoštovani gospod župan Anton Slana in občinski svetniki, ki ste s tem pokazali, da znate ceniti misel in delo svojega rojaka. Zato v imenu or- ganizacijskega odbora še posebej velja zahvala vam in profesorju Marjanu Matjašiču, ki je dal pobudo za postavi- tev spomenika. Zahvalo in pozdrav namenjam tudi akademskemu kiparju profesorju Dar- ku Goliji, ki je sprejel odgovorno nalogo in iz brona izvabil tisto njegovo človeško podobo, ki kaže na misleca s človeško to- plino, ki mu je bila tako lastna. Pozdrav vsem poslancem, županom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste se danes zbrali iz spoštova- nja do njega in njegove misli. Dovolite mi, da od svojega profesor- ja in prijatelja navedem samo misel iz knjige Misli iz šole življenja, ki mi po- nuja tudi odgovor na njegovo prehojeno pot: »Človekovo življenje je potovanje skozi prostor in čas. Na tem potovanju rastemo ob spoznanju sebe in okolja v šoli življenja.« Na tem potovanju se je čutil le ponižnega iskalca, ki mu je po- slušnost vesti narekovala, da v dialogu z ljudmi najrazličnejših prepričanj išče odgovore na temeljna življenjska vpra- šanja in tudi vprašanja medsebojnega bivanja. Naj bo njegova dialoška misel tudi vnaprej most, ki ljudi zbližuje in jim odpira pot do medsebojnega spora- zumevanja in razumevanja. Predsednik države profesor dr. Dani- lo Türk je orisal v slavnostnem govoru njegovo pot takole: Enaindvajsetega marca leta 2005 se je dokončala življenjska pot velikega slo- venskega misleca, teologa, humanista, etika, kritičnega misleca, iskalca resnice in večne Resnice ter velikega in pokonč- nega Slovenca škofa profesorja dr. Ve- koslava Grmiča. Triindvajsetega marca smo se od njega poslovili na pobreškem pokopališču ob številni množici ljudi, ki se mu je prišla še zadnjič poklonit. Ma- riborčani niso pozabili nanj; sveče in cvetje na grobu so le spomin na njihove- ga someščana in častnega meščana, ki jim je s svojo pisano in govorjeno besedo vlival upanje, ko je z njimi meril daljo in nebeško stran, jim prisluhnil v tegobah, z njimi iskal odgovore, jih bodril in se z njimi pošalil ter poveselil, saj mu nič, kar je bilo človeškega, ni bilo tuje. Leta in leta se je na ulici ustavljal in prisluhnil vsakomur, ki se je z njim zapletel v po- govor, ko je meril pot do frančiškanske cerkve, da bi si v tišini premišljevanja in molitve nabral novi duhovnih moči. Naj mi bo v tem slavnostnem trenutku dovoljeno, da spomnim na nekaj postaj iz njegove bogate življenjske poti Rojen 4. junija leta 1923 v bližnji vasi Dragotinci pod vznožjem Kapelskih go- ric v družini malega kmeta, ki je miza- ril, da bi ob majhnem posestvecu lahko preživel svojih osem otrok. Vsem trem sinovom je omogočil, da so se šolali. Slavko, kakor so ga klicali, je po konča- nih štirih osnovnošolskih razredih pri Sv. Juriju nadaljeval nižjo gimnazijo v Mariboru in na pragu okupacije končal POROČILA IN OCENE – REPORTS AND REVIEWS 267 šesti razred gimnazije. To so bila leta, ko je živel od miloščine dobrih ljudi in grenkega priokusa, da imajo eni vsega v izobilju, njemu pa ostaja le vonj po sveže pečeni žemljah, še kako mamljiv za pra- zen želodec mladega dijaka. Ker družina ni bila sprejeta v Hei- matbund, je moral na prisilno delo v Avstrijo in ko je bila sprejeta, je delal v Strnišču, današnjem Kidričevem. Od tam bi moral v nemško vojsko, ko se zanj ne bi zavzel neki nemški oficir. Prav njegovo posredovanje je bilo dovolj, da je lahko na Ptuju končal gimnazijo in bil šele spomladi leta 1944 vpoklican v nemško vojsko. Konec vojne je dočakal v Admontu, po osvoboditvi pa delal nekaj mesecev na okraju v Gornji Radgoni. Že jeseni 1945 pa je v njem dokončno dozorela odločitev, da bo tudi sam šel po poti starejšega brata; odločil se je za štu- dij teologije. Še sprva mirno življenje v ljubljanskem bogoslovju in presenetljiva odločitev mariborskih bogoslovcev leta 1948, da se udeležijo delovne akcije, v kateri so gradili študentsko naselje pod Rožnikom, je v naslednjem šolskem letu že skalilo množično zasliševanje. Ven- dar ob posvečenju leta 1950 še ni bilo večjih zapletov. Naslednje šolsko leto je moral končati še šesti letnik, čakalo pa ga je še odsluženje vojaškega roka, a le za en mesec. Naslednjo postajo od leta 1951 do 1968 bi lahko poimenovali Vranska leta. Najprej je po nekajmesečni prepovedi opravljanja obredov v javnosti končno lahko postal kaplan čutečemu ostarele- mu župniku dr. Valentinu Moertu. Po njegovi smrti leta 1953 je najprej postal župnijski upravitelj do leta 1960, nato pa župnik in prodekan braslovške deka- nije do 1968. V teh letih je moral poskr- beti za dotrajano župnišče, gospodarsko poslopje in slabo stanje šestih podruž- ničnih cerkva. Ob delu pa je neumorno študiral. Študij je okronal leta 1961 z doktorsko disertacijo Teološka vsebina strahu v eksistencializmu. Po začetnih zapletih ob imenovanju za honorarnega predavatelja se mu je dokončno odprla pot v akademsko sfero. Sedemintrideset let je, vse do upoko- jitve, predaval dogmatično teologijo in v njej iskal in meril božje in človeško, opirajoč se na evangelij in konstitucije 2. vatikanskega koncila in sodobne teolo- gije. Z njimi je v teologiji in Cerkvi meril božje in človeško in odstiral zastrte po- dobe božjega in človeškega. Vedno bolj, ko je svoje življenje doživljal kot potova- nje »skozi prostor in čas.« Potovanje, na katerem »rastemo ob spoznanju sebe in okolja v šoli življenja.« Iz te življenjske šole je rasla tudi njegova teologija. Kma- lu je začel zapuščati papirnato šolsko teo logijo in zavedajoč se, da je resnico in večno Resnico nemogoče spoznati, kajti »ko se nam zazdi, da smo /jo/ našli, /jo/ nemirno iščemo dalje /…/ čeprav smo potem vedno znova tudi nekako razo- čarani. Ostaja pa nam tudi upanje in hrepenenje duha, ki ne pozna meja.« Nikoli se iskateljstvu in bogoiskateljstvu ni odpovedal. Zavedal se je, da je pot do resnice in večne Resnice trda, da do nje vodijo na križpotjih različne smeri, poti polne previsov in prepadov. Da pa smo si na tej poti lahko le drug drugemu v oporo, ne oziraje se na takšno in drugač- no prepričanje, kajti iskalcem je skupno spoznanje, da niso v posesti resnice, da nihče nima pravice do nje in je nihče ne sme vsiljevati drugim, še manj absolu- tizirati in iz nje narediti malika. Njena podoba se mu je za trenutek pokazala, ko jo je osvobajal spon časa, kulturnih, političnih in socialnih navlak. In bolj, 268 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2023/2–3 ko je Grmič, kot nekoč starozavezni preroki, odstiral njeno podobo, manj je bil všeč instituciji moči, časti in obla- sti. Njegov pa čedalje bolj paradoksalni Bog bolj Bog brez Boga velikega mistika mojstra Eckeharta, ki ga uteleša Jezus Kristus, sklonjen k tistim, ki niso zgoraj, ampak na robu: ubogi, žalostni, žejni pravice, miroljubni, tisti, ki se zaveda- jo, da je lahko najvišje načelo, kar ne želiš, da bi drugi storili tebi, tudi ti ne stori njim. Ob tako osvobojeni podobi Boga je lahko bolj svoboden tudi človek, svobodnejši tudi bolj odgovoren do sebe, sočloveka, sveta in tudi do Boga. Zrelej- ši, da se odgovorno obnaša in ravna po meri svoje vesti, ki mora prežarjati nje- gove skrite globine njegovih odgovornih odločitev. Takšnemu človeku pa je lah- ko le dialog tista govorica, ki odpira tisti prostor sporazumevanja, v katerem so presežena vsakršna ideološka nasprotja in se začenjajo prizadevanja za uve- ljavitev tistih temeljnih humanističnih vrednot, ki so »most, ki najtesneje pove- zuje ljudi z različnimi pogledi na svet, ljudi, ki različno odgovarjajo na zadnja vprašanja o izvoru in najglobljem bi- stvu sveta in človeka /…/«, kot pravi v knjigi Resnica iz ljubezni. Ta most je postala tudi njegova teo- logija socializma, saj je v socializmu odkrival tiste nastavke družbenega sistema, ki bi lahko postal temelj pra- vičnejše in humanejše družbe in s to teologijo postal veliko bolj znan zunaj slovenskega prostora kot pa v njem. Teo logijo socializma je dograjeval v le- tih od 1968 do 1980, ko je kot pomožni dr. Maksimiljana Držečnika bil vpet ne samo kot prodekan na teološki fakulteti mariborskega in ravnatelj bogoslovja, 3 https://www.bivsi-predsednik.si. ampak tudi v pastoralno delo v škofiji. Po smrti škofa Držečnika, ko je za dve leti in pol prevzel vodenje škofije, se je po imenovanju dr. Franca Kramberger- ja umaknil in ostal le še profesor. Kljub temu pa je tudi v teh letih ostal še kako sredi življenja. Pisal je, predaval in na- stopal na številnih prireditvah kot iskan govornik. Za seboj je Grmič pustil izjemno za- puščino. Več kot 1200 razprav, 24 knji- ževnih del, številni intervjuji v domačih in tujih časopisih. Pogovori na radiu in televiziji razkrivajo človeka širokih obzorij, vedno pripravljenega odgo- varjati tudi na najtežja vprašanja brez ideoloških zameglitev, jasno, preprosto, razumljivo in z izjemnim čutom za pra- vičnost in poudarkom na etičnosti in moralnosti. Spomenik, ki ga bomo danes odkri- li, naj bo samo še ena od spodbud, da njegova izzivalna osvobajajoča misel, ki kliče po dialogu na vseh ravneh, ne bo ostala mrtva črka na papirju, ampak ve- dno bolj način miroljubnega sožitja med ljudmi najrazličnejših prepričanj. Zahvala na koncu velja še posebej g. županu Antonu Slani in občinskim sve- tnikom, ki se zavedajo, da so prav to- likeri Jurjevčani tisti, ki so daleč zunaj Jurija ponesli njegovo ime in da je med temi tudi njihov Slavko.3 Zapisi: • Jože Pojbič: Kmalu bodo postavili kip še rojaku Vekoslavu Grmiču, v: Delo, 13. 6. 2008, str. 6. • Jože Pojbič: Vekoslav Grmič je gra- dil mostove med ljudmi: občina Sveti Jurij ob Ščavnici je pripravila okro- glo mizo o pokojnem rojaku, sledi POROČILA IN OCENE – REPORTS AND REVIEWS 269 odkrit je spomenika, V. Delo, 16. 6. 2008, str. 4. • Nataša Gider: Čas je za temeljit študij Grmičevega opusa: Grmičeve teolo- gije je bila izrazito usmerjena v raz- vijanje socialno pravične družbe, v: Večer, 16. 6. 2008, str. 9. • Nataša Gider: V nedeljo odkritje spomenika Darka Golije, v: Večer, 13. 6. 2008, str. 9. • Miha Šoštarič: V svetem Juriju spo- menik dr. Grmiču, v: Večer, 13. 6. 2008, str. 23. • Jože Pojbič: Odkrili spomenik »rde- čemu škofu« Vekoslavu Grmiču: včeraj so v središču Svetega Jurija ob Ščavnici pred župnijsko cerkvijo sv. Jurija ob 85. obletnici njegovega roj- stva odkrili doprsni kip tukajšnjega rojaka iz Dragotincev, v: Delo 23. 6. 2008, str. 4. • Branko Žunec: Spomenik škofu Ve- koslavu Grmiču, v: Večer, 23, 6. 2008, str. 1. • Vili Vuk, Strah pred bronom, v: ZD, 26. 6. 2008, str. 12. • Doprsni kip škofu Grmiču, v: Sloven- ski tednik, 27. 6. 2008, str. 2. Leta 2010 Zapis: • Jože Pojbič: Ob obletnici Grmičeve smrti, v: Delo, 22. 3. 2010, str. 4. Leta 2013 3. junija je potekala ob 90-letnici ško- fa dr. Vekoslava Grmiča v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Mari- bor slavnostna akademija (Grmičevo živjenje in delo je predstavil Srečko Reher.). Prireditev je organiziral prof. Marjan Matjašič v imenu Zgodovin- skega društva Maribor. V tem letu je izšel v knjižni obli- ki izbor Grmičevih misli z naslovom Tvegano iskanje resnice. Misli Vekoslava Grmiča (izbor je pripra- vil Srečko Reher). Na predstavitvi, ki je potekala 22. 11. 2013 v Kocbekovi dvo- rani kulturnoupravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici, so sodelovali zaslužni prof. dr. Vlado Sruk, Tone Petelinšek, Ivan Arzenšek in Srečko Reher. Knjiga je izšla tudi v elektronski obli- ki: Tvegano iskanje resnice, e-knjiga, Večerova založba Ruslica, 2013. 2. 11. 2013 je bila v Glazarjevi dvo- rani UKM predstavitev izbora misli škofa dr. Vekoslava Grmiča Tvegano iskanje resnice. Knjigo je predstavil profesor Peter Kovačič Peršin. V tem letu so izšle naslednje razprave: • Peter Kovačič-Peršin: Teologija Ve- koslava Grmiča, v: Tvegano iskanje resnice, Misli Vekoslava Grmiča (Iz- bral in uredil Srečko Reher), Dru- štvo Znamenje, Petrovče 2013, str. 281–288. • Srečko Reher: Nekaj postaj na živ- ljenjski poti Vekoslava Grmiča, v: Tvegano iskanje resnice. Misli Ve- koslava Grmiča, Društvo Znamenje, Petrovče, 2013, str. 267–279. • Aleš Maver: Paradoks Vekoslava Gr- miča, SHS. Časopis za humanistične in družboslovne študije 2–3 (2013), str. 603–619. Zapis: • Andreja Kaučič: V spomin škofu Gr- miču, v: Večer, 4. 1. 2013, str. 18. Leta 2014 18. 2. 2014 je potekala predstavitev knji- ge Tvegano iskanje resnice. Misli Vekoslava Grmiča v Medobčinski 270 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2023/2–3 splošni knjižnici v Žalcu. Na predsta- vitvi so sodelovali Anton Petelinšek, mag. Ivan Arzenšek, mag. Janja Kvas in Srečko Reher. Intervju: 90. obletnica rojstva Ve- koslava Grmiča »V središče je po- stavil dialog«, intervju je Srečkom Reherjem opravila novinarka Vida Toš; objavljen je bil v tedniku Vestnik, str. 13. 25. 4. 2014 je potekala predstavitev knjige Tvegano iskanje resnice. Misli Vekoslava Grmiča v dvorani Doma krajanov v Galiciji. Po kultur- nem programu so knjigo predstavili: Tone Petelinšek, mag. Ivan Arzenšek in Srečko Reher. Izšla je razprava: • Hedžet Tóth, Cvetka, Vekoslav Gr- mič o protestantizmu, v: Stati inu obstati, revija za vprašanja protestan- tizma 10 (2014), 19–20. Diplomska naloga: • Tina Baša: Idejni lok ustvarjanja dr. Vekoslava Grmiča, 35 strani. Leta 2015 Ob kulturnem prazniku 8. februarja 2015 je bila v Kocbekovi dvorani Kul- turnega in upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici predstavitev Dokumentar- nega filma Prleške Atene. Sodelo- vali so: dr. Feliks Bister, dr. Lev Kreft, Miroslav Slana Miros, Akademik Bo- ris Pahor, Srečko Reher (predstavil je življenje in delo škofa dr. Vekoslava Grmiča) in dr. Miran Puconja. 21. marca 2015 je bila v Kocbeko- vi dvorani Kulturnega in upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici – Ob 10-letnici smrti častnega občana občine Sveti Jurij ob Ščavnici dr. Vekoslava Grmiča – z naslednjim programom: • položitev cvetja pred kip dr. Vekosla- va Grmiča na trgu Videm, • pozdravni nagovor – Miroslav Pe- trovič, župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, • predstavitev življenja in dela – Srečko Reher in Peter Kovačič Peršin, • kulturni program, • ogled filma Slavkova pot – režiser Bojan Labovič, produkcija Studio Legen. Izšli sta razpravi: • Peter Kovačič Peršin: Grmičev po- gled na ateizem, v: Ateistični zbornik 2013–2014, ZAS, Maribor, 2015, str. 69–72. • Srečko Reher: Ob 90-letnici teologa in humanista škofa Vekoslava Grmi- ča, v: Ateistični zbornik 2013–2014, ZAS, Maribor, 20015, str. 82–109. Zapisi: • Zlatka Rašid: Ustrezni odgovori na vsesplošno krizo: ob deseti obletni- ci smrti škofa dr. Vekoslava Grmiča spominska akademija, v: Večer, 9. 6. 2015, str. 18. Leta 2016 Odkritje spominske plošče dr. Veko- slavu Grmiču. Prireditev je potekala 4. junija 2016 na Grmičevem domu v Dragotincih z naslednjim programom: • »Položitev venca pred njegov spome- nik, na trgu Videm. • Pozdravni nagovor: Miroslav Pe- trovič, župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. • Slavnostni govor: prof. Srečko Reher. • Blagoslov plošče: g. Boštjan Ošlaj, farni župnik. POROČILA IN OCENE – REPORTS AND REVIEWS 271 • Kulturni program: Godba na pihala Sv. Jurij ob Ščavnici. Recital.. Ljud- ske pevke Sv. Jurij ob Ščavnici.« Izšle so razprave: • Srečko Reher: Deseta obletnica smr- ti škofa Vekoslava Grmiča (Spomin- ski zapis), v: Evangeličanski koledar 65 (2016), Murska Sobota 1916, str. 158–162. • Franci Pivec: Vekoslav Grmič za živ- ljenje brez strahu, ČZN 87 (2016) 4, str. 85–95. • Marjan Žnidarič: Škof Grmič in NOB: odnos katoliškega škofa in teo- loga do slovenskega osvobodilnega boja v letih 1941–1945, v: Časopis za zgodovino in narodopisje, 52 (2016) 4, str. 97–107. Diplomsko seminarsko delo: • Lili Krapše: Vera, upanje in dialog v teoloških spisih Vekoslava Grmiča, Maribor, 34. str. Zapis: • O vlogi škofa Grmiča, v: Večer, 8. 4. 2016, str. 18. Leta 2018 4. junij 2018 je potekala v Glazerjevi dvorani UKM »akademiji ob 95-letni- ci rojstva velikega Slovenca in člove- koljuba škofa dr. Vekoslava Grmiča« (govornik Srečko Reher). Prireditev je organiziral prof. Marjan Matja- šič v imenu Zgodovinskega društva Maribor. Izšla je razprava: • Avguštin Lah, Teologija v dialogu s človekom, ki mu služi, Edinost in dia- log (2018), str. 163–175; Leta 2019 Izšla je razprava: • Aleš Maver, Leto 1968 v Cerkvi v Slo- veniji in Vekoslav Grmič, Edinost in dialog, 74 (2019) 1, str. 83–101. Leta 2020 Izšla je razprava: • Srečko Reher: Uresničevalec vati- kanske »vzhodne politike« papeža Pavla VI. (Spominski zapis ob pet- najsti obletnici smrti škofa in huma- nista dr. Vekoslava Grmiča), ČZN 91 (2020) 2–3, str. 127–185. Leta 2021 Izšla je razprava: • Franika Krajnc-Vrečko: Vekoslav Grmič (1923–2005) o Luthrovi teo- logiji, v: Stati in obstati 17 (2021), str. 355–382. Leta 2022 je izšel zbornik ob 15-obletnici smrti Vekoslava Grmiča z naslovom Veko- slav Grmič, škof pričevalec, za katere- ga so besedila prispevali: prof. dr. C. Hedžet Toth, P. Kovačič Peršin in S. Reher. Zbornik je izdal Kulturni cen- ter, Maribor 2022, 223 strani; dodani pa sta še recenziji prof. dr. Ivana Roj- nika in mag. Janka Bohaka. 14. 11. 2022 je bila predstavitev zbor- nika Vekoslav Grmič, škof pričeva- lec, v Univerzitetni knjižnici Maribor (predstavil ga je Srečko Reher). Prire- ditev je organiziral višji kustos Muzeja narodne osvoboditve profesor Marjan Matjašič v imenu Zgodovinskega dru- štva Maribor. Zapisi: • Marjan Toš: Vekoslav Grmič – škof pričevalec, v: Časopis za zgodovi- 272 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2023/2–3 no in narodopisje, 93 (2022) 4, str. 131–134. Leta 2023 – Grmičevo leto 12. 1. 2023 je bila predstavitev zborni- ka Vekoslav Grmič, škof pričevalec v Občinski knjižnici Žalec. Zbornik je predstavil Srečko Reher. 18. 1. 2023 je Občinski svet občine Sveti Jurij ob Ščavnici je na 2. redni seji soglasno potrdil predlog župana občine Andreja Vrzela, da se leto 2023 razglasi za Grmičevo leto. Pobudo je na župana in občinski svet naslovilo Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici (O prireditvah v Občini Sve- ti Jurij ob Ščavnici je več zapisanega v razdelku Zapisi – Notes). 2. februarja 2023 je g. župan Andrej Vrzel uradno razglasil Grmičevo leto v skladu s sklepom, ki ga je sprejel občin- ski svet občine Sveti Jurij ob Ščavnici ob 100-letnici rojstva rojaka dr. Veko- slava Grmiča. Ob tej priložnosti je bila tiskovna konferenca, na kateri so sode- lovali župan Andrej Vrzel, predsednik Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Franc Čuš in Srečko Reher. 5. junija 2023 smo počastili v Gla- zerjevi dvorani Univerzitetne knjižni- ce Maribor 100-letnico rojstva škofa 4 (https://www.teof.uni-lj.si/vabljeni-na-razstavo-in-strokovni-posvet- grmic-karlin). Vekoslava Grmiča in častnega občana mesta Maribor s spominsko akade- mijo. Slovesnost je potekala na temo »100-letnica rojstva velikega Sloven- ca in človekoljuba škofa dr. Vekosla- va Grmiča« (4. junij 1923–4. junij 2023). Vanjo nas uvedel »nagrajenec Borštnikovega prstana, umetnik Pe- ter Boštjančič; z nagovorom o škofu dr. Vekoslavu Grmiču je nanj spomnil njegov prijatelj profesor Srečko Re- her«. V nadaljevanju programa smo si ogledali dokumentarni film »Slavkova pot«. Akademijo je pripravil višji ku- stos Muzeja narodne osvoboditve Ma- ribor profesor Marjan Matjašič. 6. 6. 2023 Vekoslav Grmič, Quid est veritas?, Razstavni katalog in povze- tek referatov s strokovnega posveta ob stoletnici rojstva mariborskega rojstva pomožnega škofa dr. Vekoslava Grmiča (1923–2005).4 Zapisi: • Melita Forstnerič-Hajnšek: Dedi- ščina rdečega škofa: grmičevski duh štajerske duhovščine, v: Večer 9. 6. 2023, str. 6. • Slavko Vizovišek: Naš častni občan, v: Večer, 10. 6. 2023, str. 28. Srečko Reher