ANNALES 12/'98 -----------,o,ci'irnCii,'i,NNi',•on,CoScS,cC,C;'a,aecs,cN;:;";;osN;;»:-;,a,;;,,;;,;;,o;;N;;,a1,asv,;;,,Dcs,s7ANco;;,";;';coan;;,c,,;;0 ;,,,c";------------ predvsem različne robne pogoje: blitino morja in ceste. Za razliko od centra slovenske vojske je kompleks tretje univerze zasnovan kot odpit sistem, ki se povezuje z okoliško naravo in morjem. Urša Komac POT! PO POZABLJEN! DEŽELJl Poti po pozabljeni deželi so ena od oblik iskanja smisla in identitete in predstavljajo beg iz zmede so- dobnega sveta, Prvobitni stik z naravo, telesna aktivnost ter socializacija imajo največje možnosti, da s svojimi prvinskimi vrednotami zmanjšajo človekovo negotovost in občutek nemoči v informacijski družbi. V stiku z naravo istrske krajine, s telesno dejavnostjo in s kre- pitvijo osebnih odnosov bi se človekov Jaz lahko bolj dejavno spopadel s paranoično utesnjenostjo, ki jo prinaša sodobna družba. V okviru tega projekta naj bi za razvoj prostočasnih in rekreativnih dejavnosti, ki se odvijajo v odp1iem pro- storu, nastalo omrežje turističnih poti. Na območju Slo- venske !stre naj bi se razvilo enotno označeno omrežje peš, kolesarskih in jahalnih poti z urejenimi izhodišči, razgledišči in počivališči z vključeno gostinsko po- nudbo. Projektne dejavnosti so sestavljen~ iz dveh de- lov. V prvem delu gre za vzpostavitev omrežja kole- sarskih, konjskih in peš povezav, v drugem pa za njihovo označitev z arhitekturno-krajinskimi poudarki ob poteh. Povezave so speljane po obstoječih ali za- raščenih poteh, označitev poti je zadržana in kar se da minimalna. Pri nač1iovanju poti in ureditvah ob njih izhajamo iz obstoječih danosti krajine. Poleg naravnih vrednosti so to predvsem arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, etnološke in krajinske zani- mivosti, vključena pa je tudi gastronomska in enološka ponudba. Povezave so razdeljene na dolinske in na razgledne odseke in imajo predvidena izhodišča, raz- gledišča in počivališča. Za načrtovanje v odprtem prostoru je poleg druž~ benih sprememb in lokalnih posebnosti vselej po- membno tudi upoštevanje regionalne razsežnosti pro- stora. Pri projektu smo izhajali iz dejstva, da je območje Slovenske !stre kot regija zaključena celota, ne glede na njeno razdelitev na štiri občine. Območje, ki ga obravnavamo, obsega dobrih 400 km2, Na severu in na jugu je omejeno z državnima mejama Italije in Hrvaške, na severovzhodu pa z naravno-geografsko mejo po!~ otoka !stre, ki poteka po reki Glinščici ter po Slavniško in Kojniško-Lbevniškem pogorju. Glavni žili omret:ja, ki Soavtor pri izvedbi projektil: Igor Mi!her, dipl. biol., strokovni! konzultant'I: prof. Janez Koželj, d. i, a. , Fakulteta za arhi- tekturo, in doc. dr. Darko Ogrin, Filozofska fakulteta, Oddelek z~ geografijo. 208 potekata po največjih razvodnicah v Slovenski !stri, ,, ,_ predstavljata osnovo za krakasto zasnovano transver- ," zalno pot in preko krožnih poti omreije povezujeta 5 sosednjimi regijami in državami.Z , Regionalni pomen načrtovanega omrežja poti je' v-- : , povezavi urbanizirane obale z avtentičnim zaledjem, ki kljub pestrosti krajine in edinstveni naravni in kulturni dediščini z bogato zgodovino še vedno velja za po- zabljeno deželo. Pmjekt bo pripomogel k dvigu zavesti o vrednotah v domačem oko!ju.3 S tem se bo pridružil številnim po- budam, ki vznikajo po istrskih vaseh in se kažejo v povečanem zanimanju za ljudsko izročilo In lokalne, zanimivosti. V Slovenski Istri bo omrežje v mnogih vidikih po- večalo motnosti za oživitev podeželja in enakomernejši razvoj regije. Omrežje poti predstavlja osnovo za razvoj dodatnih turistično-gostinskih in obrtnih dejavnosti na podeželju, za turizem na obali pa je privlačna do~ polnilna ponudba. Celovit in strokoven pristop bo preprečil stihijski razvoj rekreativnih dejavnosti, ki že danes povzročajo okoljsko škodo in nezadovoljstvo med domačini. Z ož:ivitvijo projekta bo krajina z okoljsko ozaveščenin{i opazovalci pridobila stalni nad- zor nad dogajanjem v prostoru, kar bo pripomoglo k zmanjševanju nedopustnih posegov, kot so divja odla- gališča smeti in čme gradnje. V pozabljenih krajih se bo pojavil okoljsko bolj zahteven turist, ki se ne bo hotel zadovoljiti z množičnim turizmom na obali. V zaledju Slovenske Istre bodo lahko z oživitvijo avtentične krajine v zavesti ljudi te v bližnji prihodnosti domačin, turist in novi stanovalec informacijske družbe varovali in ohranjali bogato naravno in kulturno dediščino. 2 Pri projektu aktivrio sodelujemo s strokovnimi skupiriami iz Slovenije, Italije in Hrvaške, s političnimi organi iz Slovenske bt1e in Ljubljane, sprejemamo pa tudi različne lokalne po- bude, ki so kakorkoli povezane s projektom. Tako smo s po- močjo domačinov in kolesarske sekcije Obalnega planinskega društva izvedli te tri čistilne akcije in očistili poraščeno pot od Abramov do Karlov na Pregarski p!i!noli. še vedno srno pripravljeni na dodatne pobude in razširitev projektil, ker se zavedamo, da več glav tudi več ve. Hkrati ima projekt prihodnost le, če tudi domačini v njem spoznajo lastni interes. 3 Nekateri strokovnjaki nas opozarjajo na pojav novega loka- lizma (Slrassoldo, 1990). Ta naj bi nastal kot posledica spre- membe časovno-prostorske organizacije življenja v informa- cijski družbi. Z novo tehnologijo bo imelo vse več ljudi možnost utiv~nja življenji! na podei.elju. Ti naj bi imeli na nova okolja zelo pozitiven vpliv, pogosto naj bi se borili za ohranjanje lokalnega načina življenja in imeli naj bi navdušen odnos do lokalne skupnosti. V tem smislu se kažejo realne vizije o mo1.nostih obnove propadajočega Sli!vbnega fonda, saj bi prav kapital novih stanovalcev s pomoč/o pametne po- litike lahko pripomogel k obnovi pozabljene kulturne de· diščine v Slovenski !stri. Tudi bodoči stanovalci, ki se bodo začasno ali trajno preselili v Slovensko Istro, so potencialni uporabniki našega omretja poti. ANNALES 12/'98 OCENE IN POROČILA/ RECENSIONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 203-21~ Erozijsko žarišče Babe pri Predloki kot počivališče v naravni krajini. Erosive focal point at Babe near Predloka as a resting place in natural landscape. LITERATURA Jarnjak, M. (1996): Okoljevarstvena problematika Škoc- janskega zatoka. Anna!es 9/'96. Koper, 253-258. Makov.ec, T., Mozetič, B., Kaligarič, M. (1993): Oaza na pragu Kopra. Gea 3,8: 7-9. Razvojni projekt Koper 2020 (1994). Študija Mestne občine Koper_ Koper, Mestna občina Kopei-. Sovinc, A. (1996): Renaturacija Škocjanskega zatoka. Annales 9/'96. Koper, 245-252. Škornik, l., Makovec, T., Miklavec, M. (1990): Favni- stični pregled ptic Slovenske obale. Varstvo narave 16_ Ljubljana. Škornik, l. (1990): Škocjanski zatok - življenje in smrt nekega zaliva. Proteus l. Ljubljana. Tonin, Vanja (1993): Vodnogospodarska in ekološka ocena sprejemljivosti posegov na Slovenski obali z aplikacijo na urejevanju Škocjanskega zaliva, ll. del. Študija. Ljubljana, Vodnogospodarski inštitut. Manca Plazar Mednarodna konferenca "COAST WISE EUROPE INTERNATlONAl. CONFERENCE: FLOWS !N THE NORTHERN ADRIATIC SEA 98" Izola, 12.-14.07.1998 Mednarodno konferenco, ki je potekala v okviru šir- šega, večletnega programa Coast Wise Europe, so sku- paj organizirali Fak_ulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Urbanistični inštitut R Slovenije, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Zagrebu, lstituto Universitario di Architettura di Venezia in Academy of Architecture and Urban P!anning RAG, Rotterdam. Konference so se po- leg ostalih udelet:ili tudi mentorji arhitekturne delavnice "Coast Wise Europe Jnternational Workshop on Flows in the Northern Adriatic Sea 98", ki je predstavljala na- daljevanje mednarodne konference in je od 15. do 27. 07. 1998 potekala v treh mestih: Izoli, Rovinju in Be- netkah_ Osrednje teme konference so bile regionalni vidiki planiranja obal in upravljanja z obalami, pregled re- levantnih nacionalnih razvojnih strategij in prakse v Hrvaški, Italiji in Sloveniji ter primerjave severnojadran- ske regije z ostalimi obalnimi regijami. Kot teme po- sebnega pomena v obravnavani regiji so organizatorji določili turizem, transport, kulturno in gospodarsko iz- menjavo ter okoljsko zaščito. V uvodnem nagovoru so udeležence konference po- zdravili lučka Ažman Momirski (Fakulteta za arhi- tekturo, Ljubljana, Slovenija), Fedja Košir (Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, Slovenija} in Kaliopa Dimitrovska Andrews (Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, Slovenija). Maarten Struijs (Academie van Bauwkunst, Rotterdam, Nizozemska) je predstavil izhodišča projekta Coast Wise Europe in začrtal okvir mednarodne konference in delavnice Flows 98. Marca Venturi {lstituto Universitario di Architettura di Venezia, !talija} je v svojem prispevku o evropskih trendih v prostorskem planiranju predstavi! pojavnost nove urbane strukture in pojavljanje številnih novih trendov, ki z vedno večjo dinamiko vplivajo na prostorske procese 1'udi v severnojadranski regiji, Zlasti je opozoril na razpad starega vzorca center - periferija ter pojav prostorske omrežnosti. Anna Marsons (lstituto Universitario c.Ji Architettura di Venezia, !talija) je v svo- jem prispevku obravnavala integrirano upravljanje z obalnimi območji; pristop, ki postaja vedno bolj raz- širjen v območjih velike ranljivosti okolja in pritiskov prebivalstva. Po splošni pojasnitvi trendov in pojmov je detajlno predstavila še primer Benetk in Furlanije - Julijske krajine, pri čemer se je osredotočila na po- glavitni konflikt med akterji in možne načine reševanja konflikta preko strategij upravljanja. Drugemu delu konference je predsedovala dr. Kali- opa Dimitrovska Andrews. Vladimir Braco Mušič (Urba- nistični inštitut RS, Ljubljana) je predstavil zgodnje pri- mere regionalnega planiranja v Severnem Jadranu s posebnim poudarkom na vlogi Koordinativnega regio- nalnega plana za Severni Jadran, pripravljenega pod okriljem Razvojnega programa Združenih narodov in jugoslovanske federalne vlade. Sledila sta prispevka predsedujoče in Anteja Marinoviča Uzelca (Fakulteta za arhitekturo, Zagreb, Hrvaška), ki je obravnaval razvoj konceptualnega in planskega procesa na območju Jad- rana na Hrvaškem v obdobju 1960-72, pri čemer je na- štel aktivnosti in opredelil njihov pomen. Prispevek Jana Kuligovskega (VASAB 2010 v-ce Secretary, Gdansk, Poljska) in jaceka Zaucha (VASAB 2010 v-ce Secretary, Gdansk, Poljska) je obravnaval izredno zanimiv primer medvladnega programa sodelovanja na področju stra- teškega prostorskega planiranja in razvoja v baltski regiji 209