MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI Izbirni predmet romska kultura kot orodje na poti k samostojnosti in identiteti Ane Mari Čerpnjak, profesorica pedagogike in sociologije, OŠ Sveti Jurij OŠ Sveti Jurij obiskuje 52 učencev Romov, kar predstavlja približno 20 % vseh učencev na šoli. Prav zaradi tega posvečamo romskim učencem posebno pozornost in jih spodbujamo, da se vključijo v izbirni predmet Romska kultura. Pedagoško delo je v tem primeru dokaj specifično, zato se poslužujemo najrazličnejših oblik in metod dela: delo z IKT, skupinsko delo, metoda intervjuvanja, sodelovalnega učenja, debatiranja, argumentiranja in kritičnega razmišljanja, samostojno is- kanje informacij, učenje učenja, delo v šolski knjižnici, analiza, primerjanje, sinteza, bralne strate- gije, medpredmetno povezovanje, igra in menjava vlog … Odvisno od obravnavane teme so se metode in oblike izkazale za ustrezne in bomo z njimi nadaljevali. Vse naštete metode in oblike dela v mnogih pogledih gradijo njihovo pot k samostojnosti in posledično k dvigu samopodobe. Ključne besede: izbirni predmet Romska kultura, Prvotna domovina Romov – iskanje identitete, metode in oblike dela, romski učenec, samostojnost uporaba IKT in identiteta Učenci v tej učni uri spoznajo izvor svojih prednikov, svojo zastavo in himno. Na svetovnem spletu skupaj Izbirni predmet Romska kultura kot orodje na poiščemo podatke o tem, da za izvorno domovino poti k samostojnosti in identiteti Romov raziskovalci štejejo Indijo. Posebno pozornost Učenci v prvem letu obiskovanja izbirnega predme- posvetimo dejstvu, da je bil leta 1971 v Londonu izve- ta Romska kultura stremijo k doseganju učnih ciljev, den prvi svetovni romski kongres. Udeležili so se ga kot so: opisati izvor romskih prebivalcev, opredeliti romski delegati iz štirinajstih držav. Izbrali so romsko prvotno domovino Romov, obrazložiti vlogo Mi- zastavo in himno. Učencem predstavimo romsko klošiča pri odkrivanju prvotne domovine Romov in himno Djelem, djelem v slovenščini (poiščejo jo na opredeliti prvotno domovino Slovanov, našteti nekaj svetovnem spletu), ki jo sami skupno poskušajo pre- pokrajin v Sloveniji, kjer so naseljeni Romi, navesti in vesti v romski jezik. Sledi risanje romske zastave in is- obnoviti nekaj zgodb in legend o Romih, pojasniti, kanje pomena posameznih barv in simbolov na njej. kako so te zgodbe povezane z Romi, navesti in ob- noviti nekaj romskih pravljic, primerjati sporočilo Metoda pomaga romskim učencem predvsem pri romskih pravljic s slovenskimi ljudskimi pravljicami, iskanju identitete. Sebe tako učenci umestijo v svojo navesti nekaj romskih pesmic in ugank, zapeti nekaj kulturo in svojo kulturo v ožjo in širšo družbo. romskih pesmic, obrazložiti vlogo Romov in Sloven- cev v pesmicah in ugankah ter na primeru pojasniti Potovanja po bližnjevzhodnih deželah, naseljeva- poimenovanja sebe in drugih (iskanje lastne identi- nje in razširjenost indijskih nomadskih plemen tete in identitete svojega naroda). v Evropi – delo v skupini, metoda sodelovalnega učenja V nadaljevanju prispevka navajamo primere dose- Romi so že domala tisočletje, odkar so zapustili svojo ganja učnih ciljev preko samostojnega dela učencev, matično pradomovino Pandžab v Indiji, brezdomci dela v skupini ali dvojicah, iskanja informacij po sve- in večni popotniki. Na indijski izvor Romov sklepa- tovnem spletu, preko intervjuvanja, s pomočjo IKT, jo raziskovalci zlasti zaradi jezikovnih podobnosti predvsem pa s čim manj frontalnega dela. Frontal- romskega jezika z jezikoma Hindi in Panjabi ter za- no obliko dela in preprosto podajanje informacij smo radi antropoloških posebnosti, kot sta barva kože in znižali na minimum, saj učenci z lastnim delom kre- oblika telesa, ki sta značilni za severno Indijo. Selili in pijo svoje občutke samostojnosti in se v marsikaterih naseljevali so se po celem svetu. Učenci domovino primerih le-teh poslužujejo tudi pri drugih predme- Romov pokažejo na zemljevidu sveta in povedo, kar tih. Omenjeni način vodi hkrati tudi do boljše samo- že vedo o omenjeni državi. podobe posameznika, ki je zaradi pripadnosti rom- ski etnični skupnosti mnogokrat nizka. Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina dobi svoje besedilo o tematiki, ki jo obravnavamo. Skupi- V nadaljevanju smo opisali tudi izbiro takih učnih ne samostojno izdelajo povzetke in izluščijo bistvene metod, ki krepijo samostojnost, saj je to pogoj, da so podatke. Z žrebom (pozneje pa z dogovorom) dolo- učenci ne samo učno uspešni, ampak tudi veliko bolj čijo posameznika, ki poroča o predelani snovi in pre- pripravljeni na izzive, s katerimi se srečujejo v vsako- ko metode sodelovalnega učenja predstavi vsebino 12 dnevnem življenju. na način, da je primerna za oblikovanje zapiskov so- DDiiddaakkttaa šolcev. Učenci za domačo nalogo v zvezke zalepijo -tega ali o svojih daljnih prednikih. Izkušnje kažejo, zemljevid, na katerem je opredeljena migracija Ro- da učenci presenečeno ugotovijo, da o določeni temi mov iz Indije, ki naj bi bila izvorno območje romske- vedo pravzaprav že veliko. Metoda krepi medsebojno ga naroda. Zemljevid in migracije pisno obrazložijo. poslušanje, dopolnjevanje, sodelovanje in predvsem občutek pripadnosti. Naloga pripomore k ponovitvi obravnavane snovi in k sodelovanju s sošolci ali učiteljico, saj je v primeru te- Učenci zatem prostoročno narišejo zemljevid Slove- žav z reševanjem naloge dovoljena pomoč svetovne- nije in vanj vrišejo romska naselja, ki jih že poznajo ga spleta ali sošolcev in učiteljev. Tak način dela pri- oziroma so že slišali zanje. Zatem na svetovnem speva k samostojnemu iskanju informacij ali pomoči. spletu poiščemo povratno informacijo, kjer učenci dopolnijo svoje risbe. Vsak učenec dela s svojim tem- Slovenska plemena in Miklošič – metoda debati- pom, kar je na poti k samostojnosti velikega pome- ranja, argumentiranja, priklic predznanja, kritično na, saj čas velikokrat ni zaveznik, ampak sovražnik, razmišljanje ki učence priganja. Zaradi časovne stiske so večkrat Z učenci sedemo na tla v krogu, kjer prisluhnejo delu manj uspešni ali celo neuspešni, tempo usvajanja članka Majde Hrženjak z naslovom Zgodovinski, kul- vsebin pri izbirnem predmetu pa jim daje prav to, turni in družbeni vidiki vključevanja romskih otrok v kar potrebujejo – čas, da pridejo do svojih dosežkov slovenske vrtce: v svojem tempu. Ta časovni okvir se iz učne ure v uro samodejno oži, česar učenci najprej sploh ne opaža- »… Romi so bili vedno in povsod in so še danes od- jo. Z dvigom samopodobe in naraščanjem nivoja sa- rinjeni na obrobje družbenega življenja. In to do te mostojnosti pri delu se velikokrat prepolovi. Ko učen- mere, da se nam danes zdi že kar normalno in samo- ci to dosežejo, vedno izražajo zadovoljstvo in dobre umevno, da so Romi praviloma revni, nezaposleni, občutke, ker zopet nekaj več zmorejo sami. brez ustreznih bivališč in brez možnosti izobraževa- nja …« (Hrženjak 2002) Učenci v šolski knjižnici in na svetovnem spletu po- iščejo dela, ki obravnavajo zgodovino in kulturo Ro- Učenci razmislijo o povedanem, če želijo, predstavijo mov, s poudarkom na avtorju Franu Miklošiču. Vsako svoja razmišljanja glede določene teme in debatirajo najdeno delo sproti kritično ovrednotimo, pri čemer o romskih naseljih, ki jih poznajo. Učiteljica spodbuja se učenci učijo kritičnega mišljenja. O vsaki temi, ki k temu, da se spomnijo, če so se že kdaj pogovarjali jo obravnavamo, sledi debata s podajanjem lastnih o nastanku naselja, v katerem živijo, o preteklosti le- mnenj učencev. 13 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI Madžarsko pleme, hrvaško pleme in Sinti – samo- poglavarja. Drugi tabor je prisilil Čena in njegove stojno iskanje informacij, učenje učenja privržence, da so se izselili iz indijske dežele. Od ta- Madžarsko in hrvaško pleme poznamo veliko bolje, krat naprej se Čen in njegovi rojaki selijo iz mesta v kot poznamo pleme Sintov, zato učenci prostovoljci mesto, saj jih je prerok preklel, da nikdar ne smejo izdelajo plakat s predstavitvijo romskega plemena prespati dveh noči v istem mestu, ne piti vode dva- Sinti in ga pri učni uri predstavijo ostalim učencem. krat iz istega vodnjaka, prečkati dvakrat iste reke v Omenjenim učencem predstavlja samostojno delo istem letu.« (učenec 8. razreda, šol. l. 2012/2013) velik izziv, zaradi tega jim vedno puščamo »izhod v sili«, ki pa ne pomeni opustitve naloge, ampak iska- Učenci si besedila svoje legende in nekaterih zgodb nje pomoči. Nekateri učenci uspejo ob prvem po- svojih sošolcev zapišejo v zvezke kot tekoče besedi- skusu, nekateri šele ob drugem ali tretjem, ampak lo, po alinejah, v obliki miselnega vzorca, si narišejo … bistveno je, da uspejo vsi. Tudi za njihovo delo pri Tako imajo na razpolago tudi metodo likovnega izra- ostalih predmetih je ta občutek samostojnosti in ne- žanja, česar se radi poslužujejo posebej tisti učenci, odvisnosti od drugih izjemnega pomena, saj olajša ki so bolj vidni tipi in si najbolj zapomnijo slike, sploh delo in zmanjšuje občutke anksioznosti. če jih ustvarijo sami. Tako dobijo vpogled tudi v to, da zapiskov ni potrebno samo napisati, ampak so Učenci si pomembnejše podatke zapišejo v svoje lahko tudi narisani ali ustvarjeni kako drugače. To zvezke ali izdelajo miselni vzorec, s čimer spodbu- pomaga pri dvigu samopodobe, saj pravilni način jamo učenje učenja. Sami namreč določijo, kakšni ustvarjanja zapiskov resnično ne obstaja, ampak je bodo zapiski, oziroma izberejo take, ki so jim najbolj dana možnost, da se sami odločijo za obliko. Učenci pisani na kožo in se iz njih najlažje učijo. Da si sami si snov zapomnijo, jo pri ocenjevanju znanja pravilno izdelajo zapiske, iz katerih se bodo učili, učence nav- interpretirajo, kar prinese dobro oceno – to pa vodi daja z zaupanjem vase in vsekakor krepi njihovo sa- k samopotrjevanju, dvigu samopodobe in zaupanju mostojnost, česar se potem poslužujejo tudi pri dru- v svoje sposobnosti. Na ta način učenci verjamejo gih predmetih. vase, da lahko dobre rezultate dosežejo sami, torej samostojno. Legende o izvoru Romov – metoda intervjuvanja, likovno izražanje (vidni tipi učencev) Slovenske in romske pravljice – delo v šolski knji- Učencem naročimo, da doma pri starših, starih žnici, analiza, primerjanje, sinteza, bralne strategi- starših ali drugih starejših osebah povprašajo, ali so je, medpredmetno povezovanje znane kakšne zgodbice, miti ali legende o nastan- Eden od učencev glasno prebere pravljico Ljudska: ku Romov ali njihovem prihodu v domače kraje. Iz- Ajda in Slovenci, v naslednjih učnih urah pa še po- kušnje kažejo, da pridejo učenci k pouku izbirnega ljubno tujo in navsezadnje tudi romsko, ki je preve- predmeta zelo pripravljeni, saj je to tema, ki jih skoraj praviloma zanima. Tako se že sami v domačem oko- lju veliko naučijo in svoja znanja delijo s sošolci, kar prispeva k dvigu samozavesti. Najpogosteje se poja- vi legenda (tako ali drugače malo prirejena, ker med romskim narodom potuje od ust do ust) (O izvoru Romov 2019): »Neki prerok je opozoril indijskega kralja, da bo sovražnik napadel njegovo kraljestvo in mu uni- čil družino, vendar bo napadalec nemočen, če bo napadel tudi Rome. Kralj zato pokliče romskega poglavarja in mu v tajnosti odda hčer edinko, Gan. Njo naj bi bil poglavar vzgojil kot svojega pravega otroka. Gan je odrasla v isti družini kakor poglavar- jev sin Čen. Nekega dne stari poglavar umre, rom- sko pleme pa sili novega poglavarja Čena, naj se oženi. Čen pa je zavračal poroko s katerokoli žen- sko in grozil, da se bo, če ga bodo še naprej silili, ubil, ker ima rad le svojo sestro. Čenu je mati zau- pala, da Gan ni njegova prava sestra, a da mora čuvati skrivnost, saj bi lahko sovražnik ubil Gan kot kraljevo hčer. Pleme se je razdelilo v dva tabora. V prvem so bili tisti, ki so podpirali novega poglavar- ja, v drugem pa tisti, ki so ga zaradi zakona s sestro obsodili in niso priznavali takšnega plemenskega 14 DDiiddaakkttaa dena v slovenščino. Ob tem je potrebno še vedno Prav zaradi tega posvečamo romskim učencem po- veliko delati na tehniki branja, predvsem pa na sebno pozornost in jih v zadnji triadi osnovne šole razumevanju prebranega. Določeni učenci neradi spodbujamo, da se vključijo v izbirni predmet Rom- glasno berejo, ker se zavedajo dejstva, da njihovo ska kultura. Na ta način imajo učenci možnost, da branje ni tekoče in da je razumevanje prebranega svojo kulturo pobliže spoznajo, saj se naučijo opisati slabo. Kljub temu spodbujamo branje takih učen- izvor romskih prebivalcev, opredeliti prvotno domo- cev, ker je skupina učencev pri izbirnem predmetu vino Romov, obrazložiti vlogo Miklošiča pri odkriva- manjša in se ne čutijo toliko izpostavljeni. nju prvotne domovine Romov in opredeliti prvotno domovino Slovanov, našteti nekaj pokrajin v Slove- Sledi analiza besedil s poudarkom na tem, da so niji, kjer so naseljeni Romi, navesti in obnoviti nekaj to pravljice (medpredmetno povezovanje s sloven- zgodb in legend o Romih, pojasniti, kako so te zgod- ščino), in na tem, kako določeno delo predstavlja be povezane z Romi, navesti in obnoviti nekaj rom- izvor slovenskega, tujega ali romskega naroda, skih pravljic, primerjati sporočilo romskih pravljic s običajev, kulture, priimkov in drugih kulturnih la- slovenskimi ljudskimi pravljicami, navesti nekaj rom- stnosti neke skupnosti. Pravljice med sabo primer- skih pesmic in ugank, zapeti nekaj romskih pesmic, jamo in učenci si v zvezke samostojno oblikujejo obrazložiti vlogo Romov in Slovencev v pesmicah tabelarni pregled snovi. in ugankah ter na primeru pojasniti poimenovanja sebe in drugih (iskanje lastne identitete in identitete Učenci ob pomoči naučenega oblikujejo lastno svojega naroda). Pedagoško delo je v tem primeru pravljico z romsko vsebino z lastnostmi in značil- dokaj specifično, zato se poslužujemo najrazličnejših nostmi romskih pravljic. Pravljico tudi ilustrirajo. oblik in metod dela: delo z IKT, skupinsko delo, meto- Gre za literarno in likovno izražanje z vnosom ele- da intervjuvanja, metoda sodelovalnega učenja, me- mentov iz njim domačega okolja. Izdelki so vedno toda debatiranja, argumentiranja, priklic predznanja, izjemni in učenci so nanje zelo ponosni. Ko delo kritično razmišljanje, samostojno iskanje informacij, dokončajo in so z izdelkom zadovoljni, tudi radi učenje učenja, delo v šolski knjižnici, analiza, pri- dovolijo, da se njihova dela razstavijo v avli šole. merjanje, sinteza, bralne strategije, medpredmetno povezovanje, igra vlog, menjava vlog učitelj/učenec Gre za praktične dokaze, da so učenci dovolj sa- … Odvisno od obravnavane teme so se metode in mostojni, da so lahko določeni nalogi kos. Takšen oblike izkazale za ustrezne in bomo z njimi nadalje- izdelek, ki se ga nenazadnje postavi na ogled širši vali. V lanskem in letošnjem letu pa vpeljujemo tudi skupnosti, je vsekakor pokazatelj, da lahko zaupa- formativno spremljanje pri medpredmetni povezavi jo sami vase, ker so dovolj samostojni, pomeni pa RKT – KIZ, kjer gre za učenje oblikovanja seminarske tudi dvig samopodobe. naloge in navajanje virov. Romske pesmi – igra vlog, menjava vlog učitelj/ V prihodnosti bi si želeli, da se romski učenci množič- učenec neje odločajo za sodelovanje v izbirnem predmetu Učenci si že doma izberejo poljubno romsko pe- Romska kultura, saj metode in oblike dela v mnogih sem in se pripravijo, da jo bodo predstavili sošol- pogledih gradijo njihovo pot k samostojnosti in po- cem. V tej učni uri učitelj in učenci menjamo vloge, sledično k dvigu samopodobe. Močan doprinos ima tako da učenci poučujejo (vsak se preizkusi v vlogi omenjeno delo tudi pri iskanju identitete in pri zave- učitelja). Sledi poslušanje, branje in petje romskih danju samega sebe in svoje vloge v skupnosti. Spod- pesmic – učenci posamezno pesem predstavijo po bujamo pa tudi vključevanje neromskih učencev, ker svoji želji. Ko učenec določeno pesem predstavi in je poznavanje drugih kultur lahko samo bogastvo, jo celo zapoje (ob ali brez glasbene spremljave), to saj nas drugačnost/različnost lahko zelo obogati. predstavlja velik doprinos k dvigu samozavesti, k samostojnosti in iskanju identitete. Občutek sa- Viri in literatura mostojnosti se sčasoma poveča, tako da učenci, ki DJELEM, djelem. [Online]. Wikipedia: prosta enciklopedija. [Za- prej nikoli niso stopili na odrske deske na kakšni dnja sprememba 9. 3. 2013; 5:29]. [Citirano 26. 8. 2019]. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Djelem,_dje- proslavi, sedaj zmorejo celo nastop na medšolski lem. prireditvi ali katerikoli prireditvi v kraju. Učence HRŽENJAK, M. Zgodovinski, kulturni in družbeni vidiki vključeva- nja romskih otrok v slovenske vrtce. Socialna pedagogika. 2002, zato vključujemo v vse dogodke na šoli in v dolo- št.1 (vol.6), str. 81-93. čenih primerih je to tudi edino mesto, kjer se lahko LETNI delovni načrt osnovne šole Sveti Jurij za šolsko leto 2019/2020 izkažejo. O IZVORU Romov. [Online]. Romsvet: Portal projekta Romska hiša / Romano Kher. [Zadnja sprememba 16. 2.2018; 12:40]. [Citi- rano 5.11.2019]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.rom- Zaključek svet.si/sl-si/romi-v-sloveniji/podrocje-naselitve/pogled-v-zgodovi- Osnovno šolo Sveti Jurij je v šol. l. 2019/2020 obisko- no-romov. UČNI načrt za izbirni predmet Romska kultura. [Online]. Ministr- valo 52 učencev Romov, kar predstavlja približno 20 stvo za izobraževanje, znanost in šport. [Zadnja sprememba 1. 7. % vseh učencev na šoli (Letni delovni načrt Osnovne 2019]. [Citirano 4. 11. 2019]. Dostopno na spletnem naslovu: http:// mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ po- šole Sveti Jurij 2019/2020). drocje/os/devetletka/predmetiizbirni/Romskakultura.pdf. 15 Didakta