List 14.
Gospodarske stvari. O vzgoji divjakov sadnega drevja.
Pogostoma se vidi, da naši kmetovalci hodijo iskat sadunosnih divjakov v gozd, meje itd. misle, da vdobodo precej brez truda močne in velike podlage (divjake), koje jim bo mogoče precej požlahtniti ter da jim bodo obilen sad donašali. Večinoma pa so taki divjaki vsi ostareli in lišajev polni. Ako na take podlage požlahtnujemo (cepimo), redkokrat dobimo lepo in veliko drevo. Najboljši se gotovo sponaša ono drevo, kojo je uže iz mladosti, to je, iz semena v sejalnicah in drevesnicah izrejeno ali uzgojeno. Največje važnosti je pri mladem drevescu (kar pa pri divjakih v gojzdu dobljenih ni), da imajo kolikor mogoče veliko korenin; to pa dosežemo. da peške vsejemo v sejalnico, ter drugo leto zadobljene drevce pikiramo. Vsied pikiranja (presajanja) zadobe uže mlada drevesca veliko množino korenin in koreninic, kar se brez pikiranja ne da doseči. Vsled skrajšanja korenin, posebno z skrajšanjem osrednje (srčne) korenine se ukoreninenje posebno pospeši. Vsako drevo pa, katero ima korenino skrajšano, kaj veliko novih koreninic požene (se ve, ako ni preveliko in prestaro, rane korenik pa ne prevelike) in ravno to se doseže s pomočjo pikiranja.
Neobhodno potrebno je pikiranje hruševih dreves. Hrušek naravno svojstvo je, da iz semena pridobljene drevesca in drevesa imajo le malo na globoko sega-jočih korenin, ter le malo in redko stranskih. Da tej nepriliki v okom pridemo, ter zadobimo liruškine drevesa z obilnimi korenikami, moramo jih uže v drugem letu, ko so sejane, pikirati in potem po potrebi in zahtevi presajevati. Pikirajo se tudi jabelčna drevesca s prav dobrim vspehom; sploh pikiranje sadnih divjakov je na pravem mestu, ter se ne sme pri sadjarstvu le ko-ličkajv umnem nikdar spuščati.
Češnje in češplje se navadno ne pikirajo, ker one rade svoje korenine na stran širijo, ter mnogo korenin nastavijo.
Sploh naj se porabljujejo le one podlage (divjaki), koje so iz semena pridobljene ter pikirane, nikdar pa one, ki so izkopane v gojzdu, meji itd., ker iz takih nismo vstani, nikdar dobrega ter trajajočega drevesa vzgojiti,  nasprotno  pa iz semena pridobljene podlage
sadunosnih rastlin, nam dajo kaj dobre in trpežne, ter za vzgojitev velikega drevja sposobne podlage, na katere se lahko zanašamo.
Kostanjev, orehov, mandeljnov, in kjer se vzgojujejo breskvina drevesca iz breskvinih košic, ni treba uže v drugem letu presajati ali pikirati.
Divjaki tega drevja se tako-le izgojujejo:
Na jesen se dene njih seme, oziroma sad, v za-bojčke kalit. Na dno zaboja pride vrsta vlažnega peska, kake tri prste nad pesek pride vrsta semena, zrno pri zrnu, nad seme zopet pesek, na pesek seme in tako se ponavlja do vrha zaboja, ali pa po potrebi in zahtevi zaželjene množine sadnih drevesec. Tako napravljeni (napolnjeni) zaboji se zasujejo v zemljo na kak primeren kraj in sicer pa tako »globoko, da seme ne zmrzne. Skrbeti je tudi, da miši do tako spravljenega semena ne pridejo.
Tako spravljeni zaboji se na spomlad, ko uže začne v njih seme kaliti, iz zemlje vzamejo, ter se prične saditev. Vsaka kal, ki je pognala, se mora nekoliko priščipniti; priščipne se zato, da mesto ene osrednje še več drugih korenin požene.
S tem je tudi doseženo, da jih pozneje ni treba presajevati zaradi pomnožitve korenik, ker ta namen je uže dosežen, ako le količkaj kali odščipnemo. Marsikateri, posebno oni, koji se sadjarstva ni učil, misliti bi si mogel, da, ako kal nekoliko skrajša, s tem tudi rastlino vniči. No, temu pa ni tako, ker znano je, da seme naj je eno ali drugo, katere koli rastline, poprej korenine in potem še le vrh požene, iz tega se tudi razvidi, da, ako prvo kal, ki požene, prikrajšamo, ne ugonobimo rastline, marveč dokazano je, da s tem pomnožimo število korenin. Priporočljivo je toraj ondi, kjer vzgojujejo drevje za prodajo ali za dom, da stavijo čez zimo seme v zaboje kalit, ter na spomlad, ko začne kaliti, da ga presade v pravo oddaljenost, ter kali nekoliko prikrajšajo. Ako navedenega ne storimo, zadobimo drevesca le z močno osrednjo (srčno) korenino, brez ali pa z malo stranskimi. Ako tako drevesce presadimo, ki je izrastlo iz semena z nepri-krajšano kalijo se kaj nerado prime ali pa prva leta počasi raste, dokleu se dobro ne ukoreniči.
J. U.