UMU» «Hj * M< HoliSaje. glasilo slovenske: narodne podporne jednote •T. Of fies 9t H»n»ir a«? a» e*e. TslspkO«*! LewaSsis 40115. LETO—YEAR XVII. ^^ Chicago, III., pondoljok, 7. januarja (Jan. 7), 1924. Sukseriptle« M00 Y~t\y STEV.—NUMBER 5. VLADA PRODALA MEHIKI 5000 PUSK III OSEM LETAL. Indijanska plemena is Pueble in Oazaks pomagajo svssnim voja lcem v boju proti militarističnim vstalem. POL KUPNO» JI OBRBOON tt POSLAL BRZOJAVKO V WABHINOTON. Washington, p. O. ~ Vojni taj-sik Weeks je naznanil t petek, ds je prodsl mehiški vladi 5,000 En fiedovih puik, 5,000,000 funtov streliva in osem DH-4 letal Kupčija je bila sklenjena, ko je Obregon obvestil mehiške zastopnike, da je mehiška vlada prenesle denar, ki jo potreben za pol kupnipe v gotovini. Ostali znesek bo plačan v teku tridesetih dni. Kupšijske pogoje je določil vojni tajnik Weeks. T tozadevni izjav! je povedano, da ni zvezna vlada marale prodati nekaterih potrebščin, ki jih je zahteval Obregon. Po pogojih te kupčije bo vojni department izročil puške in strelivo v Fort Sam Houstonu in Fort Blissu, dočim bodo letala odpo slana iz Fairfielda, O, Tajnik Weeks ni msrsl isdati kupčijako tajnosti, za koliko denarja gre v tej kupčiji, ali da se pa reči, da bo znašala kupna cena manj kakor $400,000. Enfieldove puške so po $35, a strelivo pa po $18 tisoč funtov. Letala so po $12,000. Ko je dospela prVa vest o na kupu ameriškega orožja v Mehi* Prtgltd farnih da-godkav. Amerika. Senatni odsek za vnanje zadeve prične danes s preiskavo o vprašanju priznanja Rusije. Hughes je zopet napadel sovjete. Senator Wheeler je izjavil, da le izkoriščevalci se boje Rusije. Predsednik Coolidge bo vetiral davčne izpremembe. Vlada je prodsla v prvem obro ku 5000 pušk in osem letel Obre gons. Wood je bil v sveži s sleparsko bsnko. Inosemstvo. Odbor delavske federacije v Mehiki je pojasnil, zsksj podpira Obregona. Jugoslavija je poelala drugo ostro noto Bolgariji glede Ferdi nanda. Mala ententa namerava priznati ruako evjetako vlado. Anglija išče v baltiških državah protipezo zoper malo.entento. Grška armada zahtevo republi ko takoj, brez plebiscite. Močan potres v Italiji in ru akem Turkeetanu. Špekulanti v Angliji v paniki pred delavsko vlado. Silno bogsstvo*odkrito v Tutan-kamenovem grobu. • HUGHES MORA Z DEJSTVI NA DAN. Washington, D. O. — Senstni o(Vk za vnanje ssdsvs je koncem zadnjega tedna isjsvil, da oe %msr* nikakšnih tajnih ssslišsvsn; v preiskavi, stremeči za dognanjem in ugotovitvijo Stvari, ki da COOLIDGE 00IIETI-nm BISTVENE OH-CNE IZPREMEMBE. Ns mara nobenega kompromiao t svod s bistvenimi principi Malte-novega davčnega načrta. ko, jc bilo objavljeno^, orno.; ** lava Obregon potrošiti ^"»O.OvK). , ' dt.. ®8ni P™**"™}* ^um ske Rusije. * Po odredbi omenjenegs odseks v\r«et tisoč zacapoatlskih Indi. j«no*v iz puehlskega gorovja, do-dobra oboroženih, bo koopcriralo > E genijem Martinezom na izhodni fronti, kakor je to spo-'•»c1l Luis Cabsnss, ki je pravkar dnariee. *OV NAÛRLNIK DAVÔNB KO »pringfUld, m. — Ooverner je i meno vsi Williame H. Jielooe it Psrk Ridg. ze načelni-» irševoe davčoe komisijo. On ? »ssledoik I'« revjs II Coffins ir Ckiesga. . < Mala entonta pripozna sovjefe. V Belgradu ss iadslnjs formula priznanja, ki se potem pred loši konferenci mala entente.— Franoosko-jugoslovanska mili-tarlstična pogodbo. — Konfe renea baltiških držav. Atene, 5. jsn. — Grška vlada je izvedela danes, da je mala enten ta sklenila priznati , sovjetsko vlado Rusije. Girsa, čchoslovaŠki podtajnik zunanjih zadev, je pri šel sinoči v Belgred, kjer bo i NinČicem vred izdelal formulo priznanja, katera se potem prej loži kopferenri gpalc entente, ki se vrši 9. januarje. Belgred, 5. jen. — Uradno se poroča, da bo francosko-jugoslo vanska pogodba, ki je slična fren cosko-čehoslovsški pogodbi, pod pisana v bližnji bodočnosti. Riga, 5. jen. — Latvijska vlada je povabila Finako, Estonijo, Lit-vioijo in Poljsko na konferenco, ki ee vrši enkret ta mesec v Rigi. Najbri se udeleži tudi Rusija. Kakor se čuje, je konferenca okli cono pod vplivom Anglije, ki bi rado pridobilo baltiške dršave na svojo stran kot protitežo zoper malo entento, katera je pod vpli vom Francije. OBUDIL MBTVO ŽENSKO K ŽIVLJENJU SL — Mrs. Ems Wolf iz Ootarija. III., je bila mrtva de set minut v bolnišnici Great. Ko pa ji je sdrsvnik vbrizgnil nekaj adrenalina, je sopet olívela. Mrs. Wolf m je tako ustrsšils pred sdravnikovo operacijo, da je strahu umrla. Zdravnik je ugeto vil. da je edr+oelm ob« J d ieo-■te« k JP^SWJO- r • V;'1 POSSBNO MU JI PRI BRCI9 ZNIŽANJI DODATNIOA DAVKA NA 2b ODSTOTKOV, j o. - ^ nik Coolidge se upira vsakršne mu kompromieu v sveži s bistvenimi pripcipi Mcllonovs dsvčne revizije. Teko je prišel glas is Bele hiše. Predsednik je odobril v svoji letni kongresni poslanici vse postsvke v Mellouovem dsvi nem načrtu in je še vodno na i-stem stališču. Predaednik je aioer preprlčen, da bo treba nekaj malenkostnih isprememb v predlogi, ki so jo pripravili finančni veŠčaki. AH meni pa, da bi bile ispremembe v bistvenih postavkah selo usodne, ker bi mords ne dosegle sešelje nege eiljs. Boji se, ds ne bi nsre-dil kompromis proti drugemto kompromisu. Zsto se mu zdi, je nejbolje, če nssprotuje vaškemu bistvenemu kompromisu. V svesi s manjšimi popravki se \>o predaednik sanašal na mnenje adminiatraeijakih voditeljev, kongresu, ki bodo gledsli na to, da bodo kos vsski nasprotni stroji. Nims ps namena, da bi se vrne šaval v kak tozadevni prepir, ki utegno nastati vsled davčnega vprašanje. , t, ; Prodseduikovo stališče glede na davčno vprašanje tolmačijo ta ko, da bo vetiral vsako davčno predlogo, .ki se ne bo strinjala f bistvenih principih s Mellonovim dsvčnim načrtom. Da jo prišlo stališče predsed nika Coolidga v javnost, je povzročilo prizadevanje, stremeče zs krompromisom, po ksterem bi bil dodstni davek znižan us 35 sli 42 odstotkov nšmeeto 25 od stotkov, kakor bi to rad videl fi-nenčni tajnik Mellon. Predsednik Coolidge se docela strinja s finančnim tajnikom gle de te zadeve, ker meni/ da bo ti» ato znižanje podžigalo ljudi k vla ganju denarja v industrijsks podjetja, ne pa v vrednostne papir }e, ki so prosti vsakega davka. Navzlic stališču predsednika in finančnega tajnika Mellona pa mislijo vplivni administracijski voditelji, da ee bo dalo silno teš-ko doseči znižanje dodatnega dav ka na 25 odstotkov v kongresu. Nadalje so mnenja, da ne bo predsednik vetirel predloge, po kateri bi bil dodatni davek *ni Žan na M ali 42 odstotkov, če bi oe druge postsvke strinjale s programom zvezne administracije. Finančni departmeut je 1. 1'JL'I. zahteval, oeiroma priporočal znižanje dodatnega davka na 25 odstotkov, ali hišni odsek ga je znižal na ¿12 odstotkov, in senet ga jc potem spravil na 50 odstotkov. Hsrdingova administracija je odklonila kompromis za znižanje na 40 odstotkov, ker je mislila, da bo boj za 32% dobljen, aU tisti, ki so se potegovali zs znižsnje samo na 50%, so zmagali, in predsednik Harding je rajši podpisal predlogo v tisti obliki, kakor pe da bi vetirel vsa ostala znižanja. Finančni odsek v poslanski aborniei je bil odgoden do dsacs, ko je rešil večje število administrativnih določb v Mellonovi davčni predlogi. Odsek je odklonil smendment, ki ga je predložil imalanre Kai* nt)j da hi bile vsej deloma obdavčene delniške dividend*. Pariz, 5. jan.—-(Fed. Press.) — Tisoč francoskih dclavcov, ki so bili med vojno ujetniki v Nemčiji, js sklenilo, da vzamejo vsak po euega otroka is nemške delavske družihe v prehrano čez letofinjo zimo. K0 pa je Modnarodui delavski pomožni odbor, ki je hotel otroke Izbrati iu poslstl v Francijo, vprašal za potne liste ss ms-leoČke, je franeoak^vlada odrekla potne Uste. JUGOSLAVIJA POSULA DRUGO NOTO BOLGARIJI. časopisje ▼ Belgrado zahteva vojaško invasijo Bolgarske. Jugoslovanska vlada je proti temu, da bi ee Ferdinand vrnil v Bolgarijo. Ferdinandov vlak je pripravljen. Atene, 5. jen. Ninčič, jugoslovanski minister za vnsnje ss-devo, je včerej poslsl drugo ostro noto bolgsrski vlsdi. Nota se glasi, da Jugoslavija ne bo več trpela provokacij od Bolgarije. Vse dnevno česopisje v Belgradu ssh-teve, da jugoslovanske čete takoj invadirajo Bolgarijo In okupirajo Sofijo. Jugoslovanska vlada js sklenile, da ne bo pustila, da bi se prejšnji bolgsrski krslj Ferdinand vrnil v Bolgarijo. Prino Ciril, brst sedanjega kralja Borisa, pride v Sofijo prihodnji teden is Nemčije s nsmenom, ds pripravi stsnovsnje zs svojegs očeta Ferdinanda. Bolgarsko vla- kralju Fordinendu mnoge posebn« privilegije in časti. Berlin, 5. jan. — Ferdinsnd KoburŠkl se morda vrne aU ne vrna v Bolgarijo, toda vsa isgleds, da je pripravljen na odhod. Nje gov dvomi vlak je 2e pripravljen in dobro sslošen s vinom in drugimi luksurijsml. Zakaj proletariat Mehike podpira Obregona. Pojasnilo contrahaga odbora Mohiško dolavako konfedo-racijo. Vsa stavko so suspondirano, doklor ni sadu-šona fašietoveka vstajo. Kreolska atranko pozvalo svoja ¿lana pod oroija. Voditelji retajo ogrožajo pri-dobitvo dolovcov in soreljiško roformo. Mexioo City. — (Fed. Presa.)— Centrelni odbor Mehiške delavske federacijo (Confederaron Ilegio-nal Obrera Mexloana) je reipo-ilel vsem krsjevnim organizad-jam okrošnieo, v kateri pojasnuje stališče federacije napram eeda-njl vojaški vstajl. Odbor isjsvljs, da temeljni vsrokl vstaje niso osebna politika, pač pa so socialni in ekouomski po svojem značaju Neto odbor citira razne izjave Adolfa do la Huerte, Ssnebesa In drugih voditeljev vstaje .in pod« logi teh citatov pokaiujo sovrsž-no st si išče vstaških voditeljev napram delavskemu zakonodaj-stvu in lemljiščnl reformi Obrego nove vlado. Iluerta In Sanehes sta prlpednlka stsrih zemljlščnlh baronov; Estrada je predstevnik klerikalne reakcijo v Mehiki, dočim je general Maycotte fašist. Okrožnica saključujc, da Is navedenih razlogov jo centralni odbor dovolil organlsiranje vojaških enot v organizeoijl za Obregonovo armado. To je potrebno v obrambo pravic, ki so jih delavel In kmetje pridobili v prejšnjih revo. luoijah In ki bi bile izgubljene, še bi zmagali vstaši. Druga okrošhioa poziva dolov-ee, da naj počakajo s vssko stsv, ko, dokler traja civilna vojna. Ta PANIKA MED ŠPEKULANTI' V ANGLIJI. Btfrss so poplavljene a delsioaml, ki jih Špekulanti mečejo na trg. boječ se delavska vlade. London, 6. jen. — Med kepits-listi, manjšimi podjetniki In špe* kulantl vsako vrste na Angleškem je savlsdala pravs panike. 'Mi ko, de Intrige ne bodo preprečile de« lavske vlade — In to je neredilo strah med špekulant i^ ki ugibljejo na vse načine, kaj jih Čaka, ko pridejo la boril i na krmilo. Cene vrednostnih papirjev so sečelo grdo pedetl, dssl ni nikjer virolu zs finsnčno sli gospodsrsko kri« , so. — lluržoaznl listi silovito ns- ' psdsjo Delavsko stranko in krčevito apelirajo se fusijo konservativec v iu liberalcev. Zsggvornil.l kapitalističnih interesov opozar* jejo voditelje obeh buršoasnilt strsnk, ds ni med stranksms nobeno nsčelnc rszliko In čimprej se sdrušita v eno ssmo protisoeiall stično stranko, tem bolje. J. Hamssy MseDonsId, vodja Delavske itraake v parlamentu, je danes prlščl v London. Nasprotni listi kriše ,ds je pHnestl m- Šefi IMto novega mlnisti^tvs. » A IzkorKàevtlei Rusije. N boja vi. do je ruska rovolueijo za črtala velik napredek aa šlo-. veitvo. NARODNI DOLO ZMANJftAN KA $400,000,000 ZADNJE LITO Zvezni fi-da je bil! D O uan^oi urad namenja peteku Isnskffa /h.lg rmanjšan r« Ko ee bile v pondeljek svešer se-kljočene računske knjig«, je zns-šal narodni dolg v cele» $2),M9,-140,446. ledo je bile v staou ze toliko /manjšati narodni dolj zastrante-7». ker je isrše^als na vseh kon-vili r krajih. Bsltimore, Md. — (Fed. Prees.) — Senetor Wheeler, demokret is Montsne, ki js govoril no tuksj šnjem Open Forumu o "idijotični politiki sedsnje administracije ns prsm sovjetski vlsdi v Rusiji", je rekel med drugim, ds rusko revolucija sieer še ni dosegle svojegs smotra, toda začrtala ps je velik napredek za Človeštvo. "Revolucije so malokdaj pikniki nedeljske šole," jo dsja! sens-tor Wheeler. "Ksdorkoli ststične (rsvnotcšne) sile reekeije *s jezi jo tok nspredka, mors jez enkrst počiti Iu zadržan tok se razlije in Imkne s toliko večjo močjo dslje. t' itn večje je zatirenje ljudskih mas, tem groznejae je rszdevsnje, ksdsr pride poplavs. Rusko Ijud* stvo je vrglo s nebo jsr<»m csru-ms, kekor je frencoska revolucije zsvdsla smrtni uderse monsrhU-mu lo odprla perijodo politične demokracije s rcptjbličansko formo vlade. Cilj rusks revolucije jc bil, uničiti staro dinastijo in božansko pravo privatne lastnine ter odpraviti resrede v človrški družbi. — {'isto narsvno je torej, ; da so se vse nazadnjaške sile ns i svetu zsgnale proti fsktl'-ni ruski * vladi, kateri načelujete I*nin in 1 Trockij. Izkoriščevalci \segs sveto se v smrtnem strahu pf«d ko-' in^nizmom. Voditelji Husije so komunisti. Ta strah pred komunisti. je porodil veliko propegsndoe popis vo po vse« eiviliziraoem |f t s esrodnl jsvetn proti sovjetskemu režimu.1' $400,0U0,000, Ustniki industrij lshko isrsbljo ts korsk proti delsvcem, sko se od povedo vsaki obrambi. Mehiška kmetsks strsuks, m stoječa iz malih kmetov ln kmet skih težakov, je Izdala manifest na svoje člane, polivajoč jih, naj primejo sa orožje in pomagajo vladi streti vstsjo, ki ogrožs sgrsrno reformo. Ns tisoče kmetov js le stopilo v prostovoljske polke, kstere je orgsnizirel Pito tarčo Ellae Cel les. IZKIDNO OSTRA XMA. V Ohioagu je radi mraaa izgubilo Mvljsnjs 17 essb. t ............. Chicago, III. — Ostra zima kakršne že ni bilo 12 let, je pri tisnila zsdnji petek sjutraj, ko je toplomer kaze) 12 pod ničlo, v nekaterih k rs jih v okollel Chlcogs pa celo 15 in 1*. Prvi znaki zime mi prišli z novim letom. November in december sta bila kopna in gorks. V nedeljo je pričel odnehaveti silni mrsr. Temperatura je poskočila r. 12 stopinj pod ničlo kar ns 2i\ stopinj v teku šestih ur. Posredno sli neposredno je nesnosni mraz eshtcvsl 17 življenj. Veliko ljudi s posebljenimi udi se mora zdraviti v bolnišnicah. Po vsem čikaškern mestu je bilo veliko požarov radi hu'lega kurjenja po slriuoi snjih. tissiln** post s J» bile neprestano klieane. Požarne škode cenijo nsd miljo» dolarjev. Izredno oster mrsz je prince?! veliko trpljenje in nesreč ubožnim slojem, ki so brez goriva Iu tople obisk". Neki moški je bil nejd< u zmrznjen na stavbišču poleg i'a nel in Tsylor erste. Tstsekaoes obdan sllsjem zlata. s t Vprašanje, dali faraonovo truplo počiva v odkriti grobniei v "Dolini kraljev", je adaj re Chieogo in okolica V terek jasno; *aetj primerna tamper stars. Zto^ml vetrovi z capeds. Tut-pr-raturs sadnjik 34 «rt najvišja TA, najnižja --11 Holaee Izide ob Till. saide ob 4 M LJUDJE BBtB PRSD NARA SCAJOOIM VODOVJ1M V O RAJSKI DOLINI. Louisville, Kjr - It» k« Ohio in njrni ki-ntiiAki dotoki začHi silno nsrsš/sti. 1'oro^ila iz krsjev m<*d Pittsburffhom in i'»trom prsvljo, j ds preti veliks nevarnost |irebl-1 valeem v mnogih mestih ob reki. Ns sto in sto drašm ispnšrs do-1 nove tsr se seli na višje kraje. H sabo jemljejo le živali io |H)ki> Ha o. Mnoge jrkleme so zaprl« { vrsts. Tekšoe rsrmers so v Frsnk , lortu. Owensboru. Irontonu. Ds-, 4e Psrk«. New llsvenu, Atker-tonvilhi. lteonesboru, HteubenvH-< J« i« IMIeim. Mnogi irmd teh ao v nevarnoefl od strem majhnih potokov. Na ducate menjšdi naselbin poro*« isto Luxor, Ugipt, 5. jsn. — Z odkritjem kolosalim krste, ki js bila zaprta v štirih škrinjsb all celi-ask, vdelanih druga v drugo, je zdsj rešeno vprsšanje, če etaru-egiptovski krslj Tutankamen res počiva v tej votlini. Mnogi so dve* mili, ds jo tu pokopsn. Zdaj nI veš dvoma Harkofag, ki je včersj prišel lie Svetlo, Jo ležal uedotak-njen sko/i vseh trideset stoletij, neomadeievsu od roke roparjev v davnih časih, Howard Carter, ameriški arheo* log, ki je prvi »sledil podzemelj-skl grob pred več ko letom dni, je včeraj sjutrsj ob svitu mogoŠnlU električnih svetilk zdrobil pečat na zlatih durih četrte celice, odprl vrsts in strmci na pokrov silne ksmuite truge iz rdečkaategn Krenit«, ki se je pokesel njegovim oči*m, Istotako so strmeli drugi nsvzoči. (Jrsnit jo bil vsekskor ll« sekan v Assousnu. Carterjevo delo je bilo popla-Čano, Prvič v sgodovini je bil odkrit iiedutaktijen grob krsljs U starega Kgipts, ki je živel pred več ko tritišoč leti. Navadno Je bil vsak krsljevski grob v Dolini krsljev oropan ln oskrunjen le v dsvnl dobi. NsJmaiijšega dvoma več nI, ds leži v sarkofagu Tulsti* ksmenova mumije v vsem sijaju njegovega bogastva. Hsmo v št i* rib eeJieaJi, ki so dr ujm nsd drugo obdajsl« krsto, j« toliko slsts, da se lshko ssloži majhna kovnica zlatnikov. Carter pa pravi, da vse bogastvo, doslej odkrito, ne predstavijo niti W odstotkov zakladov, ki leše v ssrkofagu In okoli krste. Zdaj bodo odprli sarkofag id s* "1*111*1 hod o z X žarki fotogrs* firs 11 mumijo. 1 Potres asmrUl 81 osek v roškem TurkesUoo. Moskva, 6. js«. — Trlineeem-deset oeeh j« bilo ubitih In 400 bil readejanih v silnem potresu, ki je všeraj stresel Nemarkaud v sk*m Torkeatami / «Hoomrksod je dežela v skl Koal ji In šteje okrog PROSVETA PONDELJEK. T. januarja. 1»K PROSVETA ■^'»^irnnsaa -PROSVETA- O.iaai * eMepeJe g. (P-IIM) p«t«r4wlmm m m«I««b «h> 4. m *m m wtah lim. NEZGODE UCE. Bi i V premogovniku Chicago, Wilmington in Franklin Coftl kompanije ▼ Bentonu, M., m je dogodila močna eksplozija, ko je delalo več ko devet sto rudarjev. Prve vesti eo naznanjale, da je smrtno ponesrečilo več ko šestdeset rudarjev. Kasnejše vesti so število smrtno ponesre-" znižale na pet in trideset in kasneje na pet tn dvaj-ro jutro je brsojav sporočil, da sta bila ubita dva _______trinajst js bilo ranjenih, od katerih js lest radarjev zadobilo tako telke poškodbe, da jih bo lest umrlo. Zakaj js število smrtno ponesrečenih rudarjev tako majhno, ko je bilo ob času nesreče vendar več ko devet sto rudarjev na deluT Rudnik je bil razdeljen v čumnate, tako da so ss lahko saprls ob času nesf ode in da m niso mogli strupeni plini razširiti po vsem rudniku. Ravno tako niso rabili lesenih opornikov v rudniku, kar je zopet povečalo varnost proti ognju. Takoj po eksploziji so odšli rešild v rudnik in so prinesli Is njsgs mrtva in drugs ponesrečene rudarje. Družba ni le obvarovala veliko človeških življenj, ampak je tudi obvarovala sebe velike gmotne škode, ker je uvedla varnostna naprave, kakeršnih navadno nI v ameriških premogovnikih. Te vsrnostne naprave dokazujejo» da ss da učinsk eksplozije omejiti tako, da je število po-neerečsnih rudarjev majhno. Ako m da število žrtev omejiti pri rudniški katastrofi, se a varnostnimi naprava»! lahko doseže, da h take nesrsčs v rudnikih lahko zelo omeje, ako sa ne morejo že popolnoma odpraviti. Nekateri rudniški podjetniki m Is takih nezgod nI-tesar ne nauče. Oni le vedno žive v starih nazorih, da je vsak eent Izguba sa podjetnika, Id ga Izda za varnoetne naprave. Taki podjetniki so ssveda velika eoklja napredku v človeški družbi, še večja ovira so pa časniki, Id ns postavijo takih podjetnikov v pravo luč, kadar ss v njih učinek bi bil lahko zmanjšan, ako ss žs nI dala nszgoda rudnikih dogodi nezgoda s strahovitim učinkom, katere preprečiti. AU IMAMO SVOBODO TISKAT Da, imamo jo. Garantirana je v ustavi In če M rekli, da jo nimamo, bi lagali. Svoboda tiska pa ni odvisna samo od ustave. Kak-šno čtivo naj prinaša list, odloča vprvi vntl lastnik Usta in ne naročniki, akoravno je garantirana svoboda tiska po postavah. Ako Ima vsak list svojega lastnika, je že svoboda tiska nekoliko omejena. Ce bi bili listi ljudska lartnina, bi se lahko govorilo in pisalo o svobodi tiska. Dandanss js pa svoboda tiska zelo omejena, ker se ved-no bolj zožuje krožek bogatih ljudi, Id lastuje dnevnike In druge liste v Združenih državah. Časnikarstvo postaja dandanss monopol, uredniki, ki urejujejo liste pa navadni delavci monopolistov, Id moralo tako pisati, kot zahtevajo interesi njih gospodarjev. Wudstvo prids do besede le še v delavskih in farmarskih Ustih« Id jih Izdajajo dslavsks in farmarak* organizacije. DrugI Usti pa prehajajo v roke bogatinov. Na pr. o W. R. Heantu govore, da lsstujs sto dnev-nikov. On kupuje lists ali pa ustanovi ja nova. On ustvarja lasniški monopol. Kakor skuša na pr. Gary ustvariti jeklarski monopol na U način, da priteguje jeklarske pod-jetnike v United Statee Steel korporacijo, ravnotako u-Stvar ja Hearst časniiki monopol, ds latanovlja nove Uste In start kupuje. Sčasoma ns bo imel pod svojo kontrolo le tfo dnevnikov, ampak Imel Jih bo par sto aU pa tisoč. Poleg Hearata so drugi privatni interesi kot Scrippa-Howard. lastniki dnevnike Chicago Tribune in Frank A. Muneey, Id skušajo združiti vsč listov po svojo oblastjo. Nihče ne more tajiti, da vpliv časnikov ni velik v političnih zadevah in javnih vprašanjih. Ako dnevniki preidejo pod kontrolo peščice izredno bogatih ljudi, tedaj dela U Deščica Izredno bogatih ljudi javno mnenje. Bo-ftfl ljudje pa ne priporočajo tega, kar koristi revnemu ljudstvu In škodi bogatinom. Tako se bližamo času, ako delavd in farmarji ns kodo ustavili tega procesa e ustanovitvijo svojih listov, katere bodo laetovale dslavsks in farmanke organizacije, ko ne bo več treba, da Je človek Inteligenten in isobraren! da vpliva na mWfoJe ljudskih mas, ampak zadostovala bo dobro rrjena denarna mošnje. JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. la čitateljev Serbertoa. Okla. — Slovenske nerodne podporne jednote bele-ti v pretečenem Ista nepričakovan atprodek povsod liro» Zdrule-oik driev, brez aule izjeme po vaek slovenskih naeelblnab, kjerkoli ima svoje poetojeake. Teko tudi tukejlnje druitvo "Triglav", It. 48 ne zeostaja sa dragimi društvi 8. N. P. J., ksjti v preteče-ae» letu je draštvo "Triglav" uepredovttlo «s prsko sto ilaaov e ¿lanskem ia mladinskem oddelka. kar lahko zmetrsmo sa oZn predek Društvo Triglav itejs da* aez preko tri sto člaeov v obok oddelkih tor jo polog uajvečjega Ms vila članstva tudi najvplivuaj, Io droltvo v nsii naaalblnl Zakaj bi pa ao bilo t Saj spada pod okri-IJs nzjveAJs io oajpoaosaejlt slo-va«aka fPporue orgaoizaoije e Ameriki, ki js odioa aloveoska podporna organizacije, katere bo* duiuoet ja soelgaraoa. Kadi toga ss ai čuditi, da rojaki ztopejo pod ojsao okrilje tramoms. oa veliko jeao in sovist jednotiuih nseprot-nikov. ** Rojaki znajo ceniti moč in u* dobooeti, ki jih audi 8. N. P. J., katera ima pod svojim okriljsm Is danea blizu petdeset tisoč Sla-nov v obeh oddelkih ter aa bliža dragoma miljono prsmoleajs. ledi tega ae ni čuditi, da M Zatkov Kosom oa Dvaindvajaeti cesti pooi jase ter puli Uss, da ga od soms zaviztl lomijo krfti. 9 vrvjo prepezani dervJI ja «eveda v smotl. Ako bi bil Kozma resnico-Ij^b, bi moral prizuuti, da js va-Ukl napredek S. N. P. J. tudi njemu e ''korist", kajti nrsj je Kos. ma vedoo zahajal v brlvnico popravljat si tonsoro, ssdaj pa si jo same jasa radi prevelikega napredka S. N. P. J. opuii Ustno-rolJno. Ia ksr js Kosma stisnjen 10 varčsn llovsk sa svojo molnjo, on to prihrani lepo vsoto. Pri tem ss bo le do dobrs priučil brivske obrti. Isto siosr sna proooj dobro vrliti nad zvojimi koali, ampak kakor aa laja, js dlaka vedoo bolj trda.' Toosurirani fsnt ss mi smili, kajti do ljudi t« vrste ima* js-ko rahločutno srce. Za bolssen kst jo ima Kosma tor ajsmo slič-nl mamalukl, namreč tudi nI zdravil, ako aa jih sam ljubi bogao ao osmlli, pred no al razbije j o svo-jo batiec ob trdajavi S. K. P. J. Vsekzkor na, ako is Kosma pri-prsvljan dobro plačati, mu pol-ljemo is te nssslblas podarja, ki ima patentirano prakso sa pušča-njo krvi. Mol js obsrkatolil la apretsn v rabi vsakovrstnega o. rodja. Ako Oi drugače, izvrši ope. racijo tudi s koso, le bi mu sov«. dS dopustil pacijaati ampak sled-njega ss Kosma poslali lahko brez Mi ahu, ker js njegov pristal in bo gotovo posli, da Kosma ohrani ljubo in tako safeljeao adra* vjs. Vendar pa dvoailm, gotaa stavba 8. N. P. J , i pa se aa vaa kriplje trudi in prizadeva Ikodovati, pa bros vaa-sage aspaka. Jadnota vidno ra-ste vzlic Kazimir je verna na toke-vanju in blatenja. Ilaaatve S. N. P. J. sa na take obrekovanje som-ai toliko kot m lanski sneg. urad aiki 8. N. P. J. ao pa le adavnaj s zavihanimi hlačami prekorači 11 fraačMkaneke bUto. Vodstvo H. N. P. J. je vaarao, apravitalji aiao kaki beakirji eli kapitalisti, temveč čisto navadni izobraleai delavci, kvaijamu rok ode I«, i«, vsemi« brata glavaage tajnika Torka, ki ae pa nahaja v glav. aem uradu |c od mladih let. Da Ima S. N. P. J. vaarao opravo, Ja tudi dokaz, ker Ja peaoemaj» vaa oelela aleveaaka orgsnisaeije la ja slednjič dalo prirapljala aa njo neka najstarejše jedneU. Najveljo pike pe ima katar ae edgeveraege urednika Preavets. brote Zavevtaika. Ta ki r stvo 6. N- P- J- In zavedno delav. atvo, je kutarskim riamscem trn v peti, kar tudi ni čadao. On jih namreč z enim samim uredoiikiu člankom tako neusmiljeno okleeti, da katarjem namah zapre sapo. Iz tega ze tudi vidi, kje jc iso-brsaba: kutarji niso odgovornemu uredniku Proevete nič drugega kot navadoe muke, na katere se uredniku niti na zdi vredno ato-piti z stopalom svojega čevlja. «Mebno posnam Zavartalkovo o-bitelj; njegovi ainovi ao aaobra-leni ia vredni člani človelke drul-be, ki bodo gotovo lahko mnogo koristili naroda. In proti veem tem js katar listo aavadna ničla. HssbIss je, da se v kate in ta-larje oblačijo po večini ljudje, ki jim smrdi poltoao dalo na svetu. Radi tega se po vsi pravici ts svojat imenuje družbe lenuhov. In ti ljudje ss smstrajo za namestnike Kristal O sveta Johaaca, 'bog' Jih je rss lahko vseel po-zeboo Kuzimirjs. Ts mors biti bo Šji izvoljenec. Ae več bi jih bilo treba io vera msd 8U>vencl bi lla toliko prej rakom Ivllgat- Kazimir naj nikar ne misli da a stičnim blatom kakorlnega prinaša njegova Hike, rszlirja vero Učinek je ravno nasproten. O tem bi ss Kosms prav lahko le sam prsprllaL Ampak nJemu js res-niea Španska vsa. Z umseeoim In ostudnim blatom, brss vsake pod lege obmetavati ljudi, ki so se le sdavnaj otresli varzksgs humbugs, js seveda kstolilka Čednost. Citatcljcm, ki eo čitali Kazimi-rjevo fliko, v kateri bil prlob. čen dopia iz tukajlnje naselbine s podpisom Urls, se gotovo čudno vidi, zakaj niaem le dal odgo* vora. Kaj izjavim, da odgovor pride, in aiccr temeljit odgovor, pa nič drugega kot golavreanica. Kajti to jc sadeva, radi katere bom najprej obračunal s Urlo tu v naselbini Pregovor pravi» Kdor ille, ta najde. Urlo Je Iskala ter bo tudi noila. Za zadaj pe sc katarjem prav lepo zahvalim sa pri* občitev tlkega katoliškega dopisa. Pal lednim Ijodem daje katar na razpolago njegove fliko. Da jo Urie vac prej nago katolilka len. zka, snsči to, da ja imela to v A. meriki intimno rasmerje s svojim Isstoim bratom. Oedoostna In krepostna lanska ta Vrla: dober tek, Kssimir 1 Dolg nos bo imsl kdo drugi io os siromslni Mar. tin. Imsl sem Is oprsviU s lenuhi v talarjih, ki so bUi tudi mojstH v obmetavanju naprednih ljodl s blatom, ampak priznati moram, da ao lennhi v kutah le mnogo volji umazanci, da go jim ni para v označeni obrti. Le tako naprej, goepodjs. Ako smatrate blato ss čast boljo, potem mora biti le tadi val bogee tako globoko zakopan v blatu, da ss is njega ae bo nikdar iskobacal, klub temu da trdite, da Je vsemoporen. -r ShlUs žekoaflmr 1J C (laki aentimeut in sahUvsl revizijo določil v vtrsajlzki pogodbi Kakor Hoover sedaj gleda avet, ja razdeljen v tri goepodarake icone, namreč fapedao cono, v ka teri so: Amerika z Avstralijo in Afriko, ki Je napoti do goepodarake odpomoČi. V dragi ao Hukija Balkanci, blilnjevctoč na drlave, baltilke drlava in Ita-lija a Španijo, k) ss Is borijo s povojno politiko, aoeialaim re dom, denamisU telkočami, dolgo, vi in državnimi proračuni, a ao vseeno vse te države pokazala nedvomno vsaj aekoliko nepred. ka se vposUvitcv trgovine io io-dustrije. Tretja cooa je po Hoovsrjevsm mnenju ona, v kateri ae nahajajo drlave s gospodarsko dopveeijo, ki jih je povsročila okupsuja Po-rurja in polom Nemčije. V naj. opeanejiem stanju jc Nemčija, drage po so oposoc toliko bolj, kolikor blilje so ji. Silen pritisk gospodarskega nazadovanja je Savel čes Poljsko, Čeboslovalko, fivico, Ogrsko, Skandinavije, Ho-landsko in Veliko Britsnijo. Tudi Francijo, ki je povzročiteljice nasedojočega pololaja, lahko uvrstimo med slednje, ksj-ti Čeprav je dobila aa reparacijah, njeni proračuni le vseeno nU so sdsleč kriti. Živaknoet iodu-strije, kolikor ae jo je prilelo kosati ssdajc čass, Jo samo navidezna, ki pa ne vodi dragom kot v polom. Druge delele med slednji-mi so najbolj prissdete rodi preveliko brezposelnosti. Izpoved o gospodarskem polomu Evrope, ki pride radi vojne ia veraajlske pogodbe, kakor jo je podal Hoover, oam tudi dokaza je, zakaj Hooverja štejejo zdaj med ooe, ki m stegujejo sa pri» znanje Ruzije, in zakaj as Hoovsr poteguje so mnoge dnige temeljne načrte k rekonstrukciji Bv< rope. NOVICE IZJOEMJE. Hoover priznava, in ao ba miru. Washington, D. 0. - (rod. Prees.) — Francija mora odneha, ti a svojim pritiskom no Nemčijo, drugače bo svet trpel no takem goepodarsksm pogromu, kakorlnega le nI bilo, je rekel Herbcrt Hoover v svoiem napovedovanju o gospod anOrtk* načrtih v letu 1^24. Tajnik s ve snega departmen-u za trgovino tudi pravi, da Zdru-lane drlave aa nc morejo Izogni-U strelnim posledicam, ki lakko nastopijo vsled okupacije Poru-rja. On Ja tudi mnenja, da bo en-gleška delavska stranka, ko pri-de na krmilo, zadala udarec francoskemu vojaškemu imperializmu Polom v Nemčiji imz večje ali manjše posladke za skoraj vsak kotiček zemlje, pravi Hoover. Zmenjtana nakupna sila Nemčije in drugih prizadetih driav je v veliki meri Inriva, da so eenc polj-sktm pridelkom v Zdrulealh dr-lavah la drugod nlske. kjerkoli pač Izvala poljske pridelke v te delele. Zmanjšanje železnih In promogo^lh izdelkov J« v prvi vrsti poviročilo zsatoj produkcij.-v drugih delelah. Iz Nemčija Je prenehal izvoz indostrijskik Izdelkov in to ja povzročilo, da za Jc v Zdrntrnih drlavah pričeU še toliko bolj kupičitl zakladnica zlata, ker mnoga drlave so prič*, le ta kupovati Isdalke. Toda go-spodarsku svat ns bilo upanja na poganjanja za rešitev nemškega vprašanje, bi bilo pričekovaU Is tol.ko tooapaaj« HolsJ v bo- Hoover nc pove. kako konfeven-«a pogajanje glede okupacije porurja Morda muli kak agovor a Poincarjeva komisije aU keofareaeo. kakortne val senator Derak ko J« la upestavo odnolajsv s Sovjet sko Rusijo. — šestletni obstoj Sovjetske Rusije js koočoo prepričal tudi jugoslovansko barlal sko "Javno mnenje", da ss s so vražnim stališčem nsprsm sovje-tem, a podpiranjem Wrsnglu in njegove razbojniške bande, i vzdrževanjem ruskega csristifi negs noolonstve v Beograda, ne škoduje Sovjetski Rusiji, ampak drŽavi 8HS sami. "Novosti" pišejo, da brss Ra sijs al aa aas velike bodočnosti, posebno danes, ko h aahaja Kv-ropa v rasvslineh, v momsntu, ko sc po naravnih zakonih io po toka sgodovins pričakuje, da obsi-js Evropo solnce nove civilisa- 5»' - "Glasnik" poroča, ds "carsko rusko poslaništvo sprejema le tri in pol leta od nale države meeeč-no 30,000 francoskih frankov io 30,000 Din, 1tM snela zkupno 200.. 000 Din, kar tvori letno 3 milijo, na 400,000 Din. "Olaanik" vpra-šuje kako dolgo bo še vlada g. Pa« lila plačevala ljudi, ki priprav, ljajo nove zaroto in zločine proti bratskemu ruskemu narodu. Poleg tek listov ss vprslajejo tadi dragi metčonaki listi, saksj ne stopi Jugoslavija v normalne odnolajo a Sovjetsko Rusijo, ko ao to napravila že Anglija, Italija, ftvedsks, Nemčije, Poljskz, Avstrija, Norvatke, Ceškoslovaš-ka in druge drlave. Zakaj, da samo k v Beogradu sadi predstav-nik pred še»tltni lati strmoglsv-ljene oaristične vlade. Kaj je povzročilo Uk preobrat jugooiovanake burloaiije napram Sovjetski Rusiji t Predvsem sc ona zavada, da šeatletni obstoj 8ovjetake Rusije dokazuje >aem, da ae Je medna-rodni položaj aovjetov utrdil in da so postali sovjeti velik, značilen faktor v modnarodni politiki, goopodarstvu in trgovin L Niti eno večje svstovuo vpralanje ss ne da reliti brez soudeležbe Sovjet ake Rusije. Radikale! vedo prav dobro U i skušenj, kak pomen more Imeti Rusijs v mednsrodnih od oolajih. AU največ Je upUvala na U preobrat splošna politika 8H8 drlave. Vajreakeionarnejla no trenje in snnanja politika vUde g. Pašiča Je dovedU Jugoalavijo v zagato, Is katere Js talko najti Ukod po priznanju burtnazije se-ma. Celokupna "JavMat" uvide-va, da tako ae mora iti več dolgo •aprej Srbako boriuasijo Ja v aadnjem času zlasti pogodile drlaajc "ta-kajinjega eeriatičnaga pf,«ls»»mtxa naprem današnjemu krvavemu rešima v Bolgariji, ka so ti ruski fcaadui začeli aa zvejo roko orge-aizirati akeija v korist bolgarakik . »Milil. Srbske barlaaslja js 4o-j živela, da vodi v njeni državi ra-ski cerizem politiko, nesprotno njenim intercaom Zato poživlja zlasti "Vreme" vlade, de le enkrat obrne hrbet earietom, ako noče izvršiti samomora. Radikalska vlada le vedno o-kleva v u postavljanju odaolajev a Sovjetsko Rusijo pod aplivem intrig in propagande Wrangelov. cev in Kolčakovcev ter dinastlč-nih interesov. Jugoslovanski proletsrijst js od vsega početka zahteval npostavo odnolsjav a Sovjetako Rusijo in v današnjem položaju šo slasti e-nergično in nujno zahteva u postavitev diplomatičnih in trgov, zkih odnolsjev s 8ovjetzko Rusijo. Za oooialaa savarovaaje. — Ju goslovsnaki kapltaliati in to slovenski istotsko kot arbakl smo-treno delajo na tem, da spravijo delavstvo v brezpraven položaj aa vssh poljih. Polsg politih reakcije ao pripravlja splolen napad podjetnikov proti sftdjtlnc. mu savarovanju delavstva. Način toga njihovega boja pro. ti aooijslncmu zavarovanju je naj-ogabnejši, vreden pač kspiUli-stične "morsls", o kstsri modruje "Jutro", glasilo onik, ki v pr. vi vnti pripravljajo napad na delavsks zavarovalna savods. Gospodje aastopajo v dossgo svojih namenov s parolami snils-njs upravnik stroškov, ki so pa v resnici 50% nilji kot^so biU pred vojno. 8 tem v zvezi, pravijo, da se mora soilati število u-radništva, zaposlenega pri sooijal-no-ja v ar ovalnih zavodih, da mo-rajo biti uradniki pri tak «svodih intelektualci in ne ročni delavci in do se naj odpravijo poslovalnice po deželi, teko da bodo delodajalci še m&nj kontrolirani in delavci po do bi bUl prioiUeoi, hoditi sa vsako stvar v Ljublja no, medtem ko so ss mogli doslej obračati na poslovalnice. '.0 sektevo po reduciranju zaposlenega osebja pri bolsUkik blagajnah aa skriva nekaj popolnoma dragega i kajti ietočeaao, ko propagirajo delodajalci to svojo sahtevo, nastavljajo Itudsnte kot dnsvničsrja, študeuU, večinoma pristale demokratov, T Ao uvajajo v bolniške blagajne ljudi, ki nimajo nobenega pravogs T^tfgZTmm ei, da bodo Isgaali |g dsUvskih zavarovalnih sevodov vas ono o-eobje, ki Je isllo is proletarsklk vrst in ki ima Io po ovojem soei-Jaloem "položaju zmlsel so oooljol-oo zavarovanje delavstva ia ao njegovo zboljšanje. Lopo oašrts kujejo goapodje zsset kajti, Io «e jim posreči še to, potom h bodo doeedenji delavski savorovalai zavodi irpremenili v zavarovalnice nezakonitosti in brutalnosti podjetnikov. Kaj sledi is vsega tsga sa Ss-lavstvot Da strojsno, pravočasno ia odločno nastopi za oeisarsaje ia zboljšanje svojega socijalnega aa-varovanja, da onessogoči nadvlado delodsjsleev v delavskih savs-rovalnih zavodih s tem, da sakto-va v njih dvetretjineko ssstop-stvo po delavcih, da nastopi proti redakciji ssposlsoego osobjs. da po delavskih ssvarovalolk se-vodih zaposleno osobjs obstaja is roeuih delsveev, da ostansjo poslovalnice po deleli. V s vrh o tsga js potrsbno, ds nastdpi celokupno delavstvo energično sa takojisn razpis volitsv v bolniške blagajne. 8ooijalno savarovaaje delavstva Je v resni nevarnosti ia radi tega ae mora združiti brss oklevanja celokupno delavstvo, bros ozira na njegovo politično in strokovno pripadnost, ksr sdlao Io aa U način bo Odbilo zločinsko aa-pede podjetnikov. i zapustila Dossse!-dorf Duesseldorf, Porenje, 4. jan. — Uradno je naznanjeno, da ss francoski generalni štab preadl is Ducaaaldoria v Mains v dveh tednih. Regruplranje francoske okupacijske armade v Poru r Ju In Porenja. ki je pričelo tS. decembra ae nadaljuje. Doslej ja bilo aedem pešpolkov umaknjenih s okupiranega ozemlje. piha m roan v Chieagu imajo: Anten viek. It I0S, Johen Blvmgar. 510, Pslikse Dubrovnik, k. iss, Kati Jelko. It. 54S, A. Kramer, It. A5I, Karel Kaal, M. M6. Pisma do-bito na gtovnl peki v veži. Poleg tekoče številke povejte kraj, odkoder piamo pričakaj** , lbtviaa ulkdiflstva. Ve. — Uredništvo -.mwwjbK. T- ÍAWWA. W PROSVETA Wood Ir sleparska IM* ' ~ Ifiivri ttiiik »P« na;adJ so*P* w fl,n D 0. - Državni I Washington, D. 0. - Leonard ^ j,' 5wi tega te. Wood. mlajli. ki J* obdolleu, češ, W0* Hugo? J do da je prodajsl vojakom aičvred ** V iiRovarjel adminl- »e oljue delnice, ee je vdelelll tu-»■^«¿litiko, ki K brenl di-di kampanje ta prodajanj« delnlo po W govjeUk6 j*. *ubsnakc banke, ki ni aploh f^TJtio, čel, da dela eo- le nikoli obujala. Tako je po. C Si revolucionarno pro- vedano v pismu, ki ga j« prejel \ združenih drlavah. senator Caraway is Arkeaaaea. I^sričiitt drlavuega tajnika V pismu, ki ga je pUal .eaator-i ic državni department ju odvetnik Arthur Frank U New ftČu awvod dolgega piama do Yorke, je rečeno tole; , _ ^iTlLmunbtoT Pismo, ki "To. kar so moji kltfaatje Bori •"^tUsl Zinovjsv, j. bi. * Co. ia -Bantiaga aa Kubi doli-f^bšsno v moskovski Pravdi veli, ko so imeli poela » Leoner-J »decembra IftSi veebuje dom Woodom, mlajšim, vam bo i. ¿.teše piama tudi naaled-1 morda v selo koristno pojasnilo. ^ nrioombo moekevskega Uetai "Ne samo to, da jih j« prego-«Srno us željo ameriških to- voril kupiti nekaj delnic oljne riLTra prvo Številko komuni-! tvydke Craven Oil Co., nego vjel Ss dnevnika "Daily Work- jifc je tudi i te», da ro mu saw. iTki izide dne L januarja U ter se ganimali se orgaalaecijo m V New Torku." tehosvsne 'Fidelity Bank o! Cu- članek »matre «bajanje komu- ha/ nističnfga dnevnika v Ameriki sa "Due *0. eprila ltfO ao piaftaU wlib dogodek ne samo sa a meri-1 ned $8,000 sa dvajeet delalo sa ,ko delavsko gibsnje, nego tu& glavnico 'Fidelity Bank a| Cuba' M celo komunistično internacijo- ter prejeli potrdilo, ki ga je pod ^ pisal Edward Pike. Če hočem bi " \»eriški delavci, katerih ml- ti odkrit, moram povedati, da so ,i; ideje so bile dolgo vrsto moji klijentje kupili tistih dvaj-let «jCUa0T4ní' Uroki reared in delanke nnlje N' Uoi,°? »eioega, mrtvege objeme Semu. ^ »ikče stanoval le od 1«; els Gompersa in drugih kepitsH- u ^»k» P^i» it^oih sgentov." da nima 700 moücik t čiksškom mestu nikaklne strehe, pod kate re bi megli prenočevati in r1 vmJ sa |Uo ogreti preseble ude. monstration agenu)j njih nalo- gosposka ui bila drugega hot po ga je potovati po deželi in potom k^i krvnik rimske oer^ve. Ia-naaornega poduka privigejetiiyjjt|t} ^ morala oboodbo. pa me-lenake h višji etopnjl gospodinj- girj 5« j« bila prepričana, da ee atva. Domača predavatoljloa m j, lgodUa velika krHoa. Tisti, ki lenake na delali odgovarja neko. L, blu obsojeni v doamrtno ječo, liko okrajnemu potujočemu pa. kp 0>ttli p00 fi m(meu obaodbe se g|aei> "PreM. poedino lansko, ki feli nasvete. Uuo vua j0 bq0 \n ponovljeno v Goapodlnja more dobivati od vijeTO mtternem jesiku. kako tel-predavateljica ne le intermaoije k0 in rasličuo Rte grdili a hudo, glede goepodinjatva v oljem »mi-1 delRtvom ^rivoverstva. Danes ao elu beeede, marveč tudi gled^ do« TM oiebuo p^vedU na tam krajn bičksnoRuih podjetij, kot ro pe-1 prtd QtB| da tprejmeU pokoro ia rotninarstvo, vrtnaratvo, sadje, končno obsodbo ia nssih ust. VI reja, iidelovanjc koneerv (oan- pfiVlu, kot trdita, da v vaa «vi ning), maalarjenje in airaratvo. dA M odkritosrčno in braa tkanje, preprog in kolarstvo. felnsvščine vrneta v enoto cerkva Predavateljica pokaže gospodi. ^ dt „ tukaj jav«o pod priaeto nji. kalio preurediti elafco oprem«; odpoveRte krivoverstvu, vsem ob-Ijeno in pomanjkljivo rasavetlje. vMaottim napram krivovarcam, no in prearačeno kuhinjo, kako aa | p4 nftj bodo katere vrate, vtem VZHOOKO OKROUKi SAP APNO OKROUli AKIMiKO OBOta IU HBW 1KB VfTABB. Waahiagtan, p. 0, - Drlavni I Veniaalaa v škripoih; armada ujnik Hughes je v četrtek na« aahtava repub&ko takoj Kosmi, da bo smel mehiški veta iki kolovodja De la Huerta ku-| Atene, 5. jan. — Venlselos, ki ja PjvrU oroije v Zdruaenih drža. »riše! domov reševat notranjo , hrUo, je naletel na hud o4per a Tukajinjt osebni predstavnik svojim načrtom plebiscita glsdq predseduiha Obregona Bamon bodoče terme grške vlade. 1st m pe poeleniški nameetnik odbor, kl je v Imenu 1T00 častni •Miouol Tellea boste vlolUe pro- kov v armadi priellil kralja Juri y , js, da je a»erel pobreti pete pršd Zglasila sta se v Beli hiši, da se dvema tednoma, je včeraj poaetil posretujeta s predsednikom Coo. Venlteloea in mu vročil ultimat '^1«» in vojnim tejnikom Week- dt mora biti dlaeatijs takoj od »irii«*-^TTiniu O pravljena in repubUka proklaml »enlki vlsdt sa mehilko vlado, odbor je informiraj Teniae ki 11 prusdeva xatreti in zaduliti loM> dft je anoad. pr0ti plebla-mamo vstajo. kjtu ou^iki UiTu^ mthUvkt/rd1 ^kekor rssme ml T a !5r v ^ da n® bV**Hnistretvo vnsnjih ssdev v^nov '" tajnik HugheR prepovedsl Ra.j^ivi Tiadj ^baeg» dostavljanja ameriškega|frtl , iikwn «e^ * Angliji je a veliko večino B ko KrtbTD0VC uêdM- , 'CTgU Odlok vladnega mesdne JE 2Î2C ^tf orai- «a Odbora in aagroaila a aUvk^. í Ba bodo sprejete njene mesd- Î!u^?\dTTUV * h aahteve. Ako Ubruhne atevka, Juert.kupil orožje ne odprtem ^ QlttTljen ves promet ne sugls- ferái azTK da ikih . Hughesova lsjeve je priéU v Jsvao«t rsvno tedsj, ko je mehU l"ko ralleništvo nssnanllo, da trne-î'^c neme erossde vsepovsod. Il 000 NAOBAOB là MATBIIA- nOKO TBOBIJO. Ohiego, m. - Mstemstičoi pro-fw«r dr. L. B. Dickson s čikaške jaiverss jf dobil nagrsdo v znea-« P« ei,000. Naklonila mu jo je 4m'r»ka svosa ss nspredek v Rasneeti, ki ima sadaj konvencijo ^ Cincinnati, O., ss delo s m "Aritmotlks višjih He T|'faih sistemov." . i>r. Dickeon je svtor mnogih matematičnih knjig. Med mata. * aaen po evojem f^««nJtem dehi "The kletorr of tš' TUeery of Numbers. " v Italiji. Rim. 5. jan. — Hud potree je včeraj obiskal provinco Pessro e Urbino ob Jadranekem morju la tri mesta fftenigelUe, Mondolfo ln ftencionstsnsa) so deloma razde-jena. Na tieoče ljudi tabori na odprtem polju. V tleh ao n odprle velike reapoke, U katerih »e kadi gost dim; bati se je, de ee jc pojavU nov ognjenik. Kapitani ladij poročajo, da je čutiti velik nemir na dna Jadrana. inaU aa resne olejševe, tako da ee dolgo muči a popravljanjem ia predelovaajem. Predavateljica pa ji nudi Aatorcn poduk r re. sen ju, prikrojevenju, preberva. nju ali oRvelcvauju stere robe, v rabi norcev in llvslnih metodah. Tako tudi v domačem klobučar, etvu, ki je poetalo jako popular. no, her ai gospodinje prihrenje. je mnogo denerje s uapravljs. njem čednih klobukov bodici is robe, hi jo imsjo doms, ali is sne-vi, kupljsnik v to svrbo ob bres-primerno maajši ceni, kot bi stal gotov klobuk. ~ , Domače predeveteljice prispe-v mnogih krajih k boljšemu družabnemu življenju a tem, aRpek frančiškani niso bili s njimi v prsti* aH! sa naravnost as ts dva fsk tarja za vea mogoče laforasecij« hi jih pot rebuje jo. Ake "Ud"* '.no število leosk v neki soselčinl HI. da jih obišče demoče predavateljice, traba le naznaniti to ne Bu. reau of Home Baonoasiea. Dept. of Agriealtare, Waahingtoa. D C. eli aa Buta Agricultura» Cal-loge t dotičnl držati. venja duhovnov. Bekli ao, da ima vRak^ pravico pridigati, Vprav ta trditev ja pa silaa ratjarlla nro-feeijoaalae farja, kajti videli ao v tem potaao proti njihovim inte. reaom. Verjeli aieo v noevačenja hoitlja, častili nleo podob, klioa. U alao Rvatalkov na pomoč in v^ rjeli aleo v viee, Bavno tako ao rekli, da maše in molitve ne re* šijo duš la vic, ker v|o sploh ai. To ia bil aopet velik greh, kar J5 aailaval dohodka^oerkve. ljudje ne verjamejo v viee ia čujejo molitev ia maš, odkod naj eerkev dobi deaar, da pepel ia ajagav dvor livi v aljaju in obli n osti T Take ljudi je treba iatre-biti, Ja sodila inkvizicija, kajti še aa to ne fagodi, aa bodo prihajale ve6 pečene la oovrte pllke na ml-se škofov, preletov, kanonikov io drugih cerkvenih dostojenstve sikov, pa tudi najbolj žlahtno vince ne bo teklo več po ajlh gr-lih. In tako ja močna roka inkviai olja udarila po veldeaalk, lakvi. aitorjl ao rekli, da valdanai live nemoralno. Očitali ao aamoralaoet ljudem, ki ae h boievali proti aa-moralnemu življenju faiitva Proti gorjancem ia hriboveem C ni bilo tako lahko naetopiti t proti prebivalcem v dollaah, Oorjaacl ao bili bojeviti ln ko eo v začetku Itirinajetega etoletje prišli Inkviaitorji. da jik apreo. brnejo, ao jih a oroljem pognali tje, odkoder ao prllU. Nekaj črn so sdsj gorjsnoi. imeli mir, ksjti tistih, kl so se seznanili a njibo. viml meči ln sulicami, til prav nič skomlajelo, da ee še enkrat aa. aaaaijo. Pepeš Ksliktst 111. js U. ta 1437 zopet poobleetU lakvlai. torje, da pridigajo proti valdea. som krllersko vojno. Pa tudi naslednji pepeli niso bili naklonjeni valdenzom. Najprvo so bili edpoeleni me. nihi, da a besodo, to je allkanjem muk na drugem svetu, spreobrne* jo krivoveree. frenčllkeui in do-minikenei eo zgovorno pripove-dovali, kako bodo duše gorjau-cev gorele pe smrti v peklu, eko ae napravijo hitro pokore Iu se ekoeani ne vrnejo v aeročje edino Isveličevnc rimske cerkve. Ko eo eposaali, da take grolnje ae aa. pravijo vtlea aa valdease, eo pritisnili neajc a orožjem. Bunovai* ki U dolin so beleli v gore, kjer ao e« pogumno branili proti veli. ki premoči. Včasl eo ujeli por ts-kosvsnlh krivovemev. Vojvode savejski je spoznal, da aa opravi nlčossr proti krepk.m gorjaneem In poelsl je pepelevega legeU de mov, a val danit je pa akleail mir Legat ee pa ai dal tako odpravi« j« branil, tega eo Inkvlaltotakl in-rifii ubili. Koačno ro beriči aa* brali Ruhljad in drva la aakurUi v jamakem uhodu. Tako ao pola* ai udušili vr«. Tisti, kl ao hoteli belati, ao jih pobili a mečem ali pa^rgU live v ogenj. Ko je ogenj TigsSdl, ao nalli v jami 400 mrtvih ot)ok. Val ataaovnikl Val-Louisa. okoli tri tleoč. ro bUi pa* marjeui. Tako ao aaali lakviiita-rji raelirjati rlmako vero. — t« ^ " Ua Tv?j prijatelj - Ti gR aa redi tega, da n iakvialcije odprsvi, msnsč so bttl dcmial-keneem nevoščljivi, da prehaja va in k risi tor sk s oblsst neuje, katero bi radi pridrleli eaml aaee. Inkvisleija v Weaeljl je aajbaj-le divjala prati preblupleem jal-ae Francije. Najbolj eo bili pre. /.njsn) M»ld*nzi. ki aa prebivati v gorat'ss sveta la e katerih «ase ti. Odšel je aa frea<-/>sko os-mijs in je dal uamrtlil II valdeaatv katere se ImeU v ječi. Na to je la-get odšel a svojo morilsko šoto v doline. Problvelei eo prectrešsni Legija pripravila strap zajele. New York. — (Boea Uddoa H Fed Press,) - Amerilke legije Ima svoje posebne ideje, keko nej bodo otroci po javnih šolah poučevani v zgodovini, la avoja Ide-ja ja legija eprevlla v učuo kaji- C, ki jo zdaj pripravljajo aa peu« vanje v jeseai, kakor pravi aa-zuauilo organlaaalja bivših voja-hov. Lecija je baje odkrile, da aa otroci (iosedej niso poučevali v šolah v dobri lojalnosti la aato je sklenila lestaviti novo ulao kaji* ge o ameriški zgodoviai, kl bo elu-flU višjim razredom Ijud.kih ln nlliim raaredom srrdnjih Iel. Poročilo, ki ga je Jadala legija, pravit Bilo bi uorda dobro, Če bi odrasli brsll o zablodah, napakah in grebih nalih političnih prednikov, toda mladino js trsba pouče* veti semo o ujili krenestlb. "Del-kov prvi junek je njegov oče. A* 11 uaj ole vsRme evojege triletne* ga RiuČke na kolena ln mu pripe. vod nje o blodnjah in hudobiji njegovega očete T Očeta je treba pri* kaseti otroku kot podobo vtels-šcae moči la pravice. Ia tako je tudi iz zgodovine treba dajati o* t rokom ideale." Legija očite, da eo doecdej bi-li otroci pou3evenl o vseh avlja* čeh ia tudi hudobijah, kl so na. vez aa* z zgodovino tudi najslev. nejšlb prednikov emcrlšhsge ljudstva. Legija pravi, ds eo ns ts natin izhsjsll Is šol hinavci in lump je, kl so se izmikali v vsakem »lučsju. da m odtegnejo dopriae. stl vladi povračilo za vse dobra, te. kl eo jih prejeli. Place agodcvinc rc šole ue sme biti predvecm sgodoviner, da opisuje de jet ve kakor eo ee trrriUle m pol";/ kreposti tudi hudobij» nalih predaikov. temveč more biti opisovetelj .smo dobrih del, kl vodijo k poslušnemu pet^lotlimu. "Naše šole morajo biti del vlade came. Učiti na »meje nikeko dok triae, e ketere se posvetuje kake napravllaoat vlade, aadrluje na* Še šole " Tako tor' r I»r ,, < sni- i ^ je je, da ae po šolsb uči otroke v slepem patriatiamu ln ne vsaki straai učne knjige aaj bo naptoa* h-t.ll $ sabe ee vseli etarlke la na otrokom pridig*, kako aaj H» ve ljubijo Ameriko. otrek» la Uvlno la ee amakaUi aa goro Pelvaaa. Ne te j gori je bUe velike podzemska jeaaa. ae ketere akod je aulekdo vedel. V to ja- AH laM «Bi pravilna pisat ti Vara« ai "ür »V I SI VIKA CO OAK K A KI D S , IOWA • drum potreb prepričajte, de vedno 1« na; V JUGOSLAVIJO T 9 dnth m sunkih vallkanlh. U votljo v «ako Soboto AOU1TANIA........4M47 tmm MAURETANlA ...... JO,7«4 to« SERENCARIA ...01,022. to« r rt jam« kabina aa t r»tjaga raarada potnike a J. 4. • j»t.«UamT. Kraena ol>*.lii», Uadllna in t>nilvalna »oba. Pokrito promenadno nad k rov j«. !i vratna l;rKo promenad n o nadkto^je. Nobenih akrbt. Canar4«vl Moe»r Orderl a« lapbUUivi tr JucaelaviJi bKro. «arno ln aanMljivo. -Za potni llatak U |V dr o »a pogrnila l^jk upraiajte pri MM- I » il«« agentu » v n a m ^Ul KBnik. OK. IVAN TAVCAk *X* 'PJOTUOF* PROSVETA Visoška kronika. (Doljo.) I*iko ženstvo be tisto popoludne ni hotelo pomiriti. 0lavni srd se je kuhal proti Markau Wolf-fiagu, ki je po splošnem mnenju ženstvs krivo prkol Mesariea, p« kovlta, mati Bergantovka ter doklc in poeli so i»kali to krivo pri6o po eelem mestu. Okrog pete ore so zasledile Msrksa v Oslovski ulici, ko je vstopil k Bergentu. Ni se bil še dobro v sedel, že je mrgolela Oslovska ulica od razburjenih žensk, starih in mlfdih. Bergsnt, zvit tools ksr, se je obnašal tako, kakor eo okoliščine ksr slo: pozval je Msrksa, da nsj sspusti gostilno, ker pri njem ue dobi pija^. Msrke je občutil «rs moto tege poziva, takoj je vstsl ter v svoji ošsb-nosti stopil v Oslovsko ulico. Debnice so ksr zs-piskalc in se pognale v njega- Ker je bil silno mo-#sn, se jih je od priietka ubranil, odrival jih je od eebe ter se tsko pn ril na trg. Tam pa je bilo sovražnic vedno več. Prve so prišle praznih rok, oosn«»'k pa so že nokUe metle v rokah. Prav nič nU. govorile ,le opletale so gs, da je Marks kmalu apoznsl, da mu ne bo več dolgo ostati, itenesel je še neksj udarcev, nato pa se je spustil v dir proti vodnim vrstom. Ženake ps zs njim kakor tolpa lovskih psov za zajcem, katerega je vzdignila iz resje na brdu. Niti nessj si ni upsl pogledati. Drl j« čez most mimo kspucinske cerkve, kjer so de-lall zidarji. Ko eo ženske pripodile Wulffingo\ ega -sina mimo , so ti zidarji takoj spoznsli, kaj se godi. Vsulo so je mslts in spna na mimoletečega, da je Marks Izgledal kot zid, ki so gs rsvnoksr na novo ometali. y, Tsko neslavno se js končalo pričevsnje Msrksa Wulff inga! Od tiatege dne je bil izginil, ds niti lastni ljudje niso vedeli kam. — Pa še nekemu drugemu se je slsbo godilo tisto popoldne. Takoj ko ss je prebrelo škofovo pismo, je hitela Rozalijs Fruebevgerjeva do najbližji stezici proti domu. Sodniki, za katerimi ecm hodil ti. ZI jas, pa so polagoma z množico prikoraksll na ti |t ter se ondl rsvno pred Fruebergerj«vo hišo mod sabo poslavljali/ Htsri pl. Frueberger se je poelovii od vseh, ln ksr vidslo se mu je, ds je sa-dovoljen aam s ssbo ln s častjo, ki mu je Šla kot raeaorju. Nil hudega slutel, jo atopll v vežo svoja btto. "Glej, glej," — ga je sprejela lastna žena— "al vendar še prišel domu! Hem že miellla, ds si jo popihsl s ksko Putlfarko —" "Kaj ps je —t" js vprsšsl nedolžno. .. ; Pa stars ni dobila ¿ase, da bl bila odgovorila, ker so js mlads BosaHja pokazala na bojišču. "Ne veete ,mati, — kar nikamor si pogledati nlssm upala, tako me js bilo srsm I Pomislite, naš o & je hotel, da bl jo slekli in ds bi jo on preisksl po ee.im nagem telesu —" ,. Spustile ss js v silen jok. Stsra pa ni jokala, ampak na tak atrupea nsiin je osmerjsls svojsgs možs, da Je stari Frnsberger kar hitro slesel v stransko sobico. . Tako je Bog le tisti dsn kssnovsl oba naj-Kujla nssprotnlks naša Agate I XXII. Ae enkrat sapüem da Škof ja Loka nikdar nI videla takih dni, kot tedsj, ko so sodili Agsto Sehwsrskoblerleo. NsjsUrejši ljudje, ki so verirrst gledsll, ksko js Osvžnik jemsl življenje revnemu grešniku, so pričali, da niso nikoli tsks množice oblegale mests. Za vse nI bilo proetora v hišah, ln naj ae jih je po gostilnsh in pri znancih sprsvllo kolikor največ mogoče. Po trgu jih je kar mrgolelo, ki ao bili brez prenočišča. Pivničarjl so tskoj poskočili s svojimi censml, messrji so ns-prost s n > pobijsli Živino lu kisi! drobnico da al menil, da al aešel v tabor velike armsde, sa kstsro js trsba pripraviti ssdoatnegs . pros i js nt s. Pri vsem tem nI hotel nlkdo proti domu in naš hlapec je prav posebno klel, ko je moral s konjičema na Visoko nazaj, ker S J ur jem nisva vedela, koliko dni nsma bo oststl v Loki. Ali ljudstvo si jc vedelo pomagati: naselilo se je jh» njivah ln aenožetih , ter pr« ttočevulo pod milim nebom. Ko ».• je vlegla tema po ravnini, je gerelo ognjev okrog PnŠtel« ta okrog Kamiutnlks, ds jih prešteti nUi mogel. Prebrisani prvkupci So »* zagnezdill v te roje in vsak nI? ao drago prodajali. M«! tojpo se jih je tnncgn tolašilo, da jutri v«*la morda n«* bo »kalila veselju da jo jutri monla I o sežgo aH pa jI vaaj vtamejo glavo. Mnogo jili je Uhko ¿a»palo v tem upanju! Tak je človek: v»ak Ima v svoji duftl kot, la katerega priteče nekaj prijet nrga a kcxl old js. še je zegazll bližnji v nesrečo I .lodlo k* je, pilo se je, in fe so se lonci Ispra/tiill. %o «e nssull tu znovs pristavili k ognju t Agito »o seprll v meMiio hišo. Nleo jt zapustile ue mesariea, ne pekovka. n<- mati llergento-va in tudi ne druge dobre že m er. ki mi trdno verovale V nedolžnost dekletovo, ( vrle so. pekle so ln tudi »l%lk«ga vina so ji kuhsle. tsko da je Agata asdela kakor pri evatovski mu i pa nI mogla veliko jesti Le malo je okualla jedi v.-llko p« jc jokala t nevaeaadnje je tea pola in je «pala do ranega jutra ,prav kakor bi pričakovala veaelrga dno in ne mrzle smrti v vodi sli pa še eelo vro*e amrti aa grmadi. — Okrog devete ure in še pr« j je začelo občla-otvo šepet pritiskati v mesto in po trgu ae je trlo radovednežev kakor prejšnji den. Tedaj je prišel S grada gospod Joanne» Kranelseua, Oe« rdeče o!» MU taler si je hü oblekel beli knrvulj. rdečkssto kapo je nosil na glsvl, okr<* \ rats pe široko Štolo. .Takoj ss jo raznesla novice, da hoče aam presvetli škaf izpovedati Agata fehwartkoblerjevo. Škof Mm jo hotel našo Agato pripraviti sa oai svet ter jI opreti a duše grehe, še jih je kaj imela. Takega odlike vanje v ftkofji Loki fe al bil ttlkder nikdo deležen ln sam FitcJumpfrtll »I je pozhejt peW. kate-jrslaskl podlolnlka ss» krenem sv. pokore. Dolgo jo je ispavedovel. Kaj «ta govorile, ae vemj a tem nI vedel nlkdo aileear, kar ja umljiva. Tudi Agata ml a tam, keltker Ujm živim, al črhaila jrobie«, ali tudi p «letalen »n sam msnpnw mi je po«n*r: ; sode val, da ee tudi v najstarejših piaarijak. vik je na gradu obilo, ne bere, da bi bil íreyi Ikef kdaj podelil kakemu loškemu podložnU PONDEUEK, 7. JANUARJA, 1024. ■ veti je ničem upal, dobro vedoč, da mi ničesar ne bi povedala. Ob desetih jc zapel veliki zvon pri Sv. Jakobu. Kratko je pel, a žalostno je pel, kakor poje mrtvaški svon. V blisku je bil trg na kolenih in videl sem stare mole, da so si otirali oči. Med klečečimi je počasi prikorakal prošt Urb in Boga je nosil v rokah, gs vzdigovsl in blagoslavljal ž njim tisU, ki so molili. Zopet zapišem: tskega obhajila še ni bilo na loškem trgu ln ga gotovo ne L o, dokler bo »telo naše lepo in bogato meato, ki je najlepši ,kar jih šteje naša krenjaka dežela — Ljubljana j« morda še lepša. Ko jo bilo obhajilo opravljeno, je izpraznila mestna gverdija trg in občinstvo se je moralo od-strsniti. Hitelo je k vodi, nspolnilo zopet vse bregove in pultalske travnike, pa tudi onostran Bel ščlce se jo tiščal obraz pri obrazu. Gospod škof je bil ostro jaqkesal, da morajo otroci ostati doma, pa sem jih pozneje vendarle opazoval, kako so silili k oknom ter pritiskali glavice k steklu, da bi napasll svojo radovednost. 01» poluenajstih je zvon pri Sv. Jskobu zopet zapel iu moja žalostna duša je ojMutila, da je gle* tega zvona v resnici glas pravega mrtvaškega zvoral Na trgu se je v vrsto postavil isprevod, ksko- ga t lati rod še nikdar ni videl. Naprej je hodila bratovščina sv. Rešnjege Telesa in za njo še druge bratovščine, pa niso nosile s sabo bunder, ker ne gre, da bi bendera v zraku plesala, kadar apremljejo človeka na zadnji poti. Potem so kors-kali loški meščsni ln njihove žene, in lahko trdim, da so samo nsjstsrejši ostali doma. H koncu je prišla Agata — naj je preteklo še toliko let, še -dsnes jo vidim, ksko je stopila is mestne jetnlšni-ee ns svetli zrsk. Ni nosila druge obleke, nego dolgo, do nog segejočo belo srajčko, katera se je tu in tem prijemsle deviških udov njenega deviškega teleoa. Bila je podobna nebeškemu angelju, posebno Is ssto, ker so jI nepleteni rumeni Issje obsipali tanko postavo. Če se je prestopilo, smo vklell, ksko »«• ji Je tresla noga, in če je sapa sa-igrsls I srajčico — moj BogJ oo oo opazile tudi črne lise na obeh belih nogah, kjer so je bik ožu-lile težke železne verige. Ps sc je vaek lat aramež Ijivo sklonila, ds bi prldržsls belo obleko, da bl s« ne mogla Vidigovati. Jezus in Mgrija! morda Je vendarle hodila po stezi, katera je vodila k smrti, in to v najlepšem dnevu, ko ga ni bilo oblačka na božjem nebu ln ko je solnce sijslo, kakor b! so hotelo smejali nad njo, ki jo toliko trpela; Of pod prošt jo hodil ob njeni st/gpf govoril pa nI ž njo — kaj ji je tudi hotel govoriti, ko so je bil* lepo spravila s svojim Bogom, ki je bil gospodar njenega življenje! Sredi pota, ko smo jo le zavili navsdol po klancu pod Poljanskimi vratmi, jo pričel gospod Falenič moliti sv. litanijc sa umi» rajoče ,kakor je bil tako saukasal gospod Joannes Frsneiseus. Zsčel je: "Kyrie eleison 1 — Kriste, usliši nas!" Vzklike ,ki so se posebno priklsdall stanju naše Agate, je trikrat ponavljal, tako ds j« po trikrat vsdihnil: "Ki si na smrt bolnemu kralju Eeohtjelu življenje podsljžall — Ki si kra-ljevcmu ainu, ko je umirel, mrzlico odvzel 1 — Ki a! vdovi mrtvega sina oživil in sopet izročili — Ki si mrtvo hčer kneaa sinagoge v Življenje poklical l —tfMkdar js sata odgovarjol: "Gospod, usmili se jcl" — ln množice je vpile ss njim: "Usmili se jel" — To klicanje se je dvigalo do prestola, na ksterem je sedel na gospod Jesus Kristus, ki jo je pot-m sodil pravično Ur ji podsljšal življenje, kakor ga je podaljlal mrtvi hčeri knezs sinsgoget čes noč so b!H prenesli tudi ogrsjo. Dsnes je bil sagrajen manjši proator nepoeredno tam, kjer napravlja prod precej dolg hi od prlčetka širok jesik mOd obema vodama, ki ee ondl Izlivata ena v drugo. Zopet je stala tnisO sa sodnika in njegove riMsorje. Vsi so le bili na dUetu. Bam Joannes Franelseus jc sedel ns posebnem stolu, a dsnes je nosil ob rami debelo slato verižico in na nji križ, ki se je lesketsl od dragih kamnov. Tudi meni in Jurja se je bilo dovolilo, da sva smela prestopiti ogrnjp. Spod s j ob vodi je bilo le nekaj grajskih uslulbcncev, med njimi v čolnu lovski mojster, ki je Ml obenem grsjsk! ribič. Vsa drugs množica je morala ostati sunsj ograje. Nssprot i na puštsl-akem bregu pa so bile zbrane loške ženice, o katerih sem le toliko plssl. Z Agsto so obstsll ns kraju, kjer je imela ato-piti v vodo, v Poljanščico, ker je bila is Pbljsnske doline. Ker litsnlj še nI bil lzmolil, je gospod Urh nadaljeval: "8 Tvojimi solzsml in s Tvojo žsloatjo! S Tvojo groso ln krvsvim Tvojim potom! — S Tvojimi svetimi ranami, s Tvojim križem in trpljenjem! —" Mnošiee SO kllcsle: "Reši jo, o Gospod!" — in ta kile, pomnožen od vrste do vrste ae je končno razlegal kakor grom nad gofovjem. "Na den sodbet" Zopet je zsgrmelo: "Prosimo Te, reši jo, o Gospod;" — Le škof Janes Frančišek je sedel na svojem stolu kakor izeekan Is kamna. — / Pri sv. Jskobu je udsrilo enajstkrat. Zvon je spet zahpčal ta visokih lin. Litanijc so bile pri krsju. Utihnil je vsak hrup. ftkot je mignil s belo roko. Prošt je pristopil k Agsti in je neksj govoril I njo. Tedaj se je !oaela pričeti bridka in grenka are —» — Sveta Trojica, Ti nam pomagaj! \ Agata ae jc najprej ozrfa u gospodom pro-fctoaa, ao je odhajel od nje. Gotovo jI je bil pa-v -del, da je aedaj prišel čaa sanjo. Nsto je pogle» dela po vodi proti naši dolini. Gledala je tja precej čase. de smo videli, kako so ss jI od globoke seps dvigale pral. Polagoma se je obrnila. Tudi dane« ie počivalo njeno oko na sivih plsnlaah, kjer se feašli vrhovi ravnotake beli, kakor njen obres, v ksterem ni bilo kapQ« krvi. Nsto je po-gledsls pred se v vode. Tu pred njo je bila plitvK na, halj spodaj pa je bila površina tenuilkasto se-leaa, kakor vselej pri globočla) Tudi se je sukele tu la umasane pene je okrog vrtela. Agata je nsprsvila kril, se skloulls, stlmils srajčico okrog nog la pogumno stopila v vode. Pri kraju je bila drobaa sipa in lahko ee je hodilo. Petem pe ao se pričele škrQevke. da je je bedl