Januš Golec:7 Trojr&o ^orj^. Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvalskih pradedov. Ob posinu kmcčkc svobode bodc tudi njeu ljubi in oboževani Pavel nekaj več nego grajski kovač ali Pištelakov krčmar na kamenitem pilštajnskem hribu. Ba3 ono, na kai* je bila Ema na Pavla nekaj časa nekoliko nevoljna, je vzraslo veliko, lopo, oboževano iu zaželjeno, da bi se le uresničilo čim preje. Kmečko gibanje Eme od Pavla ni odvrnilo, ampak jo prikovalo nanj z vsako mislijo in z vsakim utripom ponosnega dekliškega srca, da bo ravno ona žena kmečkega osvoboditelja, voditelja in — vladarja! IV. POGLAVJE. Da ples z brozobjostno gospodo nc bo omcjeii lc na hrvaško Zagorje, ampak da se bodo pridružili puniu tudi -štajerski kmetje, dokaz za to je dala Slov. Bistrica. Grajski kovaf. v Lcsičncm jo zvedel od tamošnjih somišljenilvov in enooki Bo^ lak jc oznanjal kmctom iz Bistriške doline, kako in kaj se jc bilo doigralo pred. kratkim na Tahovern štajerskem gradu na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Stari Andrej je že zual glavne ob< rise kinečke zmage in pripovedoval navdušeno takole: »Sem vam že razložil, da so vložili sta-* tenberški podložniki radi Tahovega nasilja, grozodejstev ter teptanja piavice pritožbo na vladarja Karola. Tudi v tcm slučaju se je pokazalo, da vrana vrani ne izkljuje oči. Gospoda drži skupaj od graščaka do najmogočnejšega cesarja. Ovadba in zabteva Slovenjebistričanov po pravici je bila zavrnjena z najvišjega mesta. Kaj jij preostalo kmetom clrugega nego samopomoC. Za-< čeli so se shajati na tihem in so se posvetovali, kako bi se znebili noznosnega nasilja. Vsc pri-* prave so ostalc gospodi prikrite in rodilc večjl uspeh, nego so ga pričakovali uporniki. Puntarji so pri Stattenbergu niso poslužcvali niti sile, ampak so sc polastili gradu prav na lahek načiu z zvijačo. Nikolaj Kopiiva iz Makol pri PoljčanaH' jo bil skraja ključar, potcm sodnik in naposlcd deset let konjenik pri graščini. Ko je tirjal po trinajstletni službi plačilo v znesku 668 goldinarjev, mu je vzel Tahi prsni oklep, železne rokavice, dve puški in ga napodil. Miklavž Kopriva, ki je poznal osebno vse navade v gradu, je zvabil z zvijačo neprevidne grajske stražarje iz gradu, katerega so zasedli za napad pripravljeni kmetje. Žalibog so se zmagovalci zadovljili le s prednjimi grajskimi stenami ter zunanjim obzidjem. Trinogu so pustili nepoškodovano notranjščino. Gospod Pavel mi je pravil, da je grajska uprava na Stattenbergu dražja in krasnejša, kakor v marsikateri knežji palači. Vse stene soban so pregrnjene s finimi turškimi preprogami. V gosposld sobi je dragoceno orožje: sedla, meči okovani s srebrom, uzde z zlato žvalo, oklepi ter oprsniki. Na dolgem hodniku je dvanajst skrinj, ki so polne raznovrstega blaga: zlatnine in srebrnine. Bedasto prizanesljivi kmetje bi se bili lahko oškodovali z dragocenim pohiStvom in drugimi stvarmi, a tega niso storili, ker so le Želell, rešitl se krutega tlaCanstva, ne pa ropati tuje blago. Poročila že ima naš grajski kovač, da se bodo pridružili slovenjebistriški zmagovalci Hrvatom in pristopili k Gregoričevi kmečki vojski.« Ni še bil Belak dovolj razbobnal vesele novice s Stattenberga, že je bila nova na dnevnem redu. Vojvoda llija Gregorič je poslal v Blstriško dolino svojega odposlanca, ki se mudi v grajskih kovačnicah v Lesičnem že nekaj dni. In res! Ivica Peretič se je bil vrnil iz Gradca, kamor je bil odpeljal slepega Jurkoviča, da se pravda s Tahom in zahteva zaslišanje na najvišjem mestu radi oskrunitve žensko časti in najtežje telesne poškodbe. Ko je predal starega siromaka v prave roke, se je odpravil hitro domov v Brdovec, kamor je prinesel Gubčevi kmečki vladi in vojvodi Iliji Gregoriču najboljše vestl-o upornem gibanju štajerskih kmetov. Vse je na nogah, le klica iz bojnega roga jc treba in kmečko slovcnsko-hrvaška vojska sc bo začela zbirati in oborožcvati. Na zopetni poti iz Brdovca v Bistriško dolino je obiskal Peretič Bizeljsko in PiŠece. Za Bizeljčane in Pišečane je sprejel čast kapi- tana Krištof Pustak iz Bizeljskega. Bizeljfiani že ne hodijo na tlako in parkrat jih je že moral grajski oskrbnik pogostiti z jedjo in pijačo. Nobenega zanimanja za punt ne kaže trg Podsreda, pač pa cela okolica. Tako se je glasilo v kratkih obrisih poročilo o vstajnem gibanju iz ust Ivice Peretiča, ki je prinesel Pavlu Štercu lastnoročno pismo Ilije Gregoriča, v katerem ga imenuje za kapitana kmečke vojske iz cele Bistriške dolino in mu naznanja tale vojni načrt za bližnjo prihodnost. Ko bo zbrana začetkom leta 1573 celotna kmečka vojska, se bo razdelila v tri dele. Eden bo pod Susedom, druga dva bosta taborila od CesargTe.da do Zaboka preko Sotle v hrvaškem Zagorju. Vojvoda Gregorič sam se bo napotil z enim delom puntarjev proti Brežicam, kjer sc mu bodo pridružili novi bojevniki. Tako pomnožona armada se bo razdelila v dve manjši. Prva bo prodirale preko Krškega in Kostanjevice proti Novemu mcstu. med potom si bo pridmževala uporne kmete, se združila z Uskoki in se vrnila s pomnoženo silo preko Metlike k onemu delu kmečke vojske, ki se bo mudil pri Samo- boru. Ilija Gregorič na čelu drugega oddelka bo marširal na Sevnico, Radeče, Laško, Celje do Vranskega in povsod nabiral bojevnike. Z nabranimi ojačenimi četami se bo vrnil preko Rogatca na Cesargrad. V Celju se bo odcepil od njegove vojske en oddelek, ki bo krenil preko Ljubljane do morja. On, kapitan Pavel Šterc, bo prejel pravočasno povelje, kam in kedaj se ima pridružiti s svojimi četami gibanju in premikanju kmečke vojske. Naznanja mu še, da bo oborožena punta s kiji, cepci, kosami, sekirami in drugim raznovrstnim poljskim orodjem. \z dosedaj osvojenih gradov in plemiških dvorcev. imajo zalogo sabelj, pušk ter par topov. V znak pristopa v moško punto mu naj pošlje za celo Bistriško dolino petelinovo pero, puntarji naj začnejo nositi za klobuki zimzelen ali bršljan in posebno slovesno se naj izvrši sprejem posameznih bojevnikov v punto po načinu, kakor mu ga bo opisal odposlanec Ivica PeretiJ. iz Brdovca. Ob sklepu pisma je bil podpis: Ilija GregoriC, vojvoda. Ko jc prečital Pavel Gregorigev bojni naCrt