Razstava izdelkov iz strokovnih šol v Ljubljani.*) V veliki redutni dvorani je bila meseca obrtna zavoda sta povabila občinstvo, da se mal. srpana zanimiva razstava: naša nova *) Zaradi pomanjkanja prostora šele sedaj pri- prepriča o rezultatih, ki se javljajo koncem dveletnega obstanka obeh šol. Vse, kar so občimo ta članek, a priobčimo ga v prepričanji, da izdelale Illlade roke V teku miliole Šolske sp naše učiteljstvo zanima za ta zavod, katerega obiskuje tudi več učiteljskih otrok. Ured. dobe, bodi-si z umom, bodi-si z roko, bilo 17* je lično razprostrto po širni dvorani, ter priča, da čas ni izgubljen, temveč prav dobro porabljen. V prvem oddelku smo opazovali skoraj same produkte strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipek. Na dolgih mizah je ležala stoterna drobnina, pričenši pri skromnem, začetnem, uzornem potu pa do bogate in šopirne zlate tehnike. Šola ima do sedaj 2 oddelka. V prvem poučuje gospa M. Hlavka. Njene učenke so razstavile jako veliko zbirko. Tu vidimo Holbeinovo tehniko, križaste in pločaste vbode, smirniško tehniko, priprosto belo in rdeče vezenje — in kakor se že pravi vsein tem innogoštevilnim sredstvom, s katerimi lepšamo tkanine. Skoro v vsaki tehtniki so izvršena tudi praktič.na dela. Večina kaže jako spretne roke in obilo razuma za predmet. V zadregi smo, kaj bi preje imenovali in pohvalili; ko bi nam dopuščal prostor, bi najrajše našteli vse razpostavljene objekte, kajti vsi pričajo o spretnosti in nadarjenosti naše mladine. Zelo lepe so nekatere preproge v plorastem vbodu in perzijskih a-jourih, v prvi vrsti krasna zibeljna odeja, narejena po vzorci, ki ga je svoje dni na Dunaji umetno vezala učiteljica gospa Hlavka za našo cesaričinjo. Razne zlate vezenine, par objektov, slikanih z iglo in nekaj ličnih blazinic vabi vsacega obiskovalca k sebi. Pozabiti ne smemo na lep namizni prt, ki krije v moškem oddelku veliko iztezno mizo. Delan je v narodni slovanski tehniki in kaže, da je s priprostinri sredstvi mogoče doseči velik uspeh. Neradi zapuščamo ta oddelek, a predno se ločinio od njega, ne pozabimo šivanih čipek, katere poučuje z jako finim ukusom gospa Hlavka v obeh oddelkih. Ti najnežnejši produkti ženske spretnosti, te ,,poetične cvetke" med tkaninaini so pač vredne, da postojimo pri njih. Vse glavue stroke so zastopane: Punto tirato in punto tagliato, Point lace in Point gaze, Reticello in Rosalina, Point filigran, krasne Point de Venise (beneške čipke) in druge tehnike — vse, vse je tu zbrano na ličnih bržunastih pločicah, hvaleč izborno učiteljico in pridne učenke. Ni čuda, da vidimo pri tej mizi vedno toliko ženstva -- saj mora šivana eipka ganiti vsako žensko srce, ki iina kaj razuina za pravo lepoto in pravi lišp! V drugem letniku poučuje gospica J. Foderlova, ki že toliko let deluje v tej stroki. Njen oddelek inia tehnike, ki vsled mnogobarvenosti, vsled zlata in drugih tkanin tna- mi.jo oko. V pravi vrsti zopet omenjamo vzornih prtičev: Perzijske a joure, fino belo vezenje, šareno vezenje, v katerem so zbrane skoro vse važnejše orijentalske in eksotične tehnike, aplikacija in zlato vezenje. In koliko dovršenih objektov za vsekdanjo porabo in bogate salone! Prelepe mizice z vezanimi pločami, bodi si v raznobarveni svili ali pa v samem zlatu; mične pihljače in nežni klo- buki, narejeni po čipkarski iz trakov; velika vrsta blazinic, okrašenih z ornamenti, krasne objekte v Broderie d' Espagne, velikanska stenska pregrinjala in dekoracije, deloma z drazimi tehniki izvršene. Ne vemo, kaj bi tu bolj občudovali, Iahkoživno kompozicijo in delo, ali ubrane barve, ki na surovem platnu delajo toliko efekta. S takiini preprogami se morajo pač ukusno olepšati stene; z malfm trudom in malimi stroški se doseže velik uspeh. — Gospica Foderlova je razstavila nadalje jako fine žepne prtiče v aplikaciji na til, velikansko, originalno posteljno preprogo, sestoječo iz mnozih kvadratov, vrstečih se iz čipk in perzijskih a-jourov, začet mašni plašč v aplikaciji na belo svilo in še toliko vzornih del, da se človek mora čuditi, kako je mogoče v teku jednega leta t o 1 i k o izdelkov s tako kvaliteto izdelati. Povsodi se javlja dober ukus, izborni čut za sestavo barv in precizno delo, tako da je težko ločiti se od tolike lepote. Ako končno omenjamo, da sta učitelja risanja, gospoda J. Vesel in prof. Franke, razstavila tudi dokaj risarij, pričenši s priprostiini elementi in končavši z bogatimi raznobarvanimi nionogrami, grbi in strokovnimi risarijami, ki so jih izdelale učenke obeh letnikov; da je učitelj druzih teoretičnih predmetov prijavil zvezke z nalogami učenk, s katerih obiskovalec lahko sklepa o napredku in znanji posamičnih, podali smo površno sliko o c. kr. obrtni strokovni šoli za umetno vezenje in šivauje čipek. Stopimo k deškemu oddelku. Tu najprvo zagledamo mnogoštevilno risarij — vseb raz-postavljenih in skup naloženih je menda blizo2000. Učitelj g. Vesel nam je sistematičnopredočil ves učni navod v elementarnein prostem risanji, v geometrijskein in v projekcijskem risanji ter pokazal, koliko lepih uspehov se more doseei s pravim postopanjem in neumornira delovanjem. Prof. Franke je poučeval prosto risanje po modelih in razstavlja zanirnivo zbirko dotičnih dijaškili del, pri katerih se človek le čudi, da je mogoče v nialem času dečke toliko izvežbati. Nekatere risarije iz obeh letnikov so v istini tako precizne, da inora biti najstrogejši kritik zadovoljen. In sedaj praktična dela! Gospod J. Stirn je kot strugarski delovodja razstavil učni navod za strugarstvo, kadilno garnituro, dva zelo lično izdelana krožnika s kupicami za jajca in razni drobiž. Med najlepše objekte spada izstruženo obešalo od hrastovine, ki se res javlja kot dovršeno delo ter dela častučencu in mojstru. Vrh tega je oddelek g. Stirna sodeloval pri raznih druzih predinetib, na pr. pri lepein pečuein zaslonu, pri niizah itd. ter povsodi svojo nalogo kaj častno dovršil. Strugarskemu oddelku je sosed niizarski oddelek. V prvem letniku poučuje gosp. E. Cigoj, v drugein pa je delovodja g. And. Molnar. Učenci g. Cigoja so dali v razložbo dve lepi urni oinari od hrastovega lesa. delani zelo natančno in solidno, lično visečo polico za knjige in vaze, visečo oinarico z intarsijami in par Iičnib stolov od mecesnovega lesa. Nam najbolj ugaja viseea otnarica, pravi ,,Kabinetstiick", ki se mora staviti med najlepša dela v izložbi. Tu se vidi na vseh objektih, daje prviletnik vestno izpolnil glavno točko učnega načrta, ki zahteva v prvo precizno in korektno delo, združeno z lepimi oblikami. I.e odprimo jedno omarico — kako solidno je delana v najskrajnejšib kotih, kako temeljita je konstrukcija in zveza posameznih delov! Meniin, da vsak obiskovalec niora z menoj vred čestitati delovodji na lepih uspehih. — S prvim letnikom v družbi je razstavil drugi letnik. Tu vidimo veliko iztezno mizo od niehkega lesa, lično otroško inizico z dvema klopema, deloma- polihromirano živimi barvami, par druzih mizic od orehovine, visečo omarico nhišno apotheko", ukusno garderobo, ki pa še ni popolnem dovršena in ljubko ntročjo posteljico s krasnim pregrinjalom ob vzglavji, ki nosi na svili vezane Gregorčičeve verze: Nad zibko jasna so nebesa V nedolžnem srci je pokoj! V tem oddelku je jako zanimivo opazovati, kako veliki efekti se morajo doseči s preprostimi sredstvi in vender moie dotični objekt stati v vsakem salonu. Hišna oprava od niehkega lesa stane veliko manj, nego od trdega, a vender je lična in elegantna. Drugoletniki so s svojo izložbo pokazali, da so lepo napredovali. Nekateri objekti so res fino izdelani ter so v čast mojstru in dijakom; od dečkov, ki so se v dveh litib toliko naučili, sinemo pač še mnogo pričakovati, predno preteče četrto in zadnje šolsko leto. Zadnje mize nam kažejo uspehe rezbarskega oddelka. Tu je delovodja g. C. Mis, ki je poprej že več let v jednaki lastnosti posloval na Ceškeni. Učni navod rezbarstva nas popelje v začetne skrivnosti te umetnije. Tu vidimo, kako dečko prične in kako napreduje do dovršenih predinetov. Precizno rezljanje povsodi odlikuje izložene objekte, iued katerimi je tudi več praktienih stvarij, na pr. dva lepa okvira, ohišje za aneroid in termometer, krožnik itd. Tudi na mizarskih izdelkih je dokaj ličnih rezbarij, koje so izvržili učenci g. Misa. Povsod opazujemo pravilno rez in preprosto, a zato tembolj ugajajočo tehniko, ki kaže pravega strokovnjaka-učitelja. To velja posebno tudi o litih ornainentih od gipsa. Vsak učenec mora modelirati in iz sadre vlivati, a izpostavljeni kosi so res krasni, tako korektno in tako zavestno je izdelan vsak ornament, da si boljšega skoraj predstavljati ne inoreino. Nam se zdi, da bi učni navod za modeliranje bil vsaki izložbi v čast tudi v velikih mestih, kjer so ljudje itak vajeni lepega in pravilnega dela. Hospitant tega oddelka je izstavil dobro modelirano glavo po natori in s tem tudi pokazal, koliko je pričakovati v figuralnem oziru od naših nadarjenib dečkov. G. Mis je v kratkem času toliko dosegel, da je skorej neverjetno. Ako končno omenimo. da je tudi učitelj ostalih teoretičnih predinetov, gosp. Anton Funtek, znani naš pesnik, položil na mize zvezke učencev, ki pričajo o reduem in  vztrajnem napredku v slovenščini. nemščini, matematiki in kaligrafiji, podali sino skromno sliko obširne razstave. Veseli nas iz srca, da je taka. Nov dokaz nam je o nadarjenosti naše krasne mladine, ob jednem pa nam kaže marljivost učiteljskega zbora in poučuje merodajne kroge, kako so pravo pogodili z ustanovljenjem dveh obrtnih zavodov. (Po _S1. N.«)