BOMO REŠENI PROMETNE NADLOGE?
Šmartinska cesla je že dalj časa največjl problem naših dveh krajev. Vse dosedanje akcije in vsa opozorila tako posameznih krajanov kot organiziranih družbenih sil so doslej naletela na gluha ušesa ali nera-zuntevanje pristojnih organov in šele v zadnjem času se kažejo v občini nekatera stališča, ki podpirajo naša prizadevanja.
Po sklepu ene zadn jih sej sveta KS in družbenopolitičnih organi-zacij smo prek občinske skupš-čine in LUZ ponovno sprožili akcijo za ukinitev sedanjega re-zervata za novo Šmartinsko cesto skozi Sneberje. Na nedavnih po-govorih s predstavniki LUZ in nato s predsedniki občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščine komunalne skupnosti je bilo sprejeto stališče, da mora pristojna služba v mesecu dni pripraviti idejni načrt in stro-kovno mnenje o našem predlo-gu, ki ga navajamo.
»Krajani Sneberij smo na Šmartinski cesti iz dneva v dan sredi vedno večjega hrupa in vedno bolj ogroženi. Posebno to čutimo od tedaj, ko je bil odprt novi šentjakobski most. Dose-danja nakazana rešitev problema Šmartinske ceste skozi Sneberje bi bila za nas velik udarec, ker naselje preseka na dva dela; v vzhodnem delu ljubljanska ob-voznica loči Seberje in Zadobro-vo, skoraj vzporedno pa pušča staro cesto, ki bi bila v tem pri-meru dotnala brez vrednosti.
Za ohranitev urbane celote pred-lagamo, da se sedanji rezervat ukine in premakne proti zahodu, ven iz na-selja. Novi rezervat naj bo podaljšek sedanjega novega dela Šmartinske ceste od mostu proti zahodu in naj poteka okrog 300 m ob savskem na-sipu, nato pa naj v loku zavije proti naselju Šmartno ter prečka cesto v
Smartnem pri gostilni Lovše. Na se-danjo cesto naj se priključi približno 200 m pred podjetjem Žito. Promet po cesti na Trbeže bi s prestavitvijo sedanjega priključka rešili s podalj-škom po cesti proti Savi za 50 metrov naprej. Križišče na cesti v Šmartno naj bo zunajnivojsko, kajti ugodni teren (brežina) omogoča poglobitev in izvedbo enostranskega desnega priključka na cesto proti centru mesta. Lokalni promet iz ljubljanske smeri pa bo še vedno lahko potekal po stari Šmartinski cesti.
Nova rešitev niti ob gradnji ne bo ovirala promela, ae zahteva pa tudi rušenja nobenega objekta. V seda-njem rezervatu bo tako ostalo nepo-
rušenih šest stanovanjskih hiš, zra-ven pa pridobimo precej novih zazi-dalnih površin, ki so že bolj aii manj komunalno opremljene.
Skupščini občine in komunalni skupnosti predlagamo, da takoj an-gažirata pristojno službo na LUZ, ki naj predlog v popolnosti preuči in opravi postopek za dopolnitev ozi-roma spremembo GUP Ljubljane. Gradnjo je nujno načrtovati v na-slednjem petletnem načrtu.
Razmišljanje o vzhodni obvoznici je za sedaj preveč dolgoročno in ni sprejemljivo. Ta varianta tudi ne re-šuje lokalnih prometnih tokov, predvsem povezave Zasavja, Dom-žal in Kamnika z Ljubljano. Pro-metni pritisk na sedanjo cesto se za-radi tega ne bo zmanjšal, kvečjemu ublažil. Zato pričakujemo vse razu-mevanje in takojšnjo akcijo.«
Na podlagi tega predloga je bila izdelana študija s tremi variantami; 1. varianta je predlog KS, 2. varianta je predlog povezave Šmartinske in
Zadobrovške ceste južno od vodo-vodnega črpališča v Hrastju, 3. va-rianta pa je dosedanja nakazana reši-tev skoz Sneberje po načrtu LUZ.
Komunalna skupnost je študijo pripravila v dogovorjenem roku in v začetku januarja je bila seja sveta KS, razširjena s predstavniki druž-benopolitičnih organizacij terena, prisotni pa so bili tudi predsednik komunalne skupnosti tovariš Svetek, član občinske uprave tovariš Piškur in projektant inž. Jerin. Po uvodni razlagi inž. Jerina, ki je brez pridrž-kov podprl predlOg 1. variante, se je razvila temeljita razprava, v kateri je bilo predvsem ugotovljeno, da bi morali po doslej sprejti 3. varianti porušiti 14 različnih objektov! Zato je predlog 1. variante dobil popolno podporo navzočih. V sedanjih ra-zmerah je to najboljša rešitev, ki omogoča hiter pretok vozil, za kra-' jane pomeni vamejše izvoze in uvoze
na staro lokalno cesto, zmanjšuje hrup in onesnaževanje zraka, po-meni pa celo dodatno zaščito predvi-sokimi vodami. Poseben prispevek te rešitve je tudi zaščita podtalnice v varstveni coni. Vsaka taka gradnja namreč nujno zahteva dodatno zašči-to. Prav v tem primeru pa bo bodoča cesta tudi bolj oddaljena od črpališča v Hrastju.
Vse našteto in še mnogo drugih prednosti je narekovalo, da je svet KS na tej seji sprejel naslednje skle-pe:
1.  svet KS in dnižbenopolitične organiazdje podpirajo predlog re-konstnikcije Smarlinskc ceste po 1. varianti,
2.  slrokovna    služba    občinske skupščine Ljubljana Mosle-Polje naj čimprej doseže spremembo GLJP in takoj naroči izdelavo glavnega pro-jekta,
3.  samoupravna         komunalna
skupnost Ljubljana Moste-Polje naj financira izdelavo lehnične doku-mentacije in-projekta,
4. rekonsirukcijo        Šmartinske ccste naj prevzame republiška skup-
nost za ceste kot nosilec finandraaja skupaj s SIS za gradnjo cest v Ljub-Ijani,
5. KS bo nasprolovala vsakemu ukrepu, ki bi povečeval promet po
Šmartinski cesti na rafnn zapore čr-nuškega mostu, dokler ne bo pri-merno usposobljena celotna Šmar-tinska cesta.
JAKOB DIMNIK