kranjski
:------------"n
Izdaja: Tekstilna industrija Tiskanina-In-teks, Kranj — Odg. ured.: P. Gunčar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, Viljem Zirkel-bach, Boris Pertot, Ivan Mauser, Anica Lokar, Tine Rojina, Ivo Jereb, inž. Franc Indi-har, Vlado Mohorič, Martin Hajdinjak, Stane , Primožič — Telefon: 2882-84 — Riše: M.
: Kelbel — Tisk: ĆP »Gorenjski tisk«, Kranj
LETO IV. 28. NOVEMBER 1961 ŠT. 4 V________________________
LIST TEKSTILNE INDUSTRIJE TISKANI!NA-INTEKS KRANJ
29. NOVEMBER -NAŠ PRAZNIK
TITO na drugem zasedanju AVNOJ (Božidar Jakac)
Pred 18 leti — 29. novembra 1943 — so bili na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu položeni temelji nove Jugoslavije, za katero se je dvignilo v upor skoraj vse jugoslovansko ljudstvo.
To novo državo smo pričeli oblikovati že takrat, ko so še grmeli topovi, končno obliko pa je dobila prav tako 29. novembra — leta 1945 — ko je bila na zasedanju Ustavodajne skupščine proglašena za federativno ljudsko republiko.
Težka in krvava je bila pot, ki «o jo morali prehoditi naši narodi, da so prišli do svoje ljudske države.
Ze v prejšnjem stoletju, v revolucionarnem letu 1848 in pozneje so naši narodi težili za svojo nacionalno državo, ko so se z drugimi narodi vred vključili v revolucionarno gibanje, ki naj bi zrušilo stare in preživele monarhije. Nekateri narodi so v teh težnjah uspeli, za naše narode pa se ni nič spremenilo. Se nadalje so ostali zasužnjeni in razkosani.
Druga prilika je bila I. svetovna vojna, ko je zgled Velikega oktobra imel tudi pri nas velik vpliv. Ob razpadu avstro-ogrske monarhije smo Jugoslovani sicer dobili svojo državo, toda to ni bila ljudska država za katero smo težili, ampak brezdušna monarhija, ki je že takoj v začetku zadušila vse demokratične težnje in vzpostavila diktatorski režim, v katerem je buržoazija edina imela vse pravice, ljudstvo pa je ostalo tlačeno in Izkoriščano.
Zato se je borba nadaljevala. Pod vodstvom Komunistične partije so se zbirale vse demokratične sile in pripravljale resnično ljudsko revolucijo. Ko je stara Jugoslavija v letih pred II. svetovno vojno vse bolj jadrala v imperialistične vode in ko je v marcu 1941 odkrito stopila na «tran osi Rim—Berlin, je ljudstvo reklo svoj odločni »ne«! Otreslo se je osovraženega režima in 'vzelo svojo usodo v lastne roke. Zaradi izdajalske politike bivše jugoslovanske vlade se je ljudstvo znašlo goloroko pred do zob oboroženim sovražnikom, ki je v nekaj dneh pregazil našo deželo in jo razkosal.
Pričel se je boj na življenje in smrt za narodni obstoj, obenem pa se je pričel tudi boj za novo družbo, za novo ljudsko državo. Uspehi so bili kljub žrtvam iz dneva v dan večji. Osvobojeno •zemlje se je širilo, rasla in krepila se je ljudska oblast v obliki ljudskih odborov, resnica o Jugoslaviji si je utirala pot v svet; prišel je dan, ko so se poslanci ljudstva zbrali na zasedanju v Jajcu in začrtali obrise bodoče ureditve nove države; prišel je končno tudi dan zmage in nato potrditev sadov revolucije — proglasitev Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
29.	november je postal tako za nas vse zgodovinski dan, dan, ki nas spominja, da smo si sami, z orožjem v roki izbojevali svobodo in si obenem priborili tudi socialistično ureditev svoje države, o
kakršni so dolga desetletja sanjali, se zanjo borili in umirali najboljši sinovi in najboljše hčere naših narodov.
Cas, ki je potekel od tedaj, ni še tako dolg, uspehi, ki smo jih v tem času dosegli, pa so ogromni, tako v našem notranjem življenju kot tudi v mednarodnem okviru.
Med svojimi vsakdanjimi velikimi in malimi opravki pogosto po-zabljamo, da smo v novi Jugoslaviji že od vsega njenega začetka odpravili izkoriščanje človeka po človeku in s tem ustvarili pogoje za nove, bolj humane odnose med ljudmi. Izvedli smo agrarno reformo, sredstva proizvodnje pa smo prevzeli proizvajalci sami v svoje roke. Delavsko samoupravljanje, ki se je pričelo z uvedbo delavskih svetov je od takrat močno napredovalo in se uveljavilo. Tudi družbeno upravljanje na drugih, negospodarskih področjih se vedno bolj krepi in postaja osnovni sistem vsega našega življenja.
Borba za demokratizacijo našega gospodarskega in družbenega življenja, borba za decentralizacijo samoupravnih organov pa še ni končana. Vsak dan se srečujemo z zastarelo miselnostjo in centralističnimi težnjami, ki zmanjšujejo vlogo in ovirajo dejavnost samoupravnih organov, po drugi strani pa nenehno raste moč in volja upravljalcev, da svoje pravice dosledno uveljavljajo in tako se vztrajno približujemo cilju, ko bo vsak proizvajalec neposredno upravljal s proizvodnimi sredstvi in odločal pri delitvi rezultatov dela in ko bo vsak državljan soodločal pri vseh važnih, pa tudi drobnih vprašanjih, ki zadevajo njegovo življenje in življenje skupnosti, v kateri živi.
Napredek Jugoslavije v materialnem pogledu je prav tako ogromen. Iz zaostale in še posebej zaradi vojne hudo prizadete države, kakršna je bila nova Jugoslavija ob ustanovitvi, je postala industrijsko razvita dežela, ki se uspešno vključuje v mednarodno gospodarsko življenje. V razmeroma kratkem času smo si ustvarili močno težko Industrijo, razvili lahko industrijo, ki daje vedno več in v vedno večji izbiri blaga za široko potrošnjo, izboljšali in mehanizirali smo kmetijstvo, razširili in izboljšali smo prometne zveze itd. Sirom po Jugoslaviji so zrasle nove šole, bolnišnice, nova stanovanjska naselja, trgovine, kinodvorane in gledališča, otroške ustanove in še veliko drugega, kar neposredno lajša in lepša življenje družin in posameznikov.
Se posebej pa se je Jugoslavija uveljavila v mednarodnem političnem življenju. S svojo načelno, neodvisno, miroljubno in aktivno politiko si je pridobila velik ugled in simpatije ne samo pri majhnih in mladih azijskih in afriških državah, ampak pri narodih vsega sveta. Zaradi svoje neodvisne politike pa je zadevala Jugoslavija v preteklosti in še zadeva tudi na odpor tako na zahodu kot na vzhodu pri vseh tistih krogih, ki jim taka politika ni pogodu in ki
hočejo ohraniti v mednarodnem žvljenju stare izkoriščevalske in zatiralske odnose, ali pa se bojijo njenega naraščajočega vpliva pri lastnih narodih. Ovire, ki nam jih postavljajo, da bi nas odvrnili od naše neodvisne politike pa nas niso mogle zlomiti niti v preteklosti, niti nas ne bodo v prihodnosti.
Zavedamo se, da si sami s svojo sposobnostjo in z bogastvom naše zemlje lahko ustvarimo lepše življenje in zagotovimo lepo prihodnost. Zavedamo pa se tudi, da leta ni v vsem odvisna samo od nas samih, ampak tudi od splošnega mednarodnega položaja v svetu. Zato se z vsemi sredstvi in nenehno borimo za odpravo kolonializma, ki je glavni vir napetosti in spopadov v svetu, borimo se proti vsem atomskim poskusom v vojaške namene, ki pomenijo ne-
posredno nevarnost za vse človeštvo, borimo se proti oživljanju militarizma in revanšizma v Nemčiji, zavzemamo se za takojšnjo in popolno razorožitev in za reševanje vseh spornih in perečih svetovnih problemov s pogajanji v okviru Organizacije združenih narodov ali z neposrednimi razgovori med prizadetimi državami. Prav zato tudi nenehno poudarjamo veliki pomen mirnega in tvornega sožitja med narodi, ki edino more ohraniti mir na svetu in omogočiti nam, kot tudi delovnim ljudem drugih narodov sveta, da si zagotovimo lepše, mirnejše in bogatejše življenje in še posebej, da ustvarimo boljše pogoje za življenje prihodnjih rodov.
Ob velikem prazniku naših narodov želi uredništvo vsem, članom kolektiva, da bi še naprej vlagali vse svoje napore za uresničenje
velikih ciljev, ki si jih je skupnost naših narodov zastavila ob ustanovitvi svoje države in da bi v miru in zadovoljstvu uživali sadove teh svojih naporov.
NAJ ŽIVI 29. NOVEMBER -DAN REPUBLIKE!
IZVRŠITEV PLANA ZA OKTOBER —
OBRAT I : tm: 105,8 odst. m2: 105,4 odst.
OBRAT II :
tm: 103,0 odst. m2: 105,0 odst.
Kvaliteta izdelkov bo najvažnejše vprašanje v letu 1962
Čeprav vemo, da ko se elani kolektiva še dosedaj prizadevali narediti čimveč in kar najbolj kvalitetne izdelke, je vendar res, da je kvaliteta izdelkov nihala sem in tja, mi pa si zaradi tega nismo delali prevelikih skrbi. Danes, posebno pa v prihodnosti pa igra prvo violino predvsem kvaliteta izdelka, ker iso minili časi, Ito je bilo tekstila premalo in smo' lahko dobro prodali tudi manj kvalitetne izdelke. Danes je blaga že dovolj, še več. pa ga. bo zaradi povečanih kapacitet v letu 1962 in zato bo znatno teže prodati že kvalitetne izdelke, medtem ko nekvalitetnih verjetno ne borno mogli prodati brez velikih popustov, kar bi bila seveda naša osebna škoida, zaradi katere bi trpeli tudi osebni dohodki. Če so take razmere že na domačem trgu je jasno, da so še mnogo zahtevnejše v inozemstvu, pcsefcmo zato, ker se moramo tam ko-; sati z nasprotniki, ki že leta izdelujejo kvalitetno blago, in je njihovo ime že jamstvo tudi za kvaliteto. Slo bo: torej za »BITI AI.I NK BITI« in zato je to vprašanje že letos, posebno pa bo v vseh naslednjih letih tako zelo važno za naše uspehe, da bomo morali o njem vedno znova razpravljati in z vsemi močmi iskati najboljšo pot, po kateri bi ga zadovoljivo lahko rešili. Beseda KVALITETA nas bo odslej spremljala kot naša sei^ca, ki ji nikoli ne moremo uiti.
Zato — toliko člankov o kvaliteti izdelkov! Ne mislite, da. delamo oziroma, da prikazujemo zadevo bolj resno in perečo kot je, ker boste bridko razočarani! Sicer ipa vas ne mislimo sedaj Strašiti in ne vem ikaj še vse! Ne, le opozarjamo vas na to, da si sedaj ne bomo smeli dovoljevati nepazljivosti in malomarnosti pni delu, ker bi se nam oboje maščevalo prav tam, kjer smo najbolj občutljivi — v žeipiu. Kdor pa se tem, lahko bi rekli novim zahtevam ne bo hotel prilagoditi, kdor bo namerno kljuboval, tistemu bomo tudi kaj hitro pokazali vrata, ki peljejo iz podjetja!
Preberite, kaj pravijo o kvaliteti vodilni ulužbenci v posameznih obratih! Čeprav so razmere marsikje podobne je vendar prav, da objavimo vse, da ne.bi v nasprotnem slučaju morda kje mislili, da se to njih ne tiče, da so boljši in podobno1.
Tehnični direktor - Tone Čare
bilo narejenih v obratu I (v tm) regularnega blaga 93.4%
partije
ostanki od 1—5 mt kg ostanki
2.9
0.2
3.5
Predlog proizvodnega plana za leto 1962, ki ga je sprejel UO podjetja na eni svojih sej, predvideva bistvene premike v asortimentu proizvodnje. Takšen premik so narekovali predvsem naslednji pogoji, oziroma razlogi:
—	boljše kvalitete predvidenih dobav bombaža v letu 1962
—	neizkoriščene in nove kapacitete česalnih strojev
—	izpopolnitev strojnega parka v tkalnicah
—	rekonstrukcija obeh pleme-nltälnic
—	komercialne zahteve po boljših proizvodih
—	okvirni proizvodni plan FLRJ in LRS itd. V
V proizvodnem programu za leto 1962 je predvideno, da moramo izdelati okoli lj^ celotne proizvodnje tkanin iz česane preje, od tega v tkalnici I približno 30 odstotkov in v tkalnici II 70 odstotkov. Razen tega nastopajo določeni premiki tudi v asortimanu tkanin iz kardirane preje predvsem v obratu I, kjer uvajamo več novih modnih proizvodov, ki bodo precej dvignili povprečno gostoto tkanin. Takšni predniki: v kvalitetni sestavi tkanin, pri vzorčenju z večlisinimi vezavami, pni kvalitetnem in večbarvnem tiisku in z novimi apreturnimj postopki, se morajo nujno poja-
viti iz leta v leto, posebno, če vemo, da je udeležba našega podjetja po planu bombažnih in sta-ničnih tkanin v FLRJ 8,5 %, po planu LRS pa celo 26%. Ce pa sedaj upoštevamo, da se bo proizvodnja bombažnih (in staničmih tkanin v FLRJ letos dvignila za 22% nasproti letu 1961, se takoj pojavi vprašanje: KAKO PLASIRATI NAŠO PROIZVODNJO NA TRZISCE, POSEBNO, CE HOČEMO OBDRŽATI DANAŠNJI NIVO OSEBNIH DOHODKOV IN KAKO RAZVIJATI PODJETJE V ŽE NAKAZANI SMERI INVESTICIJSKE IZGRADNJE, Ce ne bo ustvarjen odgovarjajoč DOHODEK PODJETJA. Ne smemo hiti prepričani, da bo ugodna situacija tudi 1962. leta, ker je bila realizacija tkanin ugodna v letošnjem letu. Pritisk novih podjetij, ki gredo na novo v pogon v letošnjem in v prihodnjem letu bo zanesljivo naredil nove pogoje na tržišču. Ta podjetja vedno hitreje osvajajo tržišče s kvalitetnejšimi proizvodi, katerih porast je iz leta v leto občutnejši. Zato tudi stoji pred našim kolektivom velika odgovornost, ki se je Imoramo dobro zavedati in sicer, da bomo le z visoko kvaliteta naših proizvodov lahko uspešno prodali predvidene količine.
V 9 mesecih letošnjega leta je
v obratu II tkanin
I	klase	66.54
v obratu II tkanin
II	klase	.	23.89
v obratu II tkanin
III	klase	5.52
partija	’	1.29
ostanki od 2—5 mt	1.15
ostanki do 2 mt	1,26
odrezki	0.17
odpadki	0.18
Ce upoštevamo različne načine klasiranja tkanin in jih spravimo na isti imenovalec, vidimo, da ni bistvenih razlik v kvaliteti med enim in drugim obratom.
Vse večja kontrola konfekcijskih podjetij, zahteve tržišča, ostra kontrola za izvozne tkanine, predpisi JUS — standardov, predpisi v zvezi z označevanjem tekstilnega blaga, ki stopijo v veljavo 1. 1. 1962 itd., vse to nam narekuje, da je vprašanju kvalitete potrebno posvetiti največjo pozornost. Ni več dovolj, da izdelamo samo določene količine, na kvaliteto pa bi pozabili, oziroma ji ne bi posvečali potrebne pažnje. Predvsem kvaliteti bomo morali dati poudarek! V dokaz so reklamacije tako v obratu I kakor tudi v obratu II. Na popustih, ki jih v takem primeru dajemo, izgubimo letno okoli 200 milijonov dinarjev dohodka, kar je že velika vsota, o kateri moramo govoriti, saj je v njej skoraj Va naših osebnih dohodkov.
Dobro usposobljen strokovni kader, vedno več novih modemih strojev, dva moderno opremljena predilniška laboratorija, dva obratna laboratorija v plemenitilni-cah, močna kontrolna služba s sodobno opremljenim centralnim laboratorijem in visoki osebni dohodki nam je jalmstvo, da smo sposobni izdelovati kvaliteto, ki jo ne bodo ocenjevali na tržiščih kot povprečna jugoslovanska kvaliteta.
V 9 mesecih letošnjega leta smo izvozili okoli 25% vseh proizvedenih tkanin. Tudi v letu 1962 imamo v programu, izvoziti od 25 do 30% letne proizvodnje. To količino je sicer možno plasirati na tujem tržišču, vendar se nam vsakokrat postavlja vprašanje cene z ozirom na kvaliteto proizvodov. Izdelki drugih držav, kot so: Francija, Nemčija, Japonska in ostale imajo 10 do 15% višjo ceno na mednarodnem tržišču pač zaradi že poznane kvalitete v celoti, še posebej pa to velja za poedlna podjetja, kjer že sam naslov podjetja jamči vrhunsko kvaliteto tako glede izdelka, kakor tudi glede dessena. Pri nas
Naši izdelki: robci, deke, metrsko blago za srajce itd,
pa takih primerov še ne poznamo. Obstojajo posamezni primeri, ko se podjetje hvali, da izdeluje dobro kvaliteto, vendar lastna hvala še ni dokaz tega. V našem podjetju lahko govorimo, da se več ali manj hitro prilagajamo okusu oziroma zahtevam tržišča — tudi posamezni izdelki so zaradi svoje sestave ali desenov dosegli določeno popularnost, oz. je po njih veliko povpraševanje — vendar o standardni kvaliteti vseh izdelkov le še ne moremo govoriti. Res pa je, da na vse to vpli-
vajo tudi določeni pogoji, in to: neenakomerni in stalno spreminjajoči se asortiman surovin, neurejene faze tehnološkega procesa, različna kvaliteta utenzilij itd. Res pa je dalje zopet, da še vedno nismo odpravili vseh tistih subjektivnih faktorjev, ki slabšajo kvaliteto. Ce bomo dosledno odpravili samo te — osebne vplive na kvaliteto — že lahko pričakujemo, da se ho le—ta enotno izboljšala, z njo pa sc bodo tudi dvignili osebni dohodki.
Predilnica II - Vidovič Gojko
Kvaliteta preje v letu 1961 in perspektive v letu 1962
Z montažo nove čistilnice v letu 1960 ter z r ekoriis tr uk ci j o večjega števila mikainikov (na novo previlte mikalne obloge), se je kvaliteta preje v predilnici v letu 1961 občutno popravila. Ta rezultat in izvide nam je registriral predilmišlki laboratorij, ki je opremljen s potrebnimi novimi aparati. Prav tako je bila tudi izdelava samih tkanin v letošnjem letu kvalitetnejša, kljub večjim zahtevam na novo vpeljanih boljših izdelkov.
Razumljivo, da so se pojavile tekom leta tudi manjše napake glede kvalitete preje, ki so bile deloma objektivne, v večji meri pa subjektivne. V dveh primerih smo imeli reklamacijo zelo noptkave preje, kar je nastopilo zaradi slabih surovin. Kakor hitro smo namreč dobili drug bombaž, se je stanje izboljšalo.
Kljub strožji kontroli se še vedno pojavijo napake, ki povzročajo slabo1 kvaliteto preje in to zaradi neprevidnosti oziroma malomarnosti delavcev samih, predvsem na flajerjih in pnstančnih strojih. Take napake so: enojna ali trojna predpreja, slabi prisuki na flajerjih, slabo vezane niti na pnstančnih strojih, zapredena mesta z bombažnim svižem, neenakomerna preja zaradi slabih valjev, neenakomerno1 vitje na posameznih vretenih itd. Vse to so napake, ki se pojavljajo že v prevelikem številu in obsegu. Z večjo vestnostjo strokovnega kadra — predvsem mojstrov — bi te stvari lahko izboljšali. Razumljivo pa je, da teža teh izboljšav leži. predvsem na delavcih samih. Še tako dober mojster ne more videti vsega! Delavci sami bi morali imeti čut odgovornosti za kvaliteto tudi takrat, kadar jih nihče ne opazuje. Ce bomo uspeli to doseči, potem« smo dosegli pravzaprav veliko glede izboljšave kvalitete same. S tem ne bomo koristili samo sebi (večji prejemki), temveč bomo koristli tudi kolektivu in ugledu tovarne.
V prihodnjem letu imamo na programu, da predilnica II preide še na kvalitetnejše številke preje. Predvideva se, če bodo ekonomski računi pokazali utemeljenost, da se šest česalnih strojev iz predilnice I prenese v predilnico1 II. Tako bi predli v tej predilnici večidel le česano prejo in le malenkost mikane. Po predvidenem planu bi bila zasedena vretena v razmerju za česantoo 79 % nasproti 21 % (mikane). Iz tega vidimo1, da nas čakajo v prihodnjem letu še težavnejše naloge. Jasno je da je treba imeti za kvalitetno predenje česane preje dober in sposoben strokovni kader, kakor tudi vestne, izvežbane in odgovorne delavce, seveda tudi odgovarjajoči strojni park ter surovine.
Ce bomo hoteli zadovoljiti potrebam, je med drugim še potrebno:
1.	Nabaviti potrebno1 število tlačnih vijakov še za ostate stroje s krogljičmimi ležaji.
2.	Priviti še preostale mikalnike z novimi oblogami (iste nabaviti).
3.	Pojačati kontrolno službo (dva tehnika).
4.	Izučiti oziroma odstraniti z odgovarjajočih delovnih meat vse neizvežbane ali malomarne delavce.
To so v glavnem ukrepi, ki jih moramo izvesti, če hočemo biti kos nalogam, ki nas čakajo v prihodnjem letu.
Tkalnica I - Viktor Kompare
V letu 1960-61 smo imeli s kvaliteto naših izdelkov velike težave prav zaradi dobave preje. Prejo smo dobivali iz naše predilnice, in iz naslednjih:	Škofje Loke,
Tržiča, Litije, Inteksa, Zadra, Raške, Mostarja ter iz uvoza, in to iz: Italije, Avstrije in Egipta. Vse to nam je povzročalo težave v sortiranju in je večkrat odstopala niansa z ozirom na mešanico v posameznih predilnicah. Se bolj občutno se je to oteažalo v obratu oplemenitil ni ca. V večernih ali nočnih urah se namreč težko razločijo odstopanja odtenkov. Kljub temu pa — ko so obstajale te težave — smo s stalnim stikom z ljudmi uspeli napake odstraniti. Predvsem se je močno poživilo zanimanje za oimholjšo kvaliteto izdelkov in to z nagrajevanjem po ekonomskih enotah in stimulativnim nagrajevanjem za dobro kvaliteto.
Tj rezultati močno dokazujejo porast kvalitete, tako da je nagrajevanje koristilo posamezniku in skupnosti.
S postavitvijo novih kapacitet oziroma z rekonstrukcijo pa bomo že v letošnjem letu in v letu 1962 morali kvaliteto naših tkanin še bistveno izboljšati. Uvesti bo treba finejše in boljše tkanine, predvsem pa uporabljati zanje česano oziroma polčesano prejo.
Z združitvijo obeR podjetij oziroma obeh predilnic se bo prav gotovo v pogledu dobave asorti-
menta preje zadeva izboljšala, ker bosta skoraj vso potrebo po preji krili predilnici združenega podjetja. Želeti je, da bi bila ta preja z ozirom na avtomatizacijo tkalnice res na tisti višini, kot jo predvideva JUS.
Velikokrat se dogodi, da preja po JUS-u odgovarja, vendar v praksi še vedno nastopajo razni nedostatki, kot so neenakomernost in trdnost, kar seveda močno vpliva na samo kvaliteto blaga v tkalnici. Za dvig kvalitete je nujno potrebno nadalje modernizirati škrobilne stroje s potrebnimi aparati in urediti, klimatizacijo obrata. Ti dve ureditvi bi poleg ostalega zelo veliko pripomogli za nadaljnji dvig kvalitete naših proizvodov v letu 1962.
Z uvedbo novih finejših izdelkov bo treba o tem podrobno razpravljati na proizvodnih sestankih in do potankosti seznaniti ljudi z načinom dela. Uvesti bo še treba bolj sistematično kontrolo strojnega parka, ter tudi zasledovanje kvalitetnega dela posameznika. S tem se bo izkristaliziral najboljši kader, ki ga bomo potem razporejali na odgovornejša delovna mesta.
Zavedati se moramo, da je potrebno v prihodnje še povečati kvaliteto, če bomo hoteli uspešno tekmovati z drugimi podjetji na domačem in inozemskem trgu.
Viktor Kompare
Mehanizacija filmskega tiska
Ce zasledujemo razvoj mehanizacije filmskega tiska, potem kmalu zasledimo avtomatski filmsko tiskarski stroj, stroj, ki ga lahko označimo kot prelomnico na tem sektorju, posebno, če pomislimo, v katerem stadiju je bil filmski tisk pred 30 leti.
Po mnenju ing. W. Pateka z Dunaja sta bila leta 1945 samo dva stroja za filmski tisk sistema -Kassel« v obratovanju. Mnogi so bili takrat presenečeni, ko sta brez težav obratovala v treh izmenah, čeprav je bila letnica izdelave 1939.
V nadaljnjem času je bilo jasno, da se dajo dosežki sodobne tehnike uporabiti tudi pri gradnji filmsko tiskarskih strojev. Posebno pot razvoja na tem področju je šla znana tovarna za tekstilne stroje »Žimmer« iz Avstrije. Ker se en stroj te vrste nahaja tudi v našem podjetju, bi se pri njem malo dlje zadržal in skušal opisati njegove glavne značilnosti.
Uvodoma bi opozoril na osnovne razlike med filmskim tiskom v klasičnem smislu, to je tisk na mizah in mehaniziranim filmskim tiskom, to je avtomatski filmsko-tiskarski stroj.
Medtem ko je bilo pri ročnem tisku blago po želji na mizo lepljeno ali napeto z bucikami, je sedaj pri mehaniziranem tisku samo ta možnost, da se blago lepi. Ta problem so vse tovarne, ki izdelujejo filmsko tiskarske stroje hitro rešile. Nekaj težav je še okoli lepljenja novih tkanin, ki so izdelane iz monofilne sintetične preje, vendar nekih zadovoljivih Rezultatov na tem področju do sedaj še ni dosegla nobena tovarna. Mehanizirati tek raklja je bistveno težji oziroma večji problem kot se pri nekaterih domneva. Pri ročnem tisku je bil odločilen specifičen občutek in rutina tiskarja, od katere je bil odvisen končni izgled tiskane tkanine. Pri zasledovanju tiskarjev se je ugotovilo, da ima en tiskar vedno sorazmerno enak pritisk pri prvem in zadnjem rakljanju, da pa ta iskoro vedno odstopa od drugega tiskarja. Zavedati se moramo, da je skoro vedno neprijetno in neprikladno, če smo v industriji vezani na nek individualni občutek. Pri mehanizaciji teka raklja lahko na stroju točno reproduciramo hitrost in določimo obtežitev in lego raklja, pri čemer je zahtevana kvaliteta barve, ki jo rakelj potiska vedno enaka, seveda le, če ne nastopijo trenutki, kjer stroj ne more več vplivati n. pr., če je gostota barv prevelika. Mehanske poškodbe šablon bodo pa pri mehaniziranem rakljanju toliko večje, kolikor pogostejše bo raki jan j e, kjer se navadno mora obtežitev in profil raklja povečati oziroma zamenjati. To je bil tudi vzrok pri vseh strojih, ki imajo (že desetletja) hitro obrabo raki jev, pa čeprav so delani po principu: trda miza, mehak rakelj. Da je želja po manjkratnem rakljanju je razumljivo, ker to zelo vpliva na kvaliteto in na produkcijo. V zadnjem času so bile na področju izdelave šablonskih gaz prav zaradi teh pritiskov posebno na filmsko tiskarskih strojih izdelane specialne ojačene gaze za šablone. Pri avtomatskem filmskem tiskarskem stroju znamke Zimmer so problem rešili na zelo zanimiv način. Za rakelj služi •krogla železna palica prereza 3 do 20 mm, ki prosto leži na šabloni pod gumijasto tiskarsko podlogo in magnet jo močno pritegne in valja sem in tja po šabloni. Od debeline te palice — rak-ljanje je odvisno, koliko barve bo nanesene na tkanino. Nasploh je intenzivnost tiska z različnimi raklji različna. Z 20 mm rakljem dobimo posebno na debelih tkaninah iz jute odličen pritisk, za navadne tkanine pa zadostuje že polovičen tek raklja. Iz tega sledi, da na tem stroju ni potrebno zmanjšati produkcije zaradi večkratnega rakljanja. Zaradi vrtenja raklja so mehanične poškodbe šablon odstranjene oziroma je omogočeno uporabljati zelo
fine gaze iz sintetičnih vlaken brez posebnega ojačanja z lakom. To pride posebno do izraza pri specialnih tiskih. Nadalje je velika prednost magnetnega rakljanja, da imamo zares enak pritisk raklja po vsej širini tkanine (rakelj se vrti v smeri potega tkanine), ker magnet enakomerno deluje čez celo širino šablone in je zato tudi rakelj na vseh mestih enakomerno pritisnjen. (Jakost magneta je možno regulirati). Ker rakelj prosto leži v šabloni, ga je možno pri izklopitvi magneta brez vsake predelave skupaj s šablono odstraniti. Pri večkratni menjavi vzorca pride taka menjava zelo do izraza. Ta enostavna rešitev rakljanja omogoči tudi to, da imamo dovolj prostora nad šablono za dotek tiskarske barve, ki je v posebnem koritu, na katerem lahko reiguliramo dotok barve, ki naj bo tak kot je poraba. Rakelj se v barvi, ki se nahaja na kraju šablone namoči in vzame pri rakljanju s seboj vedno enake količine tiskarske barve. To je tudi ena izmed prednosti, ki je važna za enakomernost tiska. Barvna korita lahko hitro zamenjamo, kar
pride prav pri hitrem menjanju vzorca, pač zato, ker imamo lahko pripravljena odgovarjajoča korita že za naslednji vzorec.
Pri ročnem tisku obstoja, zlasti pri zelo dolgih mizah, način, da pri tiskanju izpustimo po en ra-port; s tem dosežemo, da se tiskana barva delno posuši še pred-no potiskamo vmesne raporte. Ta možnost ne obstoji pri nobeni izvedbi strojnega filmskega tiska, zaradi tega je zelo važno, da je premik raporta na stroju zelo točen, to se pravi, da imamo lahko med prvo in zadnjo barvo n. pr. 20 raportnih premikov, pri čemer pa se mora napaka izgubiti — adirati. Zelo ugodno je tudi, če je tiskarska barva pritisnjena v blago kot je to primer na Rouleaux (rolo) tiskarskih strojih, pri čemer mora biti poraba čim manjša. Točnost premika raporta je na vseh sistemih strojnega filmskega tiska zadovoljivo rešena. Pri stroju sistema Zimmer je ra-portni premik napravljen tako, da premakne brezkončno tiskarsko podlogo voziček z oljnato hy-dravliko s pomočjo vakuumskih
Se veliko bo težav, pretino bo vse. kot mora biti
skrinjic. Velikost raporta lahko ska naprava, da tako ne pride do
poljubno menjamo, pri čemer je zajamčena točnost do desetine milimetra.
Med tekom raklja prisesa tiskarsko podlogo posebna vakuum-
premikov, ki bi branili raport.
To enostavno raportiranje z vozičkom, ki ga premikamo z oljnatim pritiskom v določenem ob-(Nadaljevanje na 4. strani)
Kvaliteta blaga naše najvažnejše vprašanje v letu 1962
Uprava se je že sredi leta 1960 odločila, da bomo z enim preizkusnim kosom pregledali vsako partijo gotovega blaga. V ta namen smo že osnovanemu fizikalnemu oddelku dodelili toliko delovne sile, da je to mogoče. Obenem smo povečali kontrolo gotovega blaga v oddelku adjuslimice za določevanje širine, gostote in teže v 10"/o količini vsake partije.
Oplemenitilnica I - inž. Seliškar
Vprašanje kvalitete tiskanega blaga obravnavamo v oplemem-tilnici kot najvažnejše vprašanje. Kolektiv se je lani in letos zelo prizadeval ter dosegel pomemben premik pri izdelovanju kvalitetnejših .tkanin, tako glede strukture, kakor tudi glede izbire, števila in pestrosti vzorcev ter tudi stalnih apretur pri boljših izdelkih.
Vsem so poznan i lepi vzorci satena, popelina, kanave, vafelna, batista, ki so se vsi dobro uveljavili. Teh boljših proizvodov, ki so tudi renitabilnejiši kot navadni cici, bomo izdelovali drugo leto še več, seveda v skladu s proizvodnimi kapacitetami.
Zelo važen pogoj za dvig kvalitete. je rekonstrukcija plememi» tilnice, ki je že v teku in pa seveda tudi filmska tiskarna. Važna bo tudi nova belilnica, ki jo bomo začeli montirati še ta mesec. Z njo bomo. dobili, bolj trajne in lepše beline; predvsem pa bo blago .pri beljenju manj trpelo na trdnosti in manj se bo obrabilo, tako da bo kvaliteta, beljenega blaga znatno boljša. Posebej maramo omeniti, da bo tudi kosmateno blago dosti boljše, ker ne bo kot doslej deloma iz-
gubljalo efekt kosmatenja pri beljenju, kjer se je kuhalo stlačeno v kotlih.
Novembra bodo pričeli montirati tudi široki' desatbarvni tiskarski stroj. Na širokem tiskarskem stroju bomo tiskali, tudi široko dekoracijisko blago in sicer iz bombažnih in staničnih tkanin. Poleg tega stroja pride še stroj za brušenje raki jev in nov stroj za nabijanje tiskarskih valjev. Oba stroja bosta olajšala oziroma izboljšala ročno delo v tiskarni.
Filmska tiskarna je začela že poizkusno obratovati in bo močno pripomogla k dvigu kvalitete naših tkanin, ker ima možnost cenene in hitre izdelave zelo. pestrih vzorcev, ki se dajo natiskati v bolj polnih in po želji tudi živih barvah. Tu bomo lahko tiskali tudi rute, namizne prte itd. v zares pestrih in živih vzorcih, kar bo asortiment zopet obogatilo.
Važen faktor kvalitete so seveda tudi, stalne apreture pri boljših izdelkih, ki smo jih že uspešno vpeljali. Jasno je, da izboljšajo kvaliteto, izgled in tudi povečajo vrednost blaga. Za polno uveljavljanje teh apretur bi ra-
bili še nov finish-kal ander in nov vlažilni stroj ter lomilni stroj. Najvažnejši faktor za dvig kvalitete pa so. seveda ljudje v obratu: delavci, mojstri, inženirji itd., ki morajo po svojih izkušnjah delati vestno in z zavestjo, da je le z vztrajnim in skupnim prizadevanjem možno doseči še boljše usipehe.
Omeniti moram tudi delo laboratorija za kontrolo, tekoče proizvodnje. Laboratorij smo organizirali in opremili lani, deloma tudi letos na širši osnovi, le-ta bo moral v vedno večji meri sodelovati pri delu obratov.
V gravuri so z vztrajnim prizadevanjem dosegli znaten napredek, in sicer tako v fotogra-vuri kakor tudi v ročni. Potrebujejo nujno stroj za emulzionira-nje in poizkusni Stroj za graverske valje, ki bi močno olajšal in izboljšal delo kolekcioniranja.
Gravura bo' morala začeti delati tudi šablone za filmski tisk, kar bo zanjo nova tehnika dela.
V obratu Smo vpeljali individualno oceno kvalitete tiskanega blaga, ki s premijami in penah vzpodbudno vpliva že pri tiskarjih na 'kvaliteto tiskanega blaga. Dalje srno zadolžili enega tekstilnega tehnika za kontrolorja kvalitete blaga v obratu, tiskanega blaga, in surovega blaga, kar je bilo potrebno, posebno zaradi zelo slabih izkušenj glede kvalitete surovih staničnih vlaken.
To bi bilo načelno nekaj misli o kvaliteti in njenem dvigu v plemenitilnici I. So pa seveda še drobnejše zadeve, ki pa so lahko tudi važine kot n. pr. šivanje blaga (rabimo, nujno nove stroje) pregledovanje blaga in pregledo-valne mize1, prostor za blago v obratu itd.
Ing. Seliškar Stane
Kontrola blaga - inž. Košnik
Gospodarski razvoj zahteva iz-premembe tudi v kontroli gotovega blaga, Do nedavnega je zadostoval pregled gotovega blaga v oddelku adjustimiice, kjer so se ugotovile vidne napake. JUS
— standardi pa predvidevajo še označevanje nevidnih napak oziroma takih, ki se opazijo šele tekom nošenja in zmanjšujejo vrednost kupljenemu blagu, kot so: trdnost, razteznost, skrčenje in odpornost proti drgnjenju itd. Težava pri ugotavljanju teh lastnosti je seveda v tem, da nimamo načina, s katerim bi pregledali vso proizvodnjo. Sklepati moramo na kvaliteto partije iz enega, metra blaga, ki ga pri tem preizkušanju uničimo, to je razrežemo, strgamo ali prekuhamo.
2. oktobra je filmski tiskarski stroj natiskal prve metre tiskanega blaga, Res je, da je bila to šele preizkušnja, vendar le ni več daleč dan, ko. bo tudi ta stroj začel redno obratovati, Z njim se bodo precej povečale kapacitete plemenitenja tkanin, in sicer boljših oziroma finejših izdelkov.
Podatki, ki smo jih dobili v razdobju zadnjih 17 mesecev nam kažejo nihanja in odstopanja od predvidenih. Polagoma dobivamo povprečje in pregled, kako usmeriti proizvodnjo, da bodo nihanja iimmanjša, zlasti pa, da ne bodo presegla dovoljene spodnje meje. V prihodnje bo morala biti vsaka tkanina izdelana v taki kvaliteti, da se bodo vsi kontrolirani podatki nahajali v takozvani matematični zanesljivosti. Za. podjetje je to velike važnosti,' ker mora vsako blago, ki ne odgovarja, prodati z določenim popustom. Tako se bo sedanji procent kvalitete zlmanjšal še za določen del nevidnih napak.
Ing. Košniik Mira
Mojstrska šola
V zadnji številki našega tovarniškega glasila ste brali o otvoritvi mojstrske šole v našem podjetju. Danes vam objavljamo nekoliko obširnejši članek o načinu šolanja in o prvih rezultatih šole, ki pa so še skromni, saj se je šola komaj začela.
Za boljše razumevanje bom v začetku povedal nekaj besed o sami pripravi šolanja nižjega vodilnega kadra v proizvodnji.
Pred dobrim letom je kadrov-sko-socialni sektor preko Centra za strokovno izobraževanje kadrov napravil podrobnejšo analizo stanja mojstrskega kadra v tkalnici I. (V tem obratu je namreč večji del mojstrskega kadra v podjetju). Analiza je pokazala ugotovitve, ki niso bile nič kaj razveseljive za podjetje. Tako smo ugotovili, da nam bo v naslednjih petih letih odšlo v pokoj kar 70 odstotkov mojstrov iz tega obrata. Ko smo potem pregledali še perspektivo podjetja, kakršna je predvidena po avtomatizaciji tkalnice, so bili rezultati oziroma izgledi še Slabši, in zakaj?
Vsaka avtomatizacija je uspešna in koristna le tedaj, če je delovna sila sposobna enako dobro delati tudi na novih strojih. Le pod takimi pogoji je možno koristiti oziroma uporabiti prednosti avtomatskega strojnega parka.
Izhajajoč iz teh predpostavk in
upoštevajoč, da nam strokovne šole niso do sedaj vzgajale omenjenega kadra (sedanji tehnik namreč ni usposobljen za to delovno mesto, niti ne ostane na takem delovnem mestu), smo se odločili za organizacijo lastne šole, iz katere bomo dobili ustrezen kader.
Do te odločitve ni prišlo morda zaradi ambicij posameznikov ali zaradi afirmacij, ampak zaradi zares nujnih potreb podjetja. To naj bo zato pojasnilo in odgovor vsem tistim (zunanjim komentarjem), ki skušajo iz nerazumljivih vzrokov prikazati vso zadevo v drugi luči.
Ker je program sestavljen na osnovi resničnih potreb teoretičnega in praktičnega znanja, ki je nujno potrebno za določeno delovno' mesto, je jasno, da bo kader, ki bo to šolo absofviral, moral pokazati tisto znanje, ki ga res potrebuje in bodo zato tudi uspehi večji in hitrejši. Tako predvidevamo; če Ibo res tako, pa bodo dokazali rezultati.
Program šole smo torej izdelali na osnovi potrebnega znanja za delovno mesto, pri tem pa mislili na to, da je potrebno vsako teoretično obdelavo tudi praktično preizkusiti. Bistvo šole je zato to, da smo veliko število učnih ur strokovnih predmetov posvetili delu v delavnici, ki bo napol
učilnica napol delavnica. Tam bo poleg strojev za praktične vaje (za montažo, demontažo, nastavitve in odpravljanje napak), tudi tabla in ostali učni pripomočki, ki so potrebni pri sodobnem pouku, kot so; filmi, skice, fotografije, razno orodje, deli strojev itd. Seveda je odveč »bojazen nekaterih«, da bomo v tej šoli človeka izučili zgolj za praktično delo, saj bo slušatelj dobil zares tudi dokaj teoretičnega znanja, vendar le toliko, kolikor mu ga je potrebno za njegovo delovno me-
smo z rekonstrukcijo v kvadratni tkalnici
Zaradi zakasnelega prihoda PI-CANOLOV smo z rekonstrukcijo pričeli sredi oktobra. Prve statve so namreč prispele šele 10. oktob-bra dz Zagreba, potem pa so postopoma prihajale vse do 30. oktobra. Skupno imamo sedaj petdeset gladkih avtomatskih statev PICANOL.
12.	oktobra smo pričeli z de-montažo 280 starih statev. Prevažali smo jih s kamioni v obrat IX; končali smo 9. novembra. Transport (nakladanje din razkladanje) je potekal brez okvar. Povedati je tudi treba, da je bilo v tb deio vključeno ninogo napora in požrtvovalnosti, ker je potekalo pod težkimi pogoji ob slabiK vremenskih razmerah.
Statve smo odstranjevali postopoma, ker smo morali paziti, da je bila produkcija ista. Ustavljali smo skupine za skupino in tako vzporedno tudi prestavili tkalce. Vseh 280 osnov smo odrezali, valjčke i zložili in jih takoj zakla-dali v preostalo staro tkalnico tako da so danes vsi valjčki že v pogonu.
Po odstranitvi starih statev smo pristopili k nameščanju Hrdina statev po že določenem rekon-
strukcijskem planu. To delo smo končali 16. 11. Vsled tega, ker smo v celoti ustavili kvadratno tkalnico smo morali pognati zgornjo tkalnico v dve izmeni, Picanol tkalnico in L tkalnico pa v tri. Zaradi teh premestitev smo naleteli na precejšnje težave, ki pa smo jih reševali sproti v kolikor je bilo možno. Začeli smo takoj tudi z električno napeljavo. Jermenice za pogon Hrdina statev smo pravtako vse prestavili, ker so stroji nameščeni drugače kot prej. Električno napeljavo bomo postavili tako, da bo glavni vod pripravljen v betonu za poznejši posamezni pogon na Hrdina statvah.
Sedaj ko so stroji razmeščeni kot predvideva plan se vidi, da bo okoli njih več prostora in da bodo vsi delavci veliko laže opravljali svoje delo. Skoda, da ni bilo dovolj finančnih sredstev za nabavo motorjev za posamezni pogon. Upamo, da se bo to uresničilo v prihodnjem letu. Sele takrat bo tkalnica dobila pravo lice. Sedanji začasni transmisijski pogon ni prikladen ter ga bomo morali čimprej zamenjati, ker je nameščen nad prehodi. Cim bodo
stekle Hrdina statve bomo postopoma ustavljali (če ne bodo nastopile kakršnekoli težave) najprej zgornjo tkalnico II. izmeno, potem pa L tkalnico III. izmeno, ljudi pa premeščali v rekonstruirano kvadratno tkalnico, ki bo imela tnizmensko obratovanje.
Dokončna rekonstrukcija (kot sedaj izgleda) se bo zavlekla v kolikor ne bodo prišle pravočasno ostale Picanol statve. Sedaj nam morajo dobaviti iz Zagreba še preostalih 50 statev z lastovkami. Rečeno je, da jih dobimo v mesecu novembru, razen lisitovk, ki bodo predvidoma nabavljene od 5. do 10 decembra. 2e prispele statve Picanol (50 po številu) nameščamo na odrejen prostor in jih bomo postopoma ispravili v pogon. Nad njimi pa moramo še prej odstraniti ves transmisijski pogon. Z vso rekonstrukcijo bomo morali pohiteti kajti leto 1962 je blizu in s tem tudi proizvodni plan za to leto, ki je zelo zahteven glede asortimenta in kvalitete. Z dobro organizacijo dela in s požrtvovalnostjo ljudi, ki na tem delajo pa upam, da bomo zadane naloge pravočasno in dobro izpolnili.	Knmnaro Viktor
Mojstrska šola lepo napreduje
sto, da 'bo pravilno dojel in opravljal delo v korist kolektiva in družbe.
Program šole smo razdelili v dva dela, in sicer: v predmete, ki so izključno strokovnega značaja in v predmete, ki imajo delno strokovni, delno pa splošno izobraževalni značaj (n. pr. Zakon o delovnih razmerjih, nagrajevanje, slovenščina, delavsko samoupravljanje, delo z ljiudmi itd.). Zaradi čimboljše sistematike dela in racionalnega izkoriščanja časa, smo to delitev tudi obdržali. Prvi del. ki ga bomo podali delno v prvem, delno pa v četrtem semestru, obsega splošno-izobraževalne in delno strokovne predmete, drugi del pa zajema izključno strokovne predmete (specialne in enciklopedične). Zadnje bodo kandidati poslušali v drugem in tretjem semestru, delno pa tudi v četrtem. Za vsako temo imamo že vnaprej pripravljene vse učne pripomočke, kot so:	filmi posameznih
strojnih delov in delovanje strojev, fotografije, skice, zidni listi, fla-nelografi itd., poleg tega pa je tudi sama metoda predavanj taka, da upošteva vse načine dela. in sicer: predavanje z diskusijo, vaje z demonstracijami ali praktičnim delom na delovnem mestu, v učilnici ali v delavnici.
Posebno smo v programu posvetili veliko pozornosti praktičnemu pouku. V ta namen smo pred izdelavo programa napravili natančne analize potrebnih postopkov vseh montaž, nastavitev in odpravljanje napak na strojih.
ki se pojavljajo v našem podjetju oziroma se bodo slušatelji, z njimi pri delu srečavali (specializacija za bombaž). Poleg vsega navedenega smo slušateljem pripravili za vse predmete skripta, ki jim bodo omogočila še lažji Študij. Na vse načine jim. torej skušamo zmanjšati napore, ki so res veliki« saj morajo štirikrat na teden po štiri ure preživeti v šoli, ne da bi imeli zato pri rednem delu kakšne olajšave, ijp* ■
NEKAJ BESED O SLUŠATELJIH IN PRVIH UGOTOVITVAH ŠOLANJA NAŠEGA MOJSTRSKEGA KADRA
Solo obiskuje sedaj 31 slušateljev (od 40 kandidatov), kar zadostuje za potrebe tkalnice I. Ko govorim o slušateljih, ne bi bito prav, če jih ne bi pohvalil, saj so zelo prizadevni ter disciplinirani. Zelo redno hodijo na predavanja, kljub temu, da vsak od njih 8 ur trdo dela v proizvodnji in kljub težavam, ki jih imajo nekateri doma (majhni otroci), pri prevozu, zaradi triizmenskega obratovanja itd. V,se to jih ne ovira, ker želijo doseči in si pridobiti vse tisto, kar bodo potrebovali pri svojem bodočem delu. Prepričan sem dalje, da bodo tudi prve ocene govorile njim v prid in da bomo čez čas z veseljem ugotavljali, da naš trud ni bil zaman, da je rodil bogate sadove.
Dušan Djukanovic
Mehanizacija filmskega tiska
V tkalnici so z rekonstrukcijo že dokaj daleč. Odstranili so že vse stare statve in sedaj so premestili tudi že listovke. Verjetno bodo kmalu začeli tudi z montažo PICANOUOV
(Nadaljevanje s tretje strani) močju, je zelo natančno, saj celo po obrabi posameznih strojnih delov dobimo komaj opazne napake, če pa stroj pravilno vzdržujemo, tudi te odpadejo.
Kotaleči raklji so idealni po-s'ebno zato, ker imamo na stroju tisk: mokro na mokro. Prav zaradi tega lahko primerjamo — ta ra-kelj z delovanjem valjčka na Rouleaux stroju. Pri Rouleaux stroju imamo namreč tudi tisk moko na mokro, pri čemer valj in tkanina potujeta z isto obodno hitrostjo, kjer je dotik samo na stičnem mestu pod velikim pritiskom. Tudi pri magnetnem raki j an ju je situacija ista, le s to razliko, da se enkrat premakne rakelj po šabloni oziroma po tkanini, kasneje pa se za širino raporta premakne podloga skupaj' s tkanino. Tudi izgled tiskane tkanine se zelo približa izglediu Rouleaux tiska, kar je na mizah z ročnim filmskim tiskom zelo težko doseči.
Tudi za tiske z rastrom v papirni tehniki, kjer uporabljajo štiri barve (v kolikor to sploh pride v poštev zk tekstil zaradi samè tehnike) je kotalni rakelj izdelano primeren.
Glede tiskarskih barv je magnetni rakelj zopet podoben roloju, ker je poraba barve bistveno nižja kot pri ročnem tisku na mizi. Skoraj v vseh primerjavah ima strojni filmski tisk velike prednosti pred ročnim. Eno najvažnejših vprašanj pa je točen prenos raporta. Pri stroju je možno pričakovati samo takrat točen vapori, če brezkončni podlogi ne damo možnosti, da bi se premi-
kala tudi po širini glede na tek podloge. To je pri Zimmerjevem strojil rešeno na ta način, da imamo na eni strani tiskarske podloge vpeljano posebno pero, ki teče po nalašč zanj izdelanem žlebu, ki ne dopušča premikov po širini.
Šablone so pritrjene na posebnih tračnicah, ki jih lahko premikamo ter zato lahko uporabljamo šablone poljubne dolžine in širine. Šablone stoje približno 3 milimetre nad tkanino, dviguje jih posebna naprava in sicer se dvigne najprej ena stran, nato pa še druga. Ta sistem onemogoča nevarno brizganje tiskarskih barv pri dvigu šablone. Na kraju stroja stoji še sušilnica (mansarda), ki jo segreva para. Pogon mansarde reguliramo s posebnimi selenskimi fotocelicami; čim prekine tok med celicami, se vklopi motor mansarde, ki teče toliko časa, da se ponovno vklopi tok.
Produkcija stroja je odvisna od velikosti raporta in hitrosti teka stroja. Povprečno je pri raportu 70 cm in hitrosti raporta 5 sekund produkcija okoli 500 m na uro. Pri velikih raportih pa se lahko dvigne tudi na 800 m na uro.
Za zaključek bi lahko rekli, da je avtomatski filmski tiskarski stroj Zimmer v tehničnem pogledu ocenjen kot visoko produktivni stroj, s svojimi specifičnostmi kot so: magnetni kotalni rakelj, hidropnevmatični premik raporta ter tudi enostavno delo na stroju pa je napravil velik korak naprej na področju filmskega tiska.
Tomai Vil i
Uspela konferenca mladine
Mladinska organizacija združenega podjetja si je zastavila pravilno smer za bodoče delo.
Na konferenci mladinske organizacije, ki je bila kraj jem oktobra, so obravnavali številna vprašanja in probleme s katerimi se srečuje mladina pri vsakodnevnem delu v proizvodnji, pri delu v organih samoupravljanja, v družbeno političnih organizacijah, v športni dejavnosti ipd.
Ce primerjamo konference ostalih organizacij in tudi konference naše organizacije v prejšnjih letih z letošnjo, potem je treba priznati, da je bila konferenca res uspešna, saj je v razpravi sodelovalo na 20 mladincev od 74 navzočih.
Dokaz uspele konference so številni koristni zaključki in sklepi, ki naj bodo smernice za delo v prihodnjem letu.
Poleg delegatov so bili navzoči predstavniki organov delavskega samoupravljanja in družbeno političnih organizacij podjetja, predstavnik okrajnega in občinskega komiteja LMS, predstavniki nekaterih sorodnih podjetij in naši štipendisti.
Po izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja in potrebnih komisij je sekretar podal obširno poročilo* o delu organizacije v zadnjem obdobju.
Uvodoma je bilo izraženo zadovoljstvo v zvezi s sklepom Centralnega komiteja LMS, da bo prihodnji VII. kongres LMS 26. in 27. januarja 1962 v Kranju. »Prav gotovo je s tem sklepom dano veliko priznanje mladini vse Gorenjske. Pričakujemo, da bo tudi današnja razprava prispevala svoj delež, da bo kongres LMS čimbolj ploden«, je dejala sekretarka TK LMS našega podjetja. Osnovna tema kongresne razprave bo: Mesto in vloga mladih proizvajalcev v našem družbenem sistemu.
Sledil je kratek obris zunanjepolitičnih dogodkov in pomen konference neblokovskih držav, ki si prizadevajo, da bi zmanjšale napetosti v svetu. Dokaj podrobno je bilo obdelano vprašanje nadaljnje decentralizacije upravljanja v zvezi z obstoječim gospodarskim sistemom in sodelovanje mladine v samoupravnih organih. Obstoječi gospodarski sistem, zlasti pa najbolj uspele oblike nagrajevanja po delu namreč zahtevajo, da mladinska organizacija najde nove metode dela, s katerimi bi pomagala svojim članom, da bi z večjo produktivnostjo dela, z boljšo organizacijo proizvodnje, s strokovnim izpopolnjevanjem in z boljšim upravljanjem podjetja vplivali na osebne dohodke in počutje mladincev.
Danes ne gre več za zastopništvo mladine v samoupravnih organih, ki bi predstavljali le številke, pač pa za žive in delovne ljudi. Če pa ti niso pokazali. dovolj aktivnosti, je kriv prav toliko centralni delavski svet ali obratni delavski svet, kot mladinska organizacija. Ne more se zahtevati od mladine, da bi brez pomoči starejših postala kar nenadoma zrela, da bi enakopravno razpravljala z njimi o zamotanih gospodarskih zadevah in da bi imela take izkušnje kakršne imajo oni. Res pa je: če .bodo mladinci na sejah aktivno sodelovali, ne bodo imeli več težav pri delitvi osebnih dohodkov, temveč bodo dobili dohodek kot je v interesu mladinske organizacije. Zavedati se moramo, da so mladinci tisti, ki bomo čez pet ali deset let prevzeli obratne delavske svete, upravne odbore in centralne delavske svete, in misliti je treba na to, kakšen bo takrat rezultat, če že sedaj ne bomo konkretno zastopali pravilnih stališč.
V poročilu je bilo med drugim tudi ugotovljeno, da je bilo v preteklem obdobju posvečeno premalo pozornosti vprašanju kadrovanja. Vodstveni kader mladine iščemo preveč šablonsko in neredek je slučaj, da na ta način pride v vodstvo mladinec, ki nima dovolj ali je pa sploh brez veselja do tega dela in ga srečamo že v vseh ostalih organizacijah. Rado se zgodi, da mladinec potem že po enem letu sodelovanja v vodstvu organizacije le-to zapusti, čeprav je to mesto enako častno in pomembno kot biti član komiteja ZKS, upravnega odbora ali delavskega sveta.
Na osnovi poročila in plodne razprave so bili sprejeti naslednji zaključki:
—	Predvsem je potrebno utrjevanje, poglabljanje in širjenje demokratičnih pravic mladinca ter skrbeti za njegov razvoj v smeri neposrednega proizvajalca.
—	Posvetiti moramo več skrbi in prizadevanj za uresničitev perspektivnega razvoja podjetja, v katerem moramo do kraja razviti sistem delitve dohodka v celoti po ekonomskih enotah, delitev osebnih dohodkov po delu, pri čemer naj tudi mladinci vedno bolj sodelujejo kot osnovni subjektivni faktor napredka in razvoja.
Mladinska organizacija naj v prihodnje bolj tesno sodeluje z organizacijo ZK. Organizirati je treba predavanje o političnih novostih in drugo, kar bo pripomoglo, da se bo ideološka raven naših mladincev — izboljšala.
—	Novo vodstvo naj vnese v svoj program več svežine s politič-no-ideološkim delom, z boljšo organizacijsko orientacijo in metodično obravnavo določenih tem v posameznih oblikah idejnega izobraževanja, ki morajo bolj kot doslej sloneti na interesu mladine.
—	Mladi člani samoupravnih organov se morajo še bolj tesno povezati z organizacijo ljudske mladine v ekonomskih enotah. Njihova naloga je, da bolj pogosto seznanjajo na proizvodnih konferencah in sestankih organizacije mladince in mladinke o delu in sklepih samoupravnih organov.
—	Vodstvo mladinske organizacije naj sodeluje pri sestavi novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov za leto 1962 in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov za leto 1962 in pravilnika o delitvi čistega dohodka. Te pravilnike je potrebno predelati tudi na vseh organizacijah LM v Obratih. Izdelavo teh pravilnikov je treba vekladiti s težnjami decentralizacije samoupravljanja. Razbijati je treba mezdno miselnost, ki ovira uveljavljanje novih meril nagrajevanja po učinku.
—	Vodstvo mladinske organizacije naj skrbi za usmeritev čim-več mladine v društveno in športno dejavnost.
—	V prihodnje je treba organizirati slavnostne sprejeme mladih članov kolektiva v mladinsko organizacijo. Ob takem sprejemu je treba mladino seznaniti z delom in nalogami mladinske organizacije ter s pravicami in dolžnostmi posameznika.
—	Načrtno je potrebno pripravljati in vzgajati kader, da bo sposoben prevzeti vodilna mesta v naši organizaciji. Tudi ostale organizacije v podjetju, predvsem sindikat in Zveza komunistov bi morala organizaciji nuditi vso pomoč.
—	Organizirati je treba skupni sestanek izvršnega odbora sindikalne podružnice in tovarniškega komiteja LMS, na katerem se bomo pogovorili o težavah, obliki dela, kadrovskih vprašanjih in o vlogi mladinske organizacije v podjetju.
—	Novo vodstvo mladinske or-
Gospodarski
V teku je razprava o sprejetju gospodarskega plana podjetja za leto 1962. Da člani delovnega kolektiva pri tem ne bi imeli kakih težav v zvezi z izrazi in pojmi, ki se pri tem uporabljajo, bomo celnotno zadevo nekoliko objasnili.
Sam izraz »plan« je najbrže vsakomur dovolj jasen in ga ne bi bilo potrebno posebej tolmačiti. Mesto besede »plan« se uporablja včasih tudi izraz »načrt«, lahko pa bi rekli tudi »program«. To se pravi, da gospodarski pian predstavlja zbor nalog, ki naj jih podjetje izpolni v določenem časovnem obdobju. V socialističnem družbenem sistemu, kjer so proizvajalna sredstva skoro v celoti v družbeni lasti in 'kjer je oblast v rokah delovnega ljudstva, je planiranje gospodarstva nujno.
S tem pa smo že prišli do tega, da bomo razlikovali gospodarski plan podjetja od družbenega plana zveze, družbenega plana posamezne ljudske republike oziroma družbenega piana okraja ali občine. Zvezni družbeni plan, družbeni plan republike, oziroma okraja ali občine predstavlja plan, program oziroma družbeni plan, družbeni plan republike, oziroma načrt gospodarskega razvoja dotične družbene skupnosti.
Gospodarski plan podjetja pa sprejema posamezno' podjetje samostojno' — seveda v okviru osnovnih obvez, ki jih določajo preje navedeni družbeni plani. Zvezni družbeni plan določa n. pr. povečanje proizvodnje tekstilnih izdelkov za določeno količino. Jasno nam mora namreč biti, da se obseg proizvodnje mora povečati in zboljševati. Saj število prebivalstva stalno narašča, razen tega pa je eden izmed vaznih ciljev celotne gospodarske politike — pa tudi ena izmed želja vsakogar izmed nas — dviganje življenjskega standarda. Vse to pa seveda zahteva vedno več blaga, vedno boljšo* kvaliteto» in vedno večjo izbiro. Naravno in razumljivo nam mora torej biti, da* ise z družbenimi plani postavlja stalno večanje obsega proizvodnje. To povečanje proizvodnje se seveda doseže v glavnem z uvajanjem novih proizvodnih kapacitet, delno pa tudi z rekonstrukcijo in modernizacijo že obstoječih obratov in s stalnim zboljševanjem organizacije dela in s tem večanjem produktivnosti dela.
V	okviru družbenega plana torej postavlja podjetje svoj lastni gospodarski plan. Pri tem mora podjetje stremeti za čim boljšim izkoriščanjem razpoložljivega strojnega parka in doseganjem čim višje produktivnosti dela. V os tale/,n pa je podjetje pri postavljanju svojega proizvodnega plana samostojno. Nihče mu ne predpisuje, kakšne vrste artiklov naj izdeluje — to je prepuščeno njegovi lastni presoji tržnih pogojev. Eno pa je jasno: čim višja je proizvodnja — čim boljša kvaliteta izdelkov — čim boljše je izbran asortiment, da gre vse blago sproti in dobro v prodajo — tem večji bo dohodek podjetja, tem večji bo čisti dohodek in s tem tudi sredstva za osebne dohodke in za sklade.
V	okviru podjetja sprejmemo vež planov, ki imajo različne nazive, vendar pa so drug na drugega vezani. Naj jih imenujemo: proizvodni iplan, finančni plan, plan investicij.
PROIZVODNI PLAN določa naloge podjetja na področju proizvodnje. Z njim torej določamo koliko in kakšne vrste preje bomo izdelali, koliko im kakšne vrste tkanin se bo izdelalo v tkalnicah oziroma dodelalo v plemenitilndcah. Zaradi nevsklajenih proizvodnih kapacitet proizvodni plan posameznih obratov niso — glede na količino izdelkov — povsem enaki. Glede na nevsklajemost proizvodnih zmogljivosti obratov si podjetje pomaga s tem ,da nekatere polproizvode kupuje od drugod: tako n. pr. kupuje prejo od tujih predilnic in surovo blago od tujih tkalnic.
Proizvodni plan podjetja za leto 1962 je predlagam s strani Upravnega odbora v naslednji višini:
a.	predilnice ikardiraina preja česana preja vigogne preja vata
b.	tkalnica surovo blago
surovo in pisano blago
predilnica I 2,369.000 kg 244.000 kg
80.000	kg
45.000	kg
tkalnica I 21,000.000 m2 25,495.000 tm
predilnica II
940.000	kg
605.000	kg 75.000 kg
tkalnica II
9,000.000 m2 10,394.000 tm
c.	plemenitilnice plemenitilnica I plememitilmica II
tiskane, oplemenitene
im dodelane	22.251.000 m2
tkanine	27,059.000 tm
pisane,
oplemenitene in	9,009.000 m2
dodelane tkanine	10.405.000 tm
plan podjetja
d.	splošni oddelek obrat I	obrat II
para	120.000 ton	60.000 ton
električna
energija	12,800.000 Kwh	6,000.000 Kwh
To naj bi bil osnovni proizvodni plan za leto 1962. Pogosto sliš3mo besedo: operativni plan. Kakšna je razlika med obema? Najenostavneje bi lahko rekli: z operativnimi plani se osnovni plan oziroma zadolžitev po osnovnem planu razdeli na vseh dvanajst mesecev leta. Osnovni plan predstavlja zadolžitev za celo leto: upoštevalo se je število* delovnih dni, razpoložljiv strojni park in potrebno delovno silo. Z operativnim planom pa določimo proizvodno zadolžitev za posamezen mesec jn nato naprej po dnevih. Pri operativnem planu se upošteva, da ima n. pr. mesec julij mnogo manjše število delovnih ur kot recimo /marec ali oktober. V juliju se namreč koristijo redni letni dopusti, razen tega pa imamo v juliju tudi dva državna praznika. V smislu pravil našega podjetja sprejema osnovni proizvodni plan Centralni delavski svet, docim predpisujejo operativne plane obratni delavski sveti za svoje ekonomske enote. Pni postavljanju operativnega plana bo moral Obratni delavski svet gledati, da bo me samo zasigurana izpolnitev letnega proizvodnega plana, marveč je prav, če isi ekonomska enota s poveča» njem proizvodnje ustvari določeno rezervo. V teku leta namreč lahko pride do kakega zastoja v proiz-vounji — nastopi n. pr. okvara na pogonskih ali strojnih napravah, popravila pa trajajo določen čas. Ce ima ekonomska enota potrebno rezervo, ta zastoj ne bo vplival na izvršitev letnega proizvodnega plana In s tem na planirani dohodek in tudi ne na maso osebnih dohodkov te ekonomske enote.
Ko samoupravni organi obravnavajo izvršitev proizvodnega plana, naletimo na izraz: »izvršitev za mesec september in kumulativno«. Pod besedo kumulativno razumemo seštevek dosežene proizvodnje za vse mesece dotičnega leta — to je od januarja do septembra v tem primeru.
Plan delovne sile omenjamo le mimogrede. S tem planom se določa število delovne sile, ki je potrebna, da se izvrši sprejeti osnovni proizvodni plan.
FINANČNI PLAN predstavlja proizvodni plan, izražen v denarni obliki. Na osnovi proizvodnega plana, plana komercialne realizacije ter na osnovi kalkulacij se ugotovi višina celotnega dohodka ter njegova delitev. Ò sami delitvi celotnega dohodka ne hi kaj več govorili, ker je bil ustrezen prikaz delitve dohodka objavljen v prejšnji številki lista. Omenjamo le, da je po planu predviden celotni dohodek za leto 1962 za celo podjetje v višini
11.689.855.000	din, dohodek podjetja pa v višini
2.881.546.000	din. Natančnejši prikaz delitve celotnega dohodka za celo podjetje in za posamezne obrate je razviden iz analize in podatkov za pripravljalni postopek pri sprejetju pravilnika o razdeljevanju čistega dohodka im pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov, ki so dani v obravnavo delovnemu kolektivu.
PLAN INVESTICIJ se sestavi na osnovi finančnega piana. Ugotoviti je treba na eni strani potrebe podjetja oziroma posameznih obratov glede razrešitve, modernizacije oz. rekonstrukcij strojnega parka, na drugi strani pa razpoložljiva sredstva iz amortizacijskega fonda, skladov in investici j.s ki h kreditov. Ker razpoložljiva sredstva glede na skrajno iztrošenoist strojnega parka nikakor ne zadoščajo, da hi se krile vse upravičene zahteve oziroma potrebe obratov, je treba tu še prav posebej paziti, da se z razumno in na daljši čas premišljeno investicijsko politiko razpoložljiva sredstva čim najbo-bolje izkoristijo. Od novih investicij moramo razlikovati investicijsko vzdrževanje — to je redno vzdrževanje obstoječe strojne opreme in objektov, ki se krije v breme materialnih stroškov.
Pravkar smo omenili potrebo, da se investicijska politika us|merja na daljše obdobje. Gospodarski plan podjetja, kakor tudi družbeni plan gospodarskega razvoja posameznih družbenih skupnosti (zveze, republike, okraja, občine) se lahko postavijo za posamezno leto ali pa tudi za daljše obdobje. Zato ločimo poleg letnega ali kratkoročnega plana še ta-kozvane perspektivne plane. S perspektivnim planom se usmerja razvoj podjetja ali posamezne družbene skupnosti za daljšo vrsto let. Tak plan je srednjeročen, če je postavljen za 3 do 5 let in dolgoročen, če je postavljen za 10, 15, ali še več let. Poznamo n. pr. dolgoročen plan izgradnje elektroenergetskega sistema v državi, perspektivni plan izgradnje velepliname v Velenju ih plinovodov od Velenja do Maribora in Jesenic, perspektivni plan izgradnje koprskega pristanišča, pa tudii v našem podjetju se je že v preteklem letu obravnaval perspektivni plan razvoja podjetja.
ganizacije naj zagotovi* delu aktivov takšne pogoje in vzdušje, v katerih bo imel mlad človek ne samo možnosti dela, temveč, da bo čutil tudi potrebo, da razloži predvsem v svoji mladinski organizaciji do kraja svoje probleme, da pove svoje mnenje, stališča do različnih vprašanj, o katerih organizacija razpravlja oziroma, ki ga zanimajo.
Na kraju je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo. Novi komite šteje 31 članov, revizijska komisija pa 3 člane. Izvoljeno je bilo tudi 13 delegatov, ki so zastopali naše podjetje na Občinski konferenci LMS v Kranju dne 12. 11.1961, Na prvi seji novoizvoljenega komiteja LMS so izvolili za predsednika tovariša ZUPANA POLDETA, za za podpredsednika obrata II
FINŽGARJA STANETA, za sekretarja TK LMS TRILERJA JANEZA, za blagajnika pa tov. LUPŠO RINO.
Vsi zgoraj imenovani tvorijo sekretariat TK LMS.
Novemu vodstvu želimo mnogo uspehov pri reševanju problemov in nalog, ki se postavljajo mladinski organizaciji.
M. N.
Takole izgloda sedaj ta del tkalnice
Takrat, ko smo se združili v eno podjetje simo sprejeli tudi obveznost, da bomo vsestransko delali in živeli zanj, vsak po svojih močeh in z mnogo volje in razumevanja.
NA ŽALOST PA NI TAKO!
Čeprav je od združitve preteklo že precej časa, čeprav so se v tem obdobju že pokazale razne prednosti združitve pa se medsebojni odnosi niso niti malo zboljšali, laže bi rekli, da so se celo poslabšali.
KAJ IMAMO VSI SKUPAJ OD TEGA?
Samo škodo in nič drugega! Mar mislite vsi listi, ki onemogočate
Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu
Centralni delavski svet je na seji dne 23. oktobra 1961 sprejel Pravilnik o higienskih in tehničnih ukrepih pri delu. Namen tega pravilnika je, da predpiše higiensko-tehmične varstvene ukrepe, ki so potrebni, da opravlja delo vsakdo brez nevarnosti za zdravje ali življenje delavcev. Praktične izkušnje kažejo, da predpise o hi-giensiktHtehničnern varstvu pogosto omalovažujemo, da zaposleni sami ne skrbe, da bi v vsakem primeru izvedli potrebne higien-sko-tehnične varstvene ukrepe oziroma, da ee kršitelje gleda »skozi prste«. Ni mogoče oporekati trditvi, da bi do mnogih nesreč — tudi do nekaterih težjih — ne prišlo, če bi se v dotičnih primerih zaposleno osebje ravnalo po predpisih o hiigiensko-tehničnem varstvu. Cesto ugotavljamo nedo-statke oziroma kršitev predpisov šele po tem, ko je do nesreče že prišlo.
Besedilo novega pravilnika bo natisnjeno in vsak član delovnega kolektiva bo prejel ,po en izvod. Namen tega .je, da se vsak zaposleni podrobno seznani z ustreznimi predpisi in da se po njih seveda tudi ravna.
Posameznih določil tu ne bi navajali. Predpisi za posamezne obrate so navedeni ločeno po poglavjih. Posebej bi omenili le nekatere predpise iz sedmega poglavja — končne določbe. V tem poglavju so navedene odgovornosti, ki jih imajo posamezni člani delovnega koldktiva glede na ta pravilnik. Za to, da vsakdo svoje delo opravlja v skladu s higien-sko-tehničnimi varstvenimi predpisi, so odgovorni v prvi vrsti mojstri, nadmojstri in vodje izmen. Ti so stalno sredi proizvodnega procesa in razumljivo je, da predvsem oni lahko sproti ugotavljajo kršitve teh predpisov in podvzemajo potrebne ukrepe. To osebje mora skrbeti, da so vsa dela opravljena v skladu z določili tega pravilnika in da vsak nedopusten način dela zabranijo, nadalje, da se zaposleni poslužujejo predpisanih zaščitnih sredstev in da so zaščitne naprave vedno na svojih mestih. Razen tega so dolžni podrejeno osebje podučevati o nevarnostih pri delu. Mojster, oziroma druga predpostavljena oseba je soodgovorna za vsako kršitev tega pravilnika, če nekdo izmed njemu podrejenih opravlja kako delo z ustreznimi predpisi, pa to dopušča oziroma ne prepreči.
Vsak zaposlen delavec pa je odgovoren, da se pri svojem delu ravna točno po določilih tega pravilnika, da uporablja predpisana osebna zaščitna sredstva in da svojega predpostavljenega opozori na vsako pomanjkljivost, ki jo opazi na zaščitnih napravah, na
Dopisujte v Tekstilca
zaščitnih sredstvih, ali pa na delovnem orodju. Na prepoved uživanja alkoholnih pijač pred nastopom dela ali celo med delom najbrže ne bi bilo potrebno opozarjati. Isto velja glede kajenja, ki je zaradi velike nevarnosti požara prepovedano na vsem področju podjetja razen v tistih prostorih, kjer je to izrecno dovoljeno. Opozarjamo še na to, da je vsak delavec pod disciplinsko odgovornostjo obvezen, da se odzove pozivu na preventivni zdravni-
ški pregled. Te preventivno zdravstvene preglede izvršuj e zdravstveno osebje na osnovi zakonskega predpisa, ki določa, da morajo biti vsi delavci pri zdravju škodljivih delih, vsi mladoletni delavci pa nasploh v določenih časovnih obdobjih zdravniško pregledani, da bi tako pravočasno ugotovili morebitne okvare zdravja. Te preglede torej opravljajo v interesu delavca samega in zato se jim bo vesten delavec pravočasno odzval.
zdrave in pravilne odnose, da boste s tem škodovali tistim, ki so združitev predlagali? Mar mislite, da boste na tak način škodovali članom kolektiva s katerim ste se združili? Ce tako mislile, se močno motite! Dobro bi bilo, če bi se zavedali, da v največji meri škodujete predvsem sebi! Prišel bo namreč dan, ko bo večina članov sedanjega podjetja spoznala, da se da v združenem podjetju živeti prav tako lepo in' uspešno — če ne še lepše — in takrat bo konec tudi vašega spletkarjenja; takrat boste v zaključili svoj umazani posel in šli boste iz podjetja pač ne glede na to, kaj ste in kje delate. Za vsakogar je nadomestilo, ker nobeden ni nenadomestljiv!
PAMET JE BOLJŠA KOT ZAMET, pravi pregovor in zato bo za vse najbolje, če pozabimo na nekdanjo TISKANINO in INTERS in če mislimo le še na novo podjetje, v katerem delamo vsi z enakimi pravicami in dolžnostmi. Kdor se tega ne zaveda oziroma tako ne misli ali noče delati, tiisti ni vreden, da med nami živi, ker škoduje nam vsem namerno, brezvestno, inetovariško. Kaj takim pomagajo potem vse mogoče fraze o tovarištvu, medsebojnem sodelovanju in razumevanju, če niso sposohni, živeti kot prijatelji, bratje itd! Vidite, člani kolektiva, na vse to mislite takrat, ko trmasto in ošabno povzdigujete nekaj, kar več ne obstoja!
Obisk v bratski Bosni
Več kot mesec dni nas že loči od poučne ekskurzije tehnikov preko Hrvaške v Bosno, vendar spomin nanjo še ni niti malo zbledel. To namreč ni bil samo suhoparen ogled nekaterih podjetij, temveč živ stik s tamkajšnjimi ljudmi, prirodnimi zanimivostmi in zgodovinskimi spomeniki.
Lep dan se je obetal, ko se je naš avtobus s triintridesetimi člani DITTS Kranj spustil na več kot tisoč kilometrov dolgo vož-dila po lepi avtocesti do Zagreba, njo do Der ven te. Pot nas je vo-kjer smo si ogledali tovarno bombažnih tkanin Tvorpam ter kemični tovarni Plivo in Chromos. Po izdatnem kosilu smo se peljali naravnost do Dervenlte, kjer so nas zvečer pričakali in prisrčno sprejeli predstavniki tekstilne tovarne Ukrina ter lokalnih oblasti. Organizacija je bila odlična.
Drugi dan smo se peljali na ogled rafinerije nafte ter tovarne nogavic Bosna v Bosanskem Brodu. Zal rafinerija ni obratovala, ker je zaradi popravil mošta čez Savo bila štirinajst dni od zaledja. Kljub temu so: destilacijske kolone s centralno komando, postaja s črpalkami, oddelek za proizvodnjo parafina in druge mogočne naprave naredile na nas globok vits.
Po povratku v Dervemto smo si ogledali tovarno obutve ter po kosilu še tekstilno tovarno Ukrina; skupaj torej 7 podjetij v 2 dneh. Za zaključek so nam naši gostitelji priredili bogato večerjo in družabni večer v svoji kinodvorani, ki so se ga udeležili tudi mnogi uslužbenci tekstilne tovarne in ustanov v Derventi. Ob tej priliki nas je pozdravil direktor Ukrine. V svojem govoru je posebno poudaril vezi, bi so se spletle med njihovim in kranjskim bazenom posebno v pogledu izobraževanja njihovih kadrov ter medsebojne tehnične pomoči. Zahvalo in simbolično darilce — lesen sodček z okraski — ki ga je v imenu DITTS predal predsednik Ivo Bele, so vsi burno pozdravili. Ta večer smo bili deležni res prisrčne pozornosti In ni manjkalo ne jedače in pijače, ne plesa, ne pesmi. Še ena noč v Derventi, nato pa povratek preko Banje Luke. Ta kraj, ki ga je večina nas prvič videla, slovi kot najlepše mesto v BiH, kar je go-
tovo tudi ras. Lepe široke aleje, nove zgradbe, moderni hoteli poleg starodavnih džamij, znamenit spomenik padlim borcem na Še-hutlieah, prastare turške termalne kopeli in niz poraslih gričev, sredi katerih se vije zelena Drina, je res vredno ogleda.
Opis vseh obiskanih podjetij presega okvir tega članka. Ker pa imajo mnogi naši ljudje dokaj napačne predstave o tamkajšnjih razmerah, bom navedel nekaj značilnosti.
Prvo presenečenje smo doživeli v tovarni nogavic Bosna. Pred nekaj leti’ je to bila napol obrtna delavnica, ki se je razvila v podjetje s 360 zaposlenimi. Tovarna proizvaja 10.000 parov nogavic dnevno in ima letno 700 milijonov dinarjev dohodka. Nabavili so vrsto najmodernejših italijanskih pletilnih strojev ter proizvajajo vse vrste otroških, ženskih in moških nogavic, z res lepimi vzorci. Naj večje odkritje za nas je bila Tovarna obutve v Derventi. Neprijazna zunanjost starih zgradb ni obetala nič dobrega. Ko pa smo v njih videli dobro organizirano proizvodnjo po sistemu tekočih trakov in delovno vnemo kolektiva, se je naš vtis temeljito spremenil. Modeli moških in ženskih čevljev so res lepi in sodobni, vse pa so presenetili modeli modnih ženskih čevljev za prihodnjo sezono. Ni važno, odkod so dobili osnutke, važna je le soglasna ugotovitev naših predstavnic nežnega sipola, da tako lepih in modernih čevljev, ki niti najmanj ne zaostajajo za naj novejšimi italijanskimi modeli, doslej v Sloveniji ni bilo možno dobiti. Skoraj nerazumljivo je, da naše renomi-rane tovarne čevljev in privatni obrtniki tega ne zmorejo! Ni čudno, da je to podjetje s 410 zaposlenimi pobralo na ‘beograjskem sejmu večino medalj in priznanj.
Tekstilna tovarna Ukrina, katere gostje smo bili, je praznovala že 52-letinico svojega obstoja. Z 900 zaposlenimi proizvaja dnevno 45.000 tm bombažnih tkanin ali 6,5 milijona kvadratnih metrov na leto, kar je 4 krat več kot v letu 1948. Predilnice nimajo, plemenitilnico pa so ustanovili šele po vojni. Velike težave imajo s prejo in s transportom, ker v Dervento vodi le ozkotirna železnica. Zaposlujejo 19 tehnikov, ki so vsi izšli iz Kranjske tekstil-
ne šole. Povsod je videti živahno gradbeno dejavnost. Predvsem si prizadevajo modernizirati in razširiti tkalnico ter oplemenitilni-co, da bi zmogli prevzeti v obdelavo še tkanine bodočih solo tkalnic iz Banja Luke in Bosanskega Gradišča.
Z“k zaključek izrekam v imenu udeležencev zahvalo vsem, ki so nam omogočili to poučno ekskurzijo, še posebej pa vodstvu tekstilne tovarne Ukrina, ki je naredilo vse, da je bilo naše bivanje v Derventi zares prijetno in poučno. Ing. Mirko Pogačnik
ZAKAJ ZAHTEVAMO OD
DRUGIH VEC, KOT
OD NAS SAMIH!
Kako res je to! Vsii zmerjamo in se jezimo na Ruse ali na Ame-rikance, Francoze in druge, ker se ne morejo zediniti o vseh tistih vprašanjih, ki so važni za nadaljnji obstoj vsega človeštva. Ne moremo razumeti, da nimajo toliko pameti in da ne uvidijo, da njihova gledanja in dejanja peljejo v pogubo in proipast. ALI SE PA VSI MI PRI TEM ZAVEDAMO, da smo mi še veliko slabši, še bolj neumni in trmasti, ker nismo niti sposobni živeti v slogi v enem kolektivu, kjer smo sami Jugoslovani. Kako naj popustijo Rusi ati Amerikami, ko ne zmoremo odvreči ošabnosti niti mi, ki živimo v enem kolektivu, v katerem delamo za skupni uspeh.
Ce trdimo, da smo bratje,
če trdimo, da smo za enakopravnost in medsebojno sodelovanje,
če trdimo, da bomo delali za skupnost z vsemi silami, z razumevanjem in veseljem,
POTEM DELAJMO TAKO POVSOD IN NA VSAKEM KORAKU! TO JE NASA DOLŽNOST, TAKSNA JE NASA OBVEZA! KDOR MISLI IN DELA DRUGAČE, NI DOBER CLAN KOLEKTIVA IN SKUPNOSTI, IN ZATO NI VREDEN, DA MED NAMI ŽIVI!
Biti tak ne bo težko vsem tistim, ki nosijo v sebi socialistična načela svobode, bratstva in enakopravnosti. Težko pa bo za vse tiste, ki mislijo, da lahko delajo kar hočejo in ki na kraju mislijo, da jim nobeden nič ne more. Za vse take bo sicer res težko, ker so ošabni in domišljavi, vendar jim druga pot ne preostane!
ČLANI KOLEKTIVA!
To niso le fraze in prazne besede! To so dejstva, ki jih potrjujejo dogodki tako pri nas kot po svetu. Ce hočemo, da bodo naši uspehi lepi in vedno večji, če želimo, da bo naše delo koristno in če hočemo, da nam bo delalo veselje, potem odvrzimo vse sebične in nekoristne nazore, pozabimo, kaj smo bili, in delajmo v prihodnje z združenimi močmi za naš skupni uspeh in napredek!
P. G.
Motiv iz Banja Luke, kjer so se kratek čas zadržati naši strokovnjaki
Pravilni
odnosi so pogoj za
uspešno delo!
Veličasten spomenik žrtvam v Grazu
Otvoritev spomenika je bila 1. novembra 1961 v Grazu v Avstriji. Kot iz vseh ostalih delov republike, so šli na to svečanost tudi člani ZB občine Kranj oziroma vsega okraja. Odhod je bil ob 2.30 zjutraj, ker je pot dolga, otvoritev pa je bila predvidena ob 10. uri.
Pot nas je peljala preko vse Slovenije (Ljubljana, Celje, Maribor). Naš vodja, tov. Ivan Ivanuš, nas je sproti seznanjal z raznimi zanimivostmi, posebno pa nam je v kratkih besedah opisal poznane kraje iz NOV, med drugim tudi Frankolovo-, kjer so fašisti obesili 140 talcev in borcev na drevje ob
Stavka je del spomenika revolucij«, za katerega je prispevalo naše podjetje pet milijonov dinarjev.
Razmišljanja iz obrata
Izlet v Kumrovec
V navijalnici so organizirali izletje čisto preprosta kmečka hiša — v v Kumrovec, to je: V RO J STNI notranjosti je slična Prešernovi KRA] MARŠALA TITA.	rojstni hiši — kot so vse ostale.
Dan odhoda smo težko pričako-^unai itma lepo urejen vrt, za hišo vali. Ko pa smo ga končno le do-Pa Je vodnjak, kamor so hodili po čakali smo bili precej razočarani, vodo- Seveda nismo pozabili vpisaj je’ tako deževalo, da smo bili satl 'lfdl ,na™ imfna V deb,el° knP' že pred odhodom vsi mokri. Vsi Z°’k‘ f 2e skoraj polna imen smo bili potrti in brez upanja, da obiskovalcev.
bi se razmere kaj izboljšale.	Iz Kumrovca smo jo nato mah-
Nič kaj veseli smo torej sedli v ,l 5f v Bistrico ob Sotli, kjer smo avtobus in se odpeljali proti Ljub- *‘f prt nekem kmetu napolnili lačne Ijani. Takrat pa sta posegla vmes želodčke s pečenim puranom. Janez s svojo harmoniko in Micka (UPam>	vam vsa, malo sline
s kitaro in kar mimogrede je posta- cedijo!). Tistega purancka smo se lo razpoloženje veselo in prijetno. zaldl,5 sladkim Vincem (ah bi vam Kmalu je zadonela tudi pesem,	kajf), ki nas ,e spravilo v
vmes pa je kdo izpustil še kako čudovito razpoloženje. Skoda le, da šalo. Tako je minila pot zares hitro, smo push Jrepozno zarad, groz-Vas Kumrovec je majhna, ven- dJa> drugače smo pa bili zelo Zadar zelo prijazna in leži na meji dovoljm.	_
med Slovenijo m Hrvaško. Tam N« povratku smo se ustavili se imajo tudi lepo šolo, ki se mogočna »* Bizeljskem, kjer smo se malo za-dviguje sredi majhnih kmečkih vrteli m tako tudi zaključili uspel
hišic. Seveda smo najprvo odko- lzieJ-.. ,	, .	,
rakali proti hišici, v kateri se je KlJub slabemu vremenu nam bo rodil naš ljubljeni maršal. Hišica ** d<*» ostal^ v lepem spominu in
zato koma, čakamo, da bi se tudi naslednje leto lahko ogledale kak drug kraj ali zanimivost.
Ivanka Ravnik Picanol tkalnica
cesti. Pokazal nam je -tudi hišo, v kateri je bil štab gestapa. Tako smo hitro prišli do meje, kjer smo uredili formalnosti in dobili kratka pojasnila. Nikakršnih pregledov ni bilo, niti na naši niti na avstrijski strani. Na avstrijski strani so nas spremljali policaji vse do Graza, vendar le zato, da bi prišli tja hitro dn brez komplikacij-. Tako smo bili že ob 9.30 na predvidenem mestu. Od parkirnega prostora smo krenili tja, kjer stoji veličastni dvajsetmetrski spomenik ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA. Spomenik ima torej dvajsetmetrski steber in enako dolg lok, v steber so vklesane letnice 1938—1941, ki pomenijo začetek terorja za Avstrijo. Na spomeniku pa je posvetilo -v 11 jezikih, in sicer: ČUVAJTE SVOBODO IN MIR, KAJTI ZANJU SMO DALI ŽIVLJENJE! Na loku so vklesana imena 2516 borcev, med njimi 1216 Jugoslovanov, od katerih jih 'je bilo 11 narodnih herojev. Spomenik je resnično lep In dostojen padlim junakom za svobodo.
Po slovesnosti, na kateri je govoril tudi Franc Lasko-šek-Luka, simo si ogledali še samo mesto, potem pa krenili po isti poti zopet nazaj v domovino.
Nikoli ne bomo smeli pozabiti besed, ‘ki Bo vklesane na spomeniku, da se ne bi nekdanji strašni dogodki ponovili, ker bodo še strašnejlši in okrutnejši.
Franc Likozar
Dan se je nagnil -proti večeru. Ležim in poskušam zaspati, pa ne morem, ker sem poln notranjega nemira. Razmišljam! Razmišljam o tovarni, ki mi je postala nova šola življenja. V celoti me je objela v svoje življenje, v katerem se mi razkrivajo ljudje, spoznavam njihove značaje, njihove odnose, s katerimi -bolj ali marnj vplivajo na mišljenje in življenje novega člana kolektiva. Toda, ostati mora prožen, zakaj družba lahko deluje na posameznika tudi negativno in takemu vplivu šc moraš izogniti.
Življenje v tovarni je sila pestro. posebno za človeka, ki zna opazovati ljudi na njihovih delovnih mestih ne samo z očmi sodelavca, ki opazi le pomanjkljivosti pri delu, temveč z očmi psihologa, ki lahko iz posameznih delavčevih potez odkrije v njem njegove želje in hotenja. Clov-ek je živo bitje in ne aparat in od njega ne smemo nikoli zahtevati maksimum povezanosti z delom, ki ga opravlja. V njem sicer obstoja nekaj, zaradi česar je postavljen pred nalogo proizvajati. Na njegovo voljo do dela, na njegov delovni elan namreč zelo vpliva njegova urejenost v domačem okolju, saj se zaradi negativnih odnosov v družini poraja v delavcu -nezanimanje in odtujenost od dela, kar pa seveda znižuje delavčevo produktivnost. In prav s takšnimi problemi sem se srečal ob vstopu v ©lužbo, v obra-t, ki je s svojim izgledom rodil v meni različna mišljenja in vtise, ki se pa od delavca do dela-vca spreminjajo. Družba v obratu je namreč kot film, v katerem igrajo glavne vloge delavci, zgodba pa je njih življenje, delo it-d. Vsa-k posamezen igralec — delavec — doživlja svojo zgodbo, vse zgodbe združene pa se povezujejo v neko celoto, ki ima glavni smisel ustvarjati dobrine, hkrati pa ustvariti vsem skupaj čimlepše življenje, v katerem bi se lahko vsak približal svojemu cilju.
Vstop v službo je pomenil v mojem življenju nov korak proti cilju, ki sicer še ni popolnoma jasen. Vidim ga nekako v megli, zakaj do njega je dolga in težavna pot. Dosežeš ga le z marljivostjo. Glavni cilj vsakega je ustvariti si lepo in zadovoljno življenje, poleg tega pa v človeku obstojajo tudi želje po na predku.
Dan, is katerim sem nastopil -s-lužbo je bil miren, v obratu je vladala tišina — bil je kolektivni dopust — le v meni je vladal nemir. Vpeljali so me v delo, kjer sem moral sodelovati z delavci, ki pa so mi z različnimi odzivi priskočili na pomoč, kadar je bilo potrebno moje teoretično znanje podkrepiti s prakso. Večidel sem -pri vseh naletel na takojšnjo po-moč, v nekaterih primerih pa sem se moral pozanimati drugje, ker sem dobil takle odgovor: »Cernu si pa bil v šoli?« Kdor daje tak odgovor, ne pomisli -na svoje težave, ki jih je moral prebroditi, preden se je priuči-l. Sola mi je dala ois-novo, temelje, na katerih gradim svoje znanje, in ga izpopolnjujem. V službi se šele začenjaš zavedati, da je življenje velika borba za obstanek, kjer slabotnejši propadejo, ljudje, polni energije pa se prekopljejo skozi težave in uspejo. Medtem, ko sem v odnosih z delavci naletel včasih na nekak odpor, sem pri inženirskem kadru naletel na za-
upanje in pomoč v vsakem pogledu, seveda v sorazmerju na znanje, ki sem si ga pridobil v šoli. Pokazali so mi proizvodne oddelke, v katerih bom direktno delal z ljudmi. Pri tem sem se; veda imel zopet težave, zakaj tehniki smo namreč nekaka rezultanta dveh sil: Na eni strani bi morali biti delavci, torej direktni proizvajalci ih na drugi strani inženirji, kot organizatorji proizvodnje. Živimo in delamo v sredini med njimi in moramo z enim in drugim biti v pravilnih odnosih. Vsak tehnik skuša najti pravo pot, čeprav navadno ni lahko. Seveda pa moramo biti v teh odnosih previdni, saj lahko neka nepremišljeno izrečena beseda povzroči dosti neprilik.
S tem bi zaključil svoja razmišljanja iz obrata, v katerih sem se naslonil predvsem na odnose, saj so le-ti -bistveno odločujoči za delo in počutje -posameznika in večj-e skupine.
Praprotnik Jože Plementitilnica I
V premislek
Nisem slavist... pa vendar me včasih neprijetno zadene, ko na raznih sejah ali sestankih poslušam tega ali onega vodilnega uslužbenca ali predstavnika kake organizacije oziroma organa, kako uporablja razne spake-dranke in tujke, čeprav imamo zanje tako lepe domače izraze. Enak pojav zasledite tudi v raznih pravilnikih in poročilih. Ne ve-m sicer ali so take besede in izrazi nekaterim zares tako pri srcu, da brez njih ne morejo izhajati ali pa so se morda nanje že tako privadili, da jih uporabljajo že kar podzavestno. Naj bo eno ali drugo, pravilno ito ni in zato ne bi bilo napačno, če bi prizadeti o tej zadevi razmišljali in morda te in podobne napake odpravili. Napačno tudi ne bi bilo, če bi naše glasilo začelo objavljati vse tiste izposojenke in spačenke, ki so skoraj na dnevnem redu, ki pa na žalost jemljejo lepoto našemu
slovenskemu jeziku; poleg teh besed pa naj bi stale tudi pravilne slovenske, besede, izrazi in podob" no, nekako talko, kot je tov. inž. Grošelj objavljal tehnične tujke in spačenke ter pravilne slovenske tehnične izraze. — inž. M. P.
Mislim, da bo marsikdo priznal, da je res tako! Nekdo pa bo morda rekel, da v podjetju ni pravzaprav važno, kako govorimo in pišemo, da je bolj važna proizvodnja in realizacija, osebni dohodki in podobno. Kdor tako misli, kdor se tako zagovarja, zanesljivo nima pra-v; mima prav kot tudi ne tista mati ali oče, ki mislita, da sta naredila že vse za svoje otroke, če niso lačn-i in če so dobro oblečeni. Hrana in obleka je le najosnovnejše, kar jim morata dati, vzgoja pa j-e tisto, brez česar otroka ne moreta biti niti kaj postati. Ce dajeta oče in mati slab zgled, če k-ol-neta, se prepirata in še in še, potem pač ne moreta pričakovati od otrok, da se bodo vedli lepo, da bodo- prijazni, veseli Itd. Mar ni podobno tud-i v podjetju? Tudi tu so proizvodnja, realizacija, osebni dohodki in pravilno delo le osnove, vse ostalo, kot je: lepo vedenje, -pravilni odnosi, požrtvovalnost, pa tudi ljubezen do materinega jezika, pa je tisto, kar nujno potrebujemo za pravilno življenje posiafnezniika dn skupnosti. Vse to pa je dostikrat po-trehno večini šele -priučiti, kar pa zopet dosežem-o najhitreje z lepim zgledom in z lepimi dejanji.
Dolžnost nas vseh je, da obranimo naš jezik čist in lep, če eo se zanj borili naši predniki. Naša dolžnost je, da se tudi mi borimo proti uporabi spačenk in tujk,. ki naš jezik kazijo, mu jemljejo sijaj in veljavo; zato: PROČ S TUJKAMI, SPAČENKAMI IN IZPOSOJENKAMI, CE IMAMO ZANJE SLOVENSKE BESEDE!
Jasno je, da je nemogoče doseči ne vem kakšen uspeh že kar čez noč, vendar, kjer je dobra volja in razumevanje, tam tudi uspeh n-e izostane! Uredniški odbor pa bo skušal ustreči mislim tovariša, ki je to zadevo sprožil s tem, da bo začel takoj zbirati omenjene besede in j-ih objavljati.
Jutranja telovadba na M-ajdičevem mostu
Urednik
Moderne bluze
Velike modne hiše predlagajo za letošnjo jesen in zimo predvsem puloverje, vendar so bluze vedno tako praktične in lepe, pa jih zato ne boste opustile. Posebno za močnejše žene so bluze mnogo prikladnejše od puloverja, ker pulover preveč poudarja obline, ki bi jih marsikatera rada skrila. Ko izbirate blago za bluzo je potrebno, da imate model že izbran, ker boste tako
primerna za model i.n za priložnost, oziroma za potrebe. Neprimerne so cenene bombažne tkanine za svečane bluzice. Take bluze naj bodo volnene, za posebne prireditve pa žametne ali svilene, čipkaste in podobno.
Za vsak dan: za doma, za v službo in za sprehod pa so bombažne bluze zelo hvaležne, ker jih boste lahko oprale in zlikale. Vedno dajo občutek svežine!
mnogo laže kupile odgovarjajoče blago. Ne smete poczabiti, da je barva mnogokrat najvažnejša za-
radi kombinacije. Kupile boste torej blago take barve, da ga boste lahko nosile k večini kril, ki jih že dmate v omari. Paziti morate na to, da bo kvaliteta blaga
a)	Bluza, ki bo pristajala vsaki ženski. Bombažno blago je drobno črtkano ali karirano.
b)	Modelček za mlajša dekleta okrog ovratnika je zavezana kravata, ki jo lahko odstranite.
c)	Karirasta bluza iz volnenega blaga. Zapenja se spredaj s štirimi vidnimi gumbi. Ostali so skriti, ali pa bluzo oblačimo čez glavo, ter namesto zapenjanja po vsej dolžini naredimo petnajst centimetrski šiv od ovratnika navzdol.
d)	Bluza je volnena in jo zapenjamo na strani z dvema velikima gumboma. Cez prsi jo krasi vodoravni šiv.
e)	To je model, ki ga lahko oblečemo tudi za slavnejše prilike. Bluza je volnena ali iz jer-eeya in ima svilene ali volnene čopke iste barve na gosto našite ob ovratniku in rokavih.
f)	Bluza je primerna za zvečer. Narejena je iz čipk in je zato kroj zelo enostaven. Pas in podolžna trakova sta iz svile, ki naj bo v isti barvi kot je krilo.
g)	Tako bluzo lahko oblečemo vsak dan in za vse priložnosti. Lahko je iz popelina, deryja ali ripsa in , če še nimamo nobene bele bluze, je ta model kot nalašč zanjo. Bluzo zapenjamo zadaj, spredaj pa je edini okras vrsta ozkih gubic in to na obeh straneh.
Stanka Bol«
Otroške hlače, pižame in predpasniki
Dostikrat se mamice sprašujejo, kje dobiti primerne kroje oziroma modele za obleke njihovih malčkov. Šivilje imajo dostikrat preveč dela že z odraslimi in se zato otrokom ne morejo dovolj posvetiti in jasno, naredijo obleko, hlače, spalno srajčko in drugo kar površno in prav nič okusno. Da to ni pravilno, je razumljivo, saj so posebno majhni otroci zelo občutljivi za vse, kar nosijo in gledajo in jih verjetno zelo prizadene, če dobijo obleko, ki odbija
ljubljenček potem še bolj prisrčen kaže slika pa boste kaj kmalu in čeden!	ugotovile, da so zelo prijetne za
zimski čas in da tudi po lepoti ne zaostajajo za drugimi.
Tudi za letni čas ni ravno potrebno, da nosite samo svilene ali iz nylona, saj imamo v podjetju zopet razna blaga, ki 'bi odgovarjala po kakovosti in barvah. Upam, da boste uporabile moje
Topla kombineža
Bliža se zima. Verjetno si nobena ne želi, da bi jo zeblo, še manj pa, da bi se prehladila in bolehala potem vse tja do poletja. To pa se kaj lahko zgodi prav ženski, ker vse premalo gledamo na praktičnost obleke, ker smo preveč občutljive za njen estetski videz. Vse hočemo nositi nylon perilo in nogavice, čeprav je jasno, da tako perilo ni primemo za zimski čas in je zato seveda zdravju škodljivo. Zakaj ne bi enkrat gledale
tako po svojem izgledu kakor tudi glede barv in podobno. Ne bo torej napačno, če si vse mamice to zapomnite, jaz pa vam bom skušala prikazati odgovarjajoče modele.
Na sTkah imate torej: dve spalni srajčki, dve pižami, hlačke za vrtec in za doma. Verjetno boste vse razumele, kako je posamezni model treba narediti in vesela bom, če vam bo ta ali oni ugajal in če se ga boste poslužile.
Vsi modeli so enostavni in jih zato ne bo težko narediti vam, še manj pa šivilji. Blago pa tako delamo v našem podjetju (molton, velveton itd., flanele itd.) pa zato res ne sme biti vprašanje za baše matere nekaj takih oblačil za otroka. Ne pozabite, da bo vaš
nasvete, ki so le dobronamerni in vam bodo zanesljivo v korist.
Julijana Janželj
tudi z zdravstvenèga stališča? V naši tovarni imamo veliko lepih flanel, iz katerih bi bile kombine-že poceni, lepe in tople. Če jih potem še okrasite s čipkami kot
Slikovni
besednjaki
Založba Mladinske knjige bo izdala v januarju in februarju 1962 dvojezične slikovne besednjake. Slovenci dobimo tako prvič v zgodovini svojega knjižnega jezika prepotrebne pripomočke, ki bodo olajševali tako učenje tujih jezikov, kot tudi boljše poznavanje domačega. Taki SLIKOVNI BESEDNJAKI so tesno povezani z novodobnim učenjem tujih jezikov, ki zahteva kar se da veliko nazornost in neposrednost.
Slike nadrobno prikazujejo določeno področje; posameznosti s® ozname-novane s številkami, in tem številkam ustreza na vzporedni strani v besednjaku ime vsakega stvarnega pojma, podano vedno v dveh jezikih, v slovenšči-ščini in v ustreznem tujem jeziku. V obeh jezikih je na koncu knji-gege podan register besed, po katerem je vselej mogoče najti vsako uvrščeno besedo v tem ali onem jeziku. Na uvodnem mestu bodo podana tudi kratka pravila o izgovorjavi za tuji jezik, ki mu je besednjak namenjen.
Slikovni besednjaki bodo obsegali približno 520 strani v velikosti 12X18 cm. Cena posameznemu (Nadaljevanje na 9. strani)
Lepo priznanje naši gasilski četi
Od uprave podjetja ODPAD simo prejeli zahvalo, ki jo nespremenjeno objavljamo!
Uprava podjetja ODPAD, Kranj se v imenu vsega kolektiva iskreno zahvaljuje upravi in vodstvu industrijske gasilske čete za pomoč, ki nam jo je nudila ob izbruhu požara v našem podjetju. Posebna zahvala pa gre tistim članom te čete, ki so s svojo požrtvovalnostjo in prisebnostjo preprečili še večjo materialno škodo, ki bi drugače nastala.
Uprava podjetja ODPAD Kranj daje vse priznanje omenjeni gasilski četi
Direktor gl. odit. postaje: Jančič Mila 1. r.
Kakor vidite, so zopet naši fantje pravočasno priskočili na pomoč, česar smo pri njih tudi vajeni. Želimo jim le še lahko, da 'bi se jim pri njihovem požrtvovalnem delu. ne primerila kakšna nesreča.
Knjiga - vaš prijatelj
Čeprav smo lani o lem že pisali je vendar prav, da vas s podrobnostmi ponovno seznanimo, saj se te stalno spreminjajo oziroma dopolnjujejo.
Trenutno se pri poverjemiei tov. Stani Rovtar lahko naročite na naslednje zbirke knjig:
1.	Levstikov hram: 4.960 din, deset obrokov odplačevanja, obsega pa: Frank Thdess - Cušima, roman polmorske vojne; Hendrik Willem van Loon — Rembrandt, njegovo življenje in njegov čas; Igor Newerly — I.eta zorenja; Mark Twain — Življenje na Mississippiju.
2.	Žepna zbirka Školjka: posamezna knjiga stane v mehki vezavi 200 dinarjev, polplatno pa 360 dinarjev. Knjige so sama izbrana dela najboljših piscev ter so zato izredno poceni.
3.	Zbirka Globus: ta zbirka obsega potopisne romane, stane pa 3.200 din.
Poleg teh večjih zbirk so še manjše, kot Komet, ki obsega pravzaprav zvezke z zelo zanimivim čtivom.
NA ZALOGI PA SO:
Zbirka iz leta 1959 za din 3.960 in iz leta 1960 za din 4.960. Iz leta 1959 obsega zbirka naslednje knjige: N. G. Cerniševski — Kaj delate; Franc Werfel: Štirideset dni na Muza Daghu (dva dela); Goya ali trnova pot spoznanja od Lion Feuchtwanger. Iz leta 1960 pa: Lesage — Zgodbe Gila Blasa de Santillana; A. Roothaert — Trilogija o dr. Vlimmenu (trije deli!)
Vsak interesent pa lahko naroči še razna zbrana dela slovenskih pisateljev ter pesniške zbirke.
V začetku decembra bodo zopet izšle zbirke novoletnih knjig, ki jih boste prav tako lahko naročili pri omenjeni poverjeniiei. Te knjige bodo kot vsako leto zelo poceni in namenjene predvsem vašim otrokom za novoletna darila. Ker pa bo njih število sorazmerno majhno, je prav, če jih pravočasno naročite.
Tov. Rovtar Stana dela trenutno v komercialnem oddelku! Vse dosedanje naročnike prosimo, naj poravnajo svoje obveznosti do kraja leta!
Seja političnega aktiva
Proti kraju oktobra je bila seja političnega aktiva podjetja. Prisostvovali so: člani IO, TK ZKS in LMS ter predstavniki samoupravnih organov in uprave podjetja.
Namen seje je bil, da W se pogovorili o pravilniku o delitvi čistega dohodka in o pravilniku nagrajevanja, ki ju bo treba na novo sestaviti in prilagoditi razmeram v letu 1962.
Aktiv je obširno in koristno razpravljal o najbistvenejših točkah, M jilh bosta pravilnika morala zajemati in v tem smislu so bili sprejeti tudi naslednji zaključki oziroma predlogi:
1.	Osebni dohodki sc lahko povečujejo samo tedaj, če gre to v sorazmerju z dvigom produktivnosti.
2.	Potrebno je uvesti individualne učinke na vseh tistih delovnih mestih, kjer je ta učinek možno meriti. Vskiadiitii je treba enaka delovna mesta v obratu I in II.
3.	Na tistih delovnih mestih, kjer so še danes subjektivna merila, jih je treba objektivizirati, če pa meril ni možno postaviti, naj se določi zaslužek samo na osnovi obračunske postavke in variabilnega dela.
4.	Pri izdelavi novega pravilnika o nagrajevanju je treba gledati na to, da bo razmerje med osnovno obračunsko postavko in variabilnim dedom osebnega dohodka, če je le možno, 50 : 50.
5.	Osnovna obračunska postavka, ki služi kot merilo za nagrajevanje, naj ne bo nižja od 50 dinarjev.
6.	Koordinacijska komisija mora spremljati odnose med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom. Kolikor bi prišlo do nesorazmerij, naj se administrativno omeji povečanje nedotpustnšh odnosov.
7.	Z delom in izdelavo predloga je potrebno pohiteti, ker morata biti predloga določen čas v obravnavi organov in vsega kolektiva.
Navedene zaključke je politični aktiv sprejel zato, da hi ustrezni forumi predloge laže in bolje sestavili.
Tri sto zelenih unih, kako so se zopet nekateri razburjali in pridušali. Jaz sem bil pa spet enkrat srečen in sem užival, kot le redko kdaj. Veste, celo pozdravil sem se od zadovoljstva, pa bom seveda zato sedaj še laže in bolje izvrševal svojo nalogo.
Nekoliko mi je žal, da sem zadnjič tako grdo napadel menzo oziroma njeno osebje v obratu II. Bil sem tam namreč tudi sam in moram reči, da nisem videl ni-kakšnega šlatanja in kaj od tistega, kar sem zadnjič napisal in kar mi je povedala neka tovarišica. Izgloda, da me je ta funena malo naplahtala! Nikoli človek pač ne sme verjeti vse, kar ti natrobijo, ampak je pametneje, če se kar takoj prepričaš o resničnosti izjav tega ali onega. Tud jaz bom v prihodnje tako delal, da ne bom po nepotrebnem padal v nemilost tam, kjer ni potrebno. Kot rečeno so tam enolončnice zares okusne in znatno boljše kot v obratu I, pa tudi vsa ostala živila lahko dobiš v šanku, kakršnih v obratu I ni ali pa so le enkrat ali dvakrat na leto. Celo bel kruh lahko dobiš, za enolončnice pa ledvička, jetrca, vampe, dober golaž, polento itd.
Ko sem že v obratu II bi vas seznanil še z dogodkom, ki so ga tam registrirali sredi oktobra. Imeli so namreč na zalogi jabolka. Pa so se našli trije v mraku, vdrli v prostor in odnesli kar eno
ali celo več gajbic. Vidite, kako so nekateri podjetni! Škoda je le, da ne vem njihovih imen, ker bi jih kaj rad objavil, da ne bi bili ;le trojica v mraku, ampak tudi sramežljivčki na svetlem.
Da so se tatovi v našem podjetju zares razmnožili, je dokaz tudi to, da je kar prek noči zmanjkal pepelnik iz sprejemnega prostora, kjer v obratu I čakajo delavci na
razgovor s šefom kadrovskega oddelka. V prihodnje bo verjetno potrebno izdelati železnega in še tega pritrditi na steno z močno verigo, pa še potem je vprašanje, če se le ne bo kdo podstopil ter...
Ali so vam tiči tam v predilnici I. Prej so stalno govorili, da so krivci slabe kvalitete prstančevi stroji oziroma obrabljena raztezala, potem, ko so bila montirana nova, so pravili, da so krivi slabi oziroma obrabljeni flajerji in raz-tezalke, sedaj pa, ko bomo tudi te stroje dobili nove, sedaj pa zopet na vsa usta delajo krive obrabljene obloge na mdkalnikih. Pravijo, da je ta vzrok že dalj .časa merodajen, vendar, zakaj so
potem šele sedaj začeli o tem govoriti? So prebrisani, da kaj! Že vedo, kje je treba mačku rep naviti, da zacvili in potem mu gospodinja seveda odpre in mucek gre lepo na toplo. Zanima me pa vendar eno: koga bodo pa delali krivega takrat, ko bodo imeli že vse nove stroje in ko bodo tudi obloge na mikalmikih nove. Pa se takrat ja ne bodo spomnili, da so krivi in bili krivi vseskozi sami, od prvega pa do zadnjega v obratu.
Nekega dne so v ročnem skladišču barv in kemikalij prišli na idejo, da bi -njihovo obstojnost
preizkusili na lastnih kožah. V ta namen so se začeli mazati, da je bilo veselje in so pozneje ugotovili, da je od vseh najbolj obstojna modra, ki se je kar nekaj dni obdržala na bradi enega izmed preizkuševalcev. Škoda le, da niso ugotovili sposobnosti oziroma lastnosti tudi rdeče barve, saj bi potem obvezno dobili nekaj dni nagradnega dopusta, če že ne plačanega pa vsaj brezplačnega. Vsekakor pa si velja to zapomniti, saj včasih vse prav pride!
Kakor vidite iz današnje številke, je v tem in prihodnjem letu dan velik poudarek prav kvaliteti. Nič čudnega torej ni, če so nekateri že tako v »-švungu«, da ugotavljajo kvaliteto tudi izven podjetja. Tak primer je nastal nekje v začetku novembra, ko je mojster servisa za avtomobile preizkušal »Fičota« enega naših delavcev. Elan preizkušanja kvalitete je bil namreč tako velik, da sita
morala potem na nekem mestu ugotavljati kar kvaliteto dveh različnih izdelkov. Da je bil to velik problem, je dejstvo, posebno zato, ker bo tisti mojster, kljub ugotovitvi prvovrstne kvalitete ograje, imel tokrat znatno manjše dohodke, kar pravzaprav ni v skladu s predpisi oziroma pravilniki, ki pravijo: ZA VEČJO KVALITETO VEČJE PLAČILO! Sicer pa, kje pa stoji, da se mora zmerom vse zgoditi po pravici?
Skoraj bi pozabil povedati, da je zadnje čase v našem podjetju kar precej vroče. Ker morda vsi ne veste zakaj, vam bom povedal: NAŠI IZBRANCI NAMREČ SESTAVLJAJO PREDLOG ZA NOV PRAVILNIK NAGRAJEVANJA in zato si lahko predstavljate, da jim je vroče. Kadar je vročina poseimo neznosna in visoka, takrat se jim tudi primeri, da jih vrže malo iz ravnotežja in posledica je kaka nesorazmerno visdka postavka, če pa pridejo momentalne vre-
menske motnje, zaradi . katerih nastopi nenadna ohladitev, takrat pa seveda padejo tudi postavke zelo občutno, posebno za tistega, ki so mu namenjene. Škoda, da niso ti tovariši uporabili termometra, ki jim ga je kupil politični aktiv in s katerim bi temperaturo v prostoru lahko obdržali na dokaj konstantni višini. Vse bi vas opozoril še na to, da ne smete govoriti, da so postavke delali po ljudeh, ne pa po delovnih mestih.
- Kao pa pomeni ta ropot 7
PELAVO !
To seveda nikakor ne drži, ker so nekateri ljudje visoki komaj 1,7 m pa imajo postavko preko 200 cm, drugi so pa zopet visoki preko 1,85 metra, njihova postavka pa je visoka le 133 cm. Kakor vidite to torej ne drži. Seveda vas pa moja trditev ne sme prepričati, da je tako, če ste nekateri drugačnega mnenja. Veste, jaz dostikrat drugače napišem kot mislim, to pa zato, ker ml napačno napisano lahko škoduje, pravilne misli pa samo bolijo in nič več.
Za danes bo dovolj, saj bo morda že celo preveč, pa nič zato, saj človek včasih tudi. prekomerno je oziroma dela, pa zato tudi vi enkrat prekomerno berite moje fiance.	Vaš leteči čolniček
!
Zahvale
Pionirji šole Lucija Seljak iz Stražišča, se prav lepo zahvaljujejo Sindikalni podružnici podjetja Tiskanina-Iinteks, ker jim je dala na razpolago avtobus in plačala stroške za vožnjo v partizansko bolnišnico FRANJA.
Tudi otroci šole Trstenik so se lepo zahvalili za ostanke blaga, ki so jih lahko kupili v času tedna otroka.
Tovarišica SKUŠEK FRANČIŠKA, delavka iz oplemenitilnice I, se sind, podružnici toplo zahvaljuje za izkazano pozornost ob smrti njenega moža FRANCA. Zahvaljuje se tudi za denarno pomoč, za venec in za godbo. Vsem prav lepa hvala za spremstvo moža na zadnji poti!
Oče naše delavke Savšek Angelce, ki je umrla, je poslal sindikalni podružnici zahvalno pismo, v katerem se zahvaljuje za vso pozornost, ki jo je podružnica, oziroma njeni zastopniki, izkazala ob smrti njegove hčerke. Zahvaljuje se tudi za venec in za ostanke blaga, ki jih je podružnica namenila za še nepreskrbljene bratce.
IZ UREDNIŠTVA!
Dobili smo od nekega delavca vrsto vprašanj, ki obravnavajo tehniko tkalstva, in sicer v obratu II. Odgovore bomo objavili v naslednji številki, ker so vprašanja prišla prepozno za sedanjo.
urednik
Iz drugih kolektivov
IZVOZNO-UVOZNO
PODJETJE JUGOTEKSTIL,
LJUBLJANA
dili vsesplošno pozornost! Tudi je Jugotekstil uspel direktno uvo-
Slikovni
besednjaki
(Nadaljevanje z 8. strani) izvodu .je 1.300 dinarjev. Lahko dobite naslednje: Slovensko-angle-škega in obratno, slovensko-francoskega in francosko-sloven-skega. isto za italijanski, nemški, ruski in srbohrvatski jezik.
Tudi te besednjake lahko naročite pri Stani Rovtar. Prospekti za novoletne zbirke so že prišli in si jih lahko ogledate pri omenjeni zastopnici v podjetju!
30.	septembra letos je bdil v Gra-zu odprt jesenski velesejem, na katerem je razstavljal tudi JUGOTEKSTIL proizvode naslednjih podjetij:	tovarne volnenih
izdelkov Bača, Podbrdo; predilnice in tkalnice Maribor; Tekstilne industrije Tiskanina - Indeks iz Kranja; bombažne predilnice Tržič ter drugih tovarn pletenin, konfekcije in klobukov.
V okviru Graškega velesejma je bil prvič razstavljen jugoslovanski tekstil in to v novozgrajenem paviljonu. Naši izdelki so vzbu-
ziti sejemski kontingent v Avstrijo, medtem ko smo prej uvažali v to državo naše tkanine samo v posebnem režimu predela^ ve usmerjene na druga evropska tržišča.
Od 10. do 24. septembra je bila podobna razstava v Bmu, kjer so izdelke naše industrije enako občudovali. Čeprav je CSR močen izvoznik tekstila, je bilo v času sejma vendar prodanih naših tkanin (namreč jugoslovanskih!) za okoli 80.000 dolarjev.
Pa zopet Micka
Nagradna križanka 29. november
Za nekaj časa sem utihnila, ker sem upala, da se bo med 360Ö zaposlenimi našla še kaka večja in sposobnejša klepetulja, kot sem jaz. Ker pa kot izgleda le ni nobene, bom zopet jaz povzdignila svoj glas in vam zapela tisto »vižo«, ki jo vso najraje poslušate, razen prizadetih; vižo o napakah in grdobijah.
Najprvo vam moram povedati o zadevi, ki me neznansko tišči že dalj časa, ki mi gre sicer zelo nerada z jezika, o kateri pa vendar moram spregovoriti, da jo uredimo, dokler je še čas. Gre namreč za naslednje: Vsi veste, da so ta glavni izvedli delne premike med uslužbenci, od katerih so šli eni iz obrata I v obrat IX in nekateri obratno, kot je pač zahtevala potreba. Čeprav je na videz zadeva potekala v najlepšem redu in brez posledic, pa je resnica vendar precej drugačna. Ti preflamcani ljudje se namreč tam in tu kaj slabo počutijo in to enostavno zato, ker se v novem okolju že tako težko znajdeš, še teže pa, če te vsi ignorirajo oziroma sploh ne »porajtajo«. Tudi je nepravilno, da se dotični, ki kam na novo pride, v svojem okolju ne predstavi, pa ga zato okolje ne pozna. S takim človekom je potem seveda težko delati. Ljudje se morajo med seboj predvsem poznati in spoznati, potem gre pa tudi delo hitreje in laže od rok. Včasih so nas lepega vedenja učili v šoli, sedaj pa izgleda, da bi se ga morali tudi stari ljudje učiti v podjetjih. Kaj nerodno je namreč, če se srečata ženska in moški na hodniku in gresta eden mimo drugega kot tujca. Seveda ne moremo pričakovati, da bo pozdravila žena naprej nepoznanega moškega in bi bila torej dolžnost moških, da to storijo. To napako bo že treba odpraviti, saj zato ne bo nikomur padla krona z glave in tudi vratu si ne bo zlomil. Ce vam te lepe besede ne bodo nič zalegle, bom pa še jaz začela zgrda in tudi kar naravnost.
Izgleda, da imajo nekateri ljudje v podjetju precej napačne pojme o osebnih zaslužkih ali pa je napačno moje mnenje. Zadnjič sem slišala nekoga, ki je delavki dejal:	»Veste, tovarišica, vaš
osebni dohodek ni le 20.000 dinarjev, kolikor znaša vaša plača, ampak je 23.000 dinarjev, ker vam podjetje plača ea prevoz z avtobusom 3000 dinarjev.« Ce pomislim, da se jaz ne vozim z avtobusom in imam samo dvajset tisoč dinarjev, se mi zdi, da tulca j
nekaj ni v redu. Ali imam jaz prenizki osebni dohodek ali pa tistih 3000 dinarjev ne smemo šteti k osebnemu dohodku. Se hujše bi bilo tam, kjer znaša ta prispevek za prevoz dvojno vsoto ali celo več. Pametno bi bilo, če bi -razno razni tudi malo pomislili, predno dajo tako ali podobno izjavo.
Tudi se mi ne zdi pravilno, če nekdo nekomu reče, da mu podjetje plačuje prevoz, čeprav ža podjetje ni še nič naredil. Posameznika to kaj malo briga, koliko je nekdo za podjetje naredil in komu.le-to prevoz plačuje in koliko. Trenutno podjetje plačuje prevoz vsem, ki izpolnjujejo postavljene kriterije in to ne glede na to, koliko časa je kdo zaposlen. Dolžnost uslužbenca pa je, da dela z vsemi enako in da je korekten in skrajno pravičen predvsem do mladih ljudi, katerih nazori so za tako grobe in ne-prijateljske izjave zelo občutljivi. Ce se kaj sličnega primeri v prihodnje, boste ime dotične osebe lahko brali tudi v našem časopisu.
Ker se je mladina pri zadnji seji kaj odlično izkazala (vsaj tako pravijo v obratu I), ne bo napačno, če si ponovno zaviha rokave in se loti čiščenja menze v obratu I in II. Predvsem v obratu I so okna tako čudovito zamazana, da bi že sedaj lahko odgovarjala predpisom popolne zatemnitve. Jaz razumem, da ima menza sama premalo zaposlenih, ki zato tudi ne zmorejo vseh opravil. Nič hudega zato ne bo, če jim mladina priskoči na pomoč.
Mislim, da bo za danes dovolj. Ce sem z mojim gobcanjem dosegla, da se bodo razmere uredile, potem bom ihtela sladko zavest, da sem pri vsem omenjenem opravila levji delež prav jaz.
Vam vdana klepetulja Micka
V današnjo križanko pod našlo- proti kateri je potrebno cepljenje vorn - 29. november - je vklju- že v zgodbi mladosti, 27. najbolj
razširjena rastlina, 28. pripadnik čenih šesit pojmov, znanih iz na- potujočega lovskega in pastinske-
šega osvobodilnega boja.	ga ljudstva, ki živi brez stalnega
1	2		4	5	6		7 t	M	8	9 i	10	ii
12	I						Ì3	ii		.	’	
15	!				s	16						
17				Hi						E	19	20
21			SS	22	Ü		'■ j		SS	23		
24		Sl	25		.			Ü	26			
		n i	i J				gg	28				
29	30		>			M	31 1					
32 I				n	w~		________			t		_
Vodoravno: 1. Pritok Drine pod Zelengoro, kjer je maja in junija 1943 bila krvava sovražnikova peta ofenziva, 8. vrhovni komandant partizanskih enot med narodnoosvobodilnim bojem, 12. oprema, 13. bebec, topoglavec, 15. čevljarska posmoljena nit, 16. ozka pot, 17. naziv jugoslovanske veleblagovnice, 18. podoba, risba, 19. kratica politične stranke, ki je ob izbruhu vojne edina ostala na strani jugoslovanskih narodov in ki jih je potem pravilno vodila v težki in neenaki borbi z okupatorjem, 21. vrsta vrbe, 22. vrsta igre na srečo, 23. vrtnina, ki jo uporabljamo v gospodinjstvu, 24. avtomobilska oznaka za okraj Karlovac, 25. trava druge košnje, 26. huda in nalezljiva bolezen,
bivališča, 29. naprava za pridobivanje morske soli, 31. španski narodni ples, 32. postava, rast, život, 33. privrženec skrivne italijanske organizacije v boju za demokracijo v začetku 19. stoletja.
Navpično:	1. Razsojevalec, 2.
upravni organ, vodstvo, 3. strah, pred javnim nastopom, 4. skupina ptic v zraku, 5. ime filmske igralke Bartok, 6. avtomobilska oznaka za Sarajevo, 7. delovna skupina ljudi, 8. znanstvena trditev, 9. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke (Rina), 10. avtomobilska oznaka za okraj Tetovo, 11. osebni zaimek, 14. naj več j e jugoslovansko pristanišče, 16. ime slovenske narodne herojke Klavore, 18. z besedami izražena misel; 19.
gozdnato pogorje v severni Bosni, ki je bilo med osvobodilno vojno oporišče partizanskih akcij in zatočišče prebivalstva pred ustaški-mi zverinstvi in kamor je okupator v zgodnji spomladi 1942. leta organiziral tretjo ofenzivo, 20. prometni objekt, 22. socialni položaj, 23. važnost določene stvari, 25. opis pomembnosti, 26. preprosto prometno sredstvo, 27. pod, 28. kratica za osvobodilno borbo naših narodov, 29. kratica zloglasnih nemških enot, ki so znane po svojih zverinstvih, 30. gora v Švici, 31. kemični znak za bron.
Rešitve oddajte najkasneje do 10. XII. v skrinjice uredništva
PRAVILNA REŠITEV
ZADNJIH KRIŽANK
VELIKA KRIŽANKA
Vodoravno: 1. stoja, -k, 5. pa~ puk, -u, -m, 8. vrana, -r, -r, 9. Kreka, -n, 11. skala, -n, 13. Lermontov, -v, 16. Omar, 18. ena, 19. Sora, -i, 21. Ant, 22. Rai, -j, 23, tram, 25. kit, 27. nrav, -e, 30. Nicaragua, -i, 33. slika, -e, 34. estet, -1, -t, 35. penai, -a, -e, 36. agava. -a, 37. obraz.
MALA KRIŽANKA
Vodoravno: 1. kismet, 6. Amur, -i, 7. rez, 8. P. S., -a, 9. amok,
11.	Benito, 13. Irak, -v, 14. NA, 15. Edi, -k. 17. Knin, 18. antena,
IZŽREBANI SO BILI
1.	1500 Carman Milka I
2.	1200 Fabjan Justa I
3.	1000 Štirn Helena I
4.	750 Gorjanc Angelca II
5.	600 Skrvada Breda II
6.	500 Grašič Marjan I
7.	400 Potočnik Jožica II
8.	300 Merlak Marinka II
Šale
Med prvo svetovno vojno je neki general srečal v zaledju na videz popolnoma zdravega in krepkega vojaka, pa ga vpraša: »Zakaj pa ti nisi na fronti?« Pa mu vojak strumno odgovori: »Pokorno javljam, gospod general, da prenašam bacile tuberkuloze!« Čez nekaj dini so vse vojaške komande dobile strog ukaz, naj za prenašanje bacilov uporabljajo take vojake, kj niso sposobni za boj.
Neki general se je hotel prepričati, če vojaki poznajo vojaške čine. Pa se postavi pred postroje-ne vojake in vpraša: »Kdo ve, kaj sem jaz?« Med vojaki je zavladal popoln molk, ker nobeden ni vedel odgovora. Pa se general razjezi: »Vi ste vsi Skupaj navadni osli, s takimi biki se pa v vojski res ne da delati, ne vem zakaj take vole in teleta pošiljajo k vojakom!« Tedaj pa se oglasi nek vojak: »Zdaj sem se pa spomnil, kaj ste vi. Vi ste višja živina!«
Mož in žena sta šla na sodišče, da bi se sporazumno ločila. Vse bi šlo v redu, samo zaradi otrok se nista mogla zediniti; imela sta namreč tri. Pa pravi sodnik: »Ostanita še toliko časa skupaj, da 'bosta imela še enega otroka, potem bosta pa imela vsak dva in bosta šla lahko narazen.«
»Ja, to že,« pravi mož, »kaj pa če se ponesreči in bosta dvojčka, potem bomo pa zopet na istem kot sedaj.«
Pa se oglasi žena: »O ti prekleta reva ti, če se ne bi že do
sedaj drugje pobrigala, še teh treh ne bi bilo.«
Mama sinčku: »Tonček, zakaj se pa buldogu tako grdo pačiš?«
Sinček: »Ampak mamica, saj je on začel.«
Mož se zaman trudi da bi prisil gumb. Pa ga opozori žena: »Saj vendar nimaš naprstnika na pravem pnstu!«
Mož: »Se mi je zdelo, da nekaj ni v redu! Kajne, moral bi biti na tvojem prstu?«
Ml MORAMO BITI 5E0A3 ENOJ
I© TOVARIŠI, BODIMO p SLOŽNI, PA SE BOMO > .VSI IMELI DOBRO IN LAHKO 1 BOMO ZADOVOLJNI I rf