!©■
K
' 1 'r

m*
“/% M® E Si 3 g/fc Ul-HOM E
^U*> INSPIRIT FORfev ^. 4M6UAM C
ONLY
SLOVSNIAN MORNINO NCWSPAPCR
CLEVELAND 8. 0, MONDAY M0KNIN0, OCTOBER 31. >949
LETO LL—VOL. LL
VESTI
az SLOvtiiuc
S TANKI je vojaštvo hotelo di z udarniškim delom v (fozdo-prisiliti duhovnika na Vrhnkijvih je bila yrhniška okolica moda bi odnesel sveto Rešnje Telojčno prizadeta. Kjer sta pri hiši
dve delovni moči, je morala ena na prisilno delo v gozdove. Vsi, ki imajo vozno živino, so morali iti v gozdove prevažati les. —o--------------------
v cerkev in da bi se tako procesija sv. Rešnjega Telesa razbila. Pri Vsaki kapelici so med blagoslovom pridrveli in ljudi razgnali, pa ti so se vedno znova zbrali. Med divjanjem titovcev in njh prekinjanjem je nosil duhovnik Najsvetejše do zad-
Polzvedovalnl koliiek
Družina Kurelič išče stica Ja-
njega blagoslova. Tu pa so se koba Turka, k je pred leti prišel v USA in živel v Clevelandu, če bi kdo vedel za njegov naslov, ga lepo prosijo, naj se jim javi na: Družina Kurelič, Čampo IRO Bagnoli, Napoli, Italia.
tanki zagnali celo na cerkvene stopnjice in končno res preprečili zadnji blagoslov. Duhovnik je v strahu pred onečaščenjem Najsvetejšega zbežal z mon-štranco v cerkev. Cerkev, kamor so se končno ljudje zatekli, je odmevala od joka preplašenih in užaljenih vernikov. Vrhnika kaj takega še ni videla. Iz tega satanskega manevra so se mnogi do konca naučili, kaj je komunizem.® kako ta sovraž vse, kar je v zvezi z Bogom. Povelje za ta napad na procesijo je dal namestnik komandanta brigade kapetan Bobič,
NA VRHNIKI IN OKOLICI SO VSI KRIŽI brez razpel. Svoje peklensko sovraštvo do Boga kažejo komunisti tudi s tem, da so j m vsi križi v napoto kot so bili hudiču v vseh časih. V okolici Vrhnike ni več nobenega križa, ki bi še imel Kristusovo po-
je tudi naravnost porušenih. Nekatere je porušila že imenovana tankovska brigada. Tito more biti nanjo posebno ponosen. Nekaj božjih razpel so potem ljudje sami sneli in spravili na varno za čas, ko bo mogoče svojo vero pokazati tudi javno s sve-
križe pred- oskrumbo. Ob vsem tem govore in pišejo o verski svobodi.
URADNIŠKO DELO. — Tu-
CLOUOY
Vremenski
Kornelija Okorn v stari domovini bi rada zvedela za naslov svojega brata Jos. K. Mavricha, doma iz Metlike, ki je živel nekoč v Chicagu. Ako kdo ve za njegov naslov je prošen, da spo-
547, Alamosa, Colo.
Ludvik Šešerko, Kaerntnerstrasse 31, Steier-mark, Austria, in njegova žena Berta, rojena Gros v Krškem iščeta svoje sorodnike, ki so pred drugo svetovno vojno živeli v Clevelandu. To so bivši pek Tofant v Krškem in njegova žena Ema in njuni otroci, ki so Be izselili iz Krškega v Cleveland v M im do-^6- če sami či-io to prošnjo ali če kdo drugi kaj ve o njih, je vsak prav lepo naprošen, naj na gornji naslov sporoči Šešerkovim.
NOVI SNOBOVI
Ana Terbovec
V soboto zjutraj je umrla na svojem domu Mrs. Ana Terbovec, roj. Longar, stanujoča na 1432 E. 41. St. Še v januarju se je morala podvreči operaciji in od takrat ni bila več popolnoma zdrava. Bila je stara 67 let in je prišla v Ameriko leta 1905 iz Žužemberka. Tukaj zapušča soiproga Josipa, hčer Augusto Guzik, dve vnuka, brata Josipa Longar, sestro Lav-risha in sestro Ivamko v Evropi.
Družina Terbovec prebiva na 41. cesti že 33 let. Pokojna je bila članica društva Lipa št 129 SNiPJ.
Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St. v cerkev Brezmadež. Spočetja In na Kalvarijo.
Sophia Rozii
Po kratki bolezni je umrla v Lakeside bolnišnici Sophia Ro-
Apolonia
Po dolgi in mulibi bolezni je preminula na svojem domu na 1425 E. 53 St. znana Apolonia Žitko, rejena Robida stara 68 let. Bila je vdova. Soprog John je umrl leta. 1937, Tukaj zapušča sinove Johna, Josepha, Anthony, hčere Mr», Alice Kic-kel, Mrs. Frances Peterlin, Mrs, Victorija Bertosa, Mrs. Florence Telich, 9 Vnukov in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Hinjah kjer zapušča brata Ignacija, tt&aj je bivala 47 let in je bila Članica dr. sv. Neža št. 139 CKO.in Pod. št. 25 SŽZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 uri iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 10:30 uri ta k družinski grobnici na pokopališču Kalvarija.
Yo|na nevarnost na Balkanu
Cehi se Igrajo z ognjem
češki vladi z ostrimi ukrepi, ker zapira in ponižuje ameriške diplomate
Praga, češka. — Komunisti-
Rnsi hočejo likvidirati Titov Stat^ Department je zagrozil režim in potem prodirati dalje — To je mnenje naših diplomatov
London, Anglija. — V Londonu zbrani diplomati USA, ki vlada češke je na ponovne imajo svoje uradne položaje v »hteve ambasade USA končno deželah za železno zaveso, so iz-[dovolila, da je smel konzul USA
javili mnenje, da bo Rusija kma-'nbisk»ti zaPrte»a uradnika Me'
lu napravila'končni obračun s ryn-a. Obisk je bil dovoljen za Titom. Kremlin je odločil men-1» minut. prisostvovala je češka da da tudi vojno riskira, če drugače ne bo mogoče Tita spraviti s pota. 7,000 gerilcev, ki so se borili v Grčiji, so premestili se-
Novi titovski napadi
roči Rev. Ignacij Brglezu, Box m roj. Petrinčič, stark 30 let, na poljsko vladOv
stanujoča na 1140 Norwood Rd. Rojena je bila v' Clevelandu. Leoben, bila je članica društva sv. Ane št. 4 iSDZ.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Stanleya, starše Johna
Belgrad. munistično časopisje se razpisuje v slavospevih nad Tito-Kar-deljevo zmago pri glasovanju za varnostni svet Zveže Narodov. Ob enem te dni titovsko časopis-
in Johano Petrinčič, pet sestra: je prinašg besedilo noyih napa-
Mrs. Jane Hlabše, Mrs. Mary Germek, Mrs. Stella Betterley, Mrs. Julia Medved in Dorothy ter več drugih sorodnikov.
dov titove vlade na poljsko vlado. Tito obtožuje.Ptjljake, da so dali zaščito jugosloyanskim izdajalcem, da so1 prestrezali diplo-
policija, ki je zahtevala, da se ji gmrt v domovini—
vsaka beseda prevede. Razgo-varjati sta smela samo o osebnih stvareh, nič pa ne o tem česar
daj na češko, da se tam odpoči- Je zaprti Me^n osumljen^in jejo in opremijo, potem jih bodo pa poslali proti Titu. Brigado
žen. State Department smatra, da je bilo sekatur in poniževanj vz'hodno-ner^ke komunistične naže»a u^ništva s strani če-
policije so sovjeti premestili v Bolgarijo z nalogami, da operira proti Titu. USA diplomati sodijo, da bo Rusija okupirala Jugoslavijo, če bi USA ne nastopila za njend neodvisnost tudi z orožjem. Sodijo pa da ne bo samo pri tem ostalo. Rusija bo po krat-Jugoslovansko ko- Wh pres)edkih hotela nadaljevati svojo ofenzivo v prednjo Azijo, Suez, v Afriko in srednjo Azijo. Diplomati sodijo, da se Rusija nedvomno pripravlja na ta podjetja.
ške vlade v zadnjem času že preveč in bo zato zapretil z ostrejšimi ukrepi proti češki vladi.
Pritisk na predsednika naj konča rudarsko stavko
F ogreto MJ4
--------------------- ....
grobnega zavoda v cerkev sv. diplomate, da so sabotirali izvr-
Vkla in na pokopališče Kalvarijo.
šftev gospodarskih pogodb z Jugoslavijo in podobne stvari.
Sijajna Akademija naših novih Amerikancev
Včeraj popoldne je bila poda-'da se novi naseljenci zahvalfjo smo poplačani, ne za svoja stor-na v avditoriju šole sv. Vida!v prvi vrsti Bogu in Mariji, ki jena dela, ampak zato/ ker vidi-tim"križem" *Tako sq, obvarovali “Zahvalna akademija” naših no- sta jih tako varno pripeljala v mo, da je naše slovensko življe-
vih Američanov, nekdanjih be-svobodno deželo, v drugi vrsti pa guncev. Bodali so jo svojim sponzorjem in vsem drugim do-sponzorjem in vsem svojim do-jbrotnikom, ki toliko pomagajo brotnikom v razvedrilo.	novim priseljencem, da so dobili
Saj ni šolski avditorij sv. Vi- streho in tudi delo. da ravno tako majhen, ampak! Potem je nastopil zbor pod včeraj popoldne je bil pa vsaj'vodstvom zmožnega pevovodje trikrat premajhen. Sedeži' in |Martina Košnika. Zbor ni velik, stojišča, vse je bilo zasedeno in saj je komaj ena tretjina zbora,
najmanj toliko ljudi je moralo 03tati zunaj po hodnikih, kamor so napeljali v naglici zvočnike,
(nič se ne ve bres ciganke)
Megleno ta mrzleje danes; jutri lepo in nekaj gorkeje. V Denver ju je 8 palce snega.
da so mogli ljudje tam vsaj sli- Sijajni glasovi so nam podali
Tri na dan
prav lepe melodije, želimo, da se zbor poveča in da nam bo še mnogokrat pel.
______ r______ Nastopil je tudi kvintet, znam
vali od njih tolike dovršenosti, pod imenom*: “Završki fantje,” ker so to besede vseh novih na-najsi bo v petju, recitacijah ali ki so nam zapeli več prelepih seljencev, ne samo teh v Cleve-me)odij, ki so navzoče užgale, da
šati, kaj se vrši v dvorani,
Vsa prireditev je bila v rokah novih naseljencev. In reči moramo, da nismo nikoli pričako-
Prosveta poroča nekaj za smeh in kratek čas. Pazite, da ne boste popokali. Poroča namreč, da bosta Mirko Kuhej in Milan Medvešek “gosta Titove vlade in jugoslovanskega naroda.” ***
* * *
Mi vemo, da ju je Titova vlada povabila na oglede, nismo pa še nikoli slišali, da bi imel jugoslovanski narod (ali narodi) kakšno besedo pri tem.
« • •
Ne, ampak zadeva je takale: Titova vlada ju je povabila, jugoslovanski narod bo pa stroške plačal. Zakaj pa ne, saj se Jugoslavija zdaj kar valja v denarju in nekaj prisklednikov iz Amerike več ali manj, ne šteje. Potem bodo pa zopet beračili: pošljite nam zdravila za jetične, pošljite nam tega, .dajte nam onegaI
ki je nekoč pel v taborišču v Spittalu. Razkropili so se po vsem svetu, a nekaj jih je tukaj.
drugih nastopih. Veselo smo bili presenečeni in silno smo uživali ob njih nastopih, ker smo vi- peti. deli v teh močeh novo življenje na naših odrih v novi domovini.
Program je izborno vodil John Skrabec, ki se je v iskrenih besedah zahvalil vsem za poset ter prosil oproščenja, ker ne morejo vsi dobiti sedežev in ne morejo vsi v dvorano. Nihče ni pričakoval tako ogromne udeležbe.
Predstavil je zdravnika dr.
jije v Ameriki dobilo nov vir, nove moči, nove sile, ki bodo poživile vse tisto, kar je že hiralo, skoro umiralo.
Naj bo omenjeno še, da sta tisto prčlepo simbolično vajo zamislila in navadila Janez Varšek in Danica Milavec, prizor “Pri Mariji Pomagaj” sta sestavila in pripravila Janez škrabec in Tončka Mravlje, odersko scenerijo pa je naštudiral zmožni Pavel Intihar.
Naj še omenimo, da bomo zahvalne besede, ki jih je govoril včeraj na Akademiji dr. Meršol, prinesli enkrat pozneje v celoti,
so morali fantje priti nazaj in še Zlasti je ugajala “Pesem završkih fatnov” in pa o Izidorju. pil	,.
Zelo je navzočim ugajala simbolične vaja “Gor čez jezero,” ki so jo izvajala brhka slovenska dekleta ob spremljavi meškega zbora. To je bilo za nas stare naseljence nekaj novega in dekleta so morala vajo ponoviti, tako zelo je ugajala.
Nadvse veličasten je bil pri-
Kalina “Črna maša” in pa “Ve-
zor "Pri Mariji Pomagaj”, bese- čemo biti dobri Amerikanci, zvedita vzeto iz knjige Jeremije ati Slovenci in vdani katoličani.
Valentin Meršoja, ki je v iskrenih besedah orisal položaj v stari .ytamovini med vojno in po vojni, povedal vzroke, zakaj je
toliko naših ljudi zapustita do- trinjeki spev,” ki ga je sijajno movino. Naglašal je, da je bil v domovini boj med Bogom ta komunizmom. Zaenkrat je v domovini zmagal komunizem močnejšo fronto. Ampak tudi ta bo strta, ker stari Bog še vedno živi.
Dr. Meršol je naglaial, da je današnji sestanek namenjen v to,
landu.
Fantje in dekleta in vsi, ki ste nam čeraj pripravili to Akademijo, sprejmite iskreno zahvalo z zagotovilom, da cenimo vaše zmožnosti in trud, pa vso vašo globoko ljubezen do domovine, ki jo izražate z vsakim dihom. Naj rečemo, kakor je rekel Mr. Anton Grdina ob zaključku: Ta prireditev je nekakšna spojitev starih i in novih naseljencev; zdaj smo vsi eno, nobene razlike ni med nami. Vsi ho-
SPOMNITE SE NAŠIM BEGUCBV V TUJINI S KAKIM DAHOM!
Kandidatih i
MM
Commission)
Ako ste za to, da se izvoli okrajna komisija za sestavo čarterja, izvolite 8. nov. 15 oseb v to komisijo. Mi priporočamo sledeče kandidate. Lahko volite za kolikor jih hočete, toda ne za več kot za 15.
moga, kakor tudi mnogi drugi gospodarstveniki, industrij alei in javni uradniki so začeli sistematično pritiskati na predsednika Trumana, naj napravi konec premogarski stavki in pošlje premogarje zopet na deta. Opozarjajo, da je zaloga premoga mala, da nastopa zima, da b< brez kuriva bolnice in' zavi
in
Razne drobne novice h Clevelanda in te ekolice
Kanonik Korelič—
Na praznik Vseh svetnikov bo v cerkvi sv. Lovrenca imel ob desetih slovesno peto sv. mašo in -pridigo veleč. 9. kanonik ljubljanske stolnice Franc Koretič, ki bo v Clevelandu še nekaj dni potem pa odide na svoje novo službeno mesto v škofiji Columbus, Ohio.
Frances Vrtovšnik, iz 9215 Kempton AVe. je -prejela n domovine žalostno vest, da ji je 26. sept. umrla sestra Ivana Germ v vasi Zagorica, p. Videm pri Dobrem polju. Zapušča v domovini dve sestri in enega brata, v Clevelandu pa gyri imenovano sestro. Naj ji bo lahka domača gruda, preostalim naše sožalje.
V »redo na ples—
V sredo večer bo v SiND na St. Clair Ave. ples uslužbencev Trgovci kuriva in posebej pre- j davnega cestnega oddelka, di-
vizija št. 12. Inženir Louis Drašler je vodja tega oddelka. Joe Kušar in njegov orkester bodo skrbeli za vesele valčke in polke. Župan Burke bo obiskal ta ples, je obljubil. Kdor le utegne, naj gre, ker bo tam prav veselo v sretjo večer.
V Newburgh vabijo—
Društvo Naijsv. Imena žap-
Candidates for the County Charter Commission (Vote for no more than fifteen)	
^ROBERT J. BULKLEY	=
=RAY T. MILLER	=
;£ WILLIAM M. BOYD	=
ŠJAMES M. CARNEY	
HjAMES DEBEVEC	=
=GEORGE E. FEDOR	=
sgSAMUEL R. GERBER	=
==BEN C. GREEN	=
=ALEX H. MARTIN	=
ggJOHN o. McWilliams	=
SjjJOHN B. ROHRICH	EE
^JOSEPH F. SAWICKI	=
Sjohn j. smolka	=
SHENRY W. SPAETH	s
= IOSEPH M. SWEENEY	ss
Clevelandski župan Burke
ije °b 8:8
SND -na 80. cesti.
ku naj reži deželo te mučne sit acije.
Darovi za begunce
osebno posredoval pri predsedfi- Frankie Zajc ta njegovi Pol-
kateers bodo igrali za ples. Ob tej priliki bo oddana kot darilo krasna zelena mizica, darilo Perko Furniture Co. Rezervirajte si prihodnjo soboto za ta prijazni večer in dobro zabavo [boste imeli.
Starši, opozorite fante—
V sredo večer 2. nov. bo seja Katoliških vojnih veteranov fare sv. Vida št. 1655. Seja bo.ob ob 8 v šoli sv. Vida. Prosimo starše, da opozorijo svoje sinove na to sejo.
Fin šivalni stroj—
Ali ste si že kdaj ogledali šivalni stroj izdelka Domestic.
-n•	• ♦» » v i._ • / vV	i •»«-
V našem uradu so bili oddani sledeči darovi v pomoč slovenskim beguncem in brezdomcem:
Preostanek od slikovne predstave v Geneva, O. izročil Anton Grdina $25.00.
Štefanija Habinc, 729 E. 156. St. $10.00, Steve Jenko, Bulger, Pa. $2, in Peter Dualiza, Indianapolis, Ind. $1.
Iskrena zahvala vsem tem dobrim srcem za velikodušne darove ter apeliramo še na druge, da bi kaj darovali za slovenske reveže.
Plebiscit v Belgiji
Bruselj, Belgija. — Senat je odobril načrt, da se razpiše ljud-
Firma jih izdeluje žč zadnjih 74 let, torej so te vrste šivalni stroji gotovo fini in jih šivilje rade kupujejo. Oglejte si ga v Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. Prijazen obisk—
Mrs. Albina Pešec iz 18911
Kaj ne, da bomo! Bog vas živi. še to! Tako prireditev bi mo-recitiral mladenič Jože Likozar, rali videti vsi naši ljudje! Ako Vse to je tata tako prisrčno- je že nemogoče po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki, vsaj v vseh župnijah v Clevelandu. Iz
ganljivo, da nam dolgo ne bo šlo iz spomina Ni dovolj prostora, da bi mogli vse tako opisati, kot C o 11 i n wooda, Newburgha, Iz
bi želeli, naj poudarjamo samo to, da so nas naši nori naseljenci bogato nagradili z» vse, kar
smo zanje kdaj storili. Bogato ni slične!
Barbertona, Loraina ta Gi-rarda, povabite jih! Vzemite našo besedo: to je predstava, da ji
sko glasovanje o tem ali naj se Locherie Ave. v Buclidu, nam kralj Leopold vrne na prestol ali j« v petek predstavila svoje bratranca, g. kanonika Franca Koretiča, ki je dospel sem iz Avstrije zadnji teden. G. Koretič je bil eno leto kaplan v Vel. Laščah, potem stolni vikar v Ljubljani, nekaj let spiritual in katehet na uršulinski gimnaziji ter zatem stolni kanonik v Ljubljani. Nekaj časa bo .ostal pri sorodnikih tukaj, potem pa odide na službeno mesto v škofijo Columbus, Ohio. Želimo mu vso srečo v novi domovini.	. „
Dva praznika—
J-utra bodo Vsi Sveti, v sredo pa Verne Diiše; oba velika katoliška praznika.
Druga obletnica—
Jutri ob 10 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Josephine Ausec v spomin 2. obletnice njene smrti.
------o------
SLOVENSKI KONANCI SO SI KEŠIU LE GOLO &VLJE-
Razne najnovejše svetovne vesti
PRAGA, ČEŠKA. — Predsednik Klement Gottwald je pomilostil in izpustil na prosto 127 zaprtih duhovnikov, ki so po navodilih škofov izjavili, da so pripravljeni sprejeti ponudeno državno službo in da bodo izpolnjevali zakon, ki stavlja vse cerkveno delovanje po državno nadzorstvo, dokler država ne bo uničevala pravic Cerkve in kršila božjih zapovedi.
•	*	•
WASHINGTON. — State Department je dbbil obvestilo, da so kitajske komunistične oblasti zaprle USA generalnega konzula Ward-a in štiri njegove uradnike.
*	•	V
PARIZ, FRANCIJA. — George Bideault je končno le sestavil novo francosko vlado. Detail je v parlamentu dovoljno večino in dve uri po izrečeni zaupnici sestavil novo vlado. Bideault je krščanski demokrat in je vodil uporniško gibanje proti nacistom
medvojno.	, t
•	e	e
SANTA MARUA, AZORSKI OTOKI. — Francoski aero-plan, ki je letel proti New Yorku je na Azorih trčil v goro. Ubitih je bito 48 potnikov, med njimi 11 Amerikancev. Avijon se je popolnoma razbil in nihče od ljudi, ld so bili na krovu, ni ostal živ.
NJE. POMAGAJMO JIM!
^ 'A—KrtiffirA DOMOVINA, OCTOBER Sl, $43
. 	.	<!if1 —
ana Ameriška Domovi ima
n» at cui, *«. UA“«23SrSi. »oh
P>ihiuh^i daily araftnpt Saturdays, Bundaya and Holidays
OCTOBER
M> MON nil wo TNV m CAT 1
2345678
9 10 II 12 13 14 15
l6 17 l8 19 20 21 22
%%*5**72829
NAROČNIN/
Za Zed. države 18.60 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 n» leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $8.60.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.60 per year; $6.00 for 6 months; $8.00 tor 8 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months.
di. Ko se je potem sprl z Moskvo, nima sedaj za seboj niti naroda niti Moskve.
Sovjeti nameravajo Jugoslavijo razdeliti v več manjših držav, posamezne obmejne kose pa prepustiti sosedom, kot plačilo za podporo v borbi s Titom.
kaj pa jugoslovanski narodi? G. B. Radiča pravi; Leta 1945 sem slišal iz ust sovjetskega komisarja sledeče; “Če Hrvati in Srbi ne bodo hoteli sprejeti komunizma, mi lahko naselimo sem Kitajce, pa bodo oni opravili delo, ki ga smatramo potrebnim. Hrvati in Srbi pa se lahko preselijo v Sibirijo ali pa kam drugam v Azijo.
To je strašni konec, ki ga pripravljajo komunisti našim narodom.
S pomočjo Tita ne bodo naši narodi nikoli dosegli svobode. On sam je že zapisan smrti. Prej ali-slej ga bo zgrabila kremeljska dolga roka, nad Jugoslavijo bo pa legla strašna ledena noč.
Najmanj, kar se mora zahtevati od Tita, je, da izpolni določbe Jaltskega dogovora,, zaključuje pisec.
I M"M|II11	It * I	U*t**W*4
Entered as	matter January 8th 1808, at the Poet Office at
Glereland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 213 Mon., Oct. 31, 1949
Titova usoda zapečatena?
Titov prepir s Kremljem se naglo bliža vrhuncu, vsak trenutek se lahko spremeni v pretep in sproži svetovni spopad.
Domače in tuje časopisje se obširno ukvarja z jugoslo-vanskim vprašanjem. Velik del časopisja, pa tudi ne malo vodilnih državnikov zahoda meni, da naj zahod Tita v nje-govi borbi s Kremljem podpre, ne da bi mu pri tem stavil kake pogoje. Celo bivši vodja jugoslovanskih socialistov zastopa tako stališče.
K temu vprašanju bomo še imeli priliko razmišljati in kaj zapisati, danes dajemo ie kratko vsebino članka g. Bogdana Radiče, bivšega Titovega tiskovnega atašeja v USA, ki ga je objavil newyorški “New Leader.”
“Sovjeti ne nameravajo odstraniti samo Tita in njegov Politbiro, njihov glavni cilj je, razbiti Jugoslavijo. Ne samo to, Kremelj se bori naravnost proti fizičnemu obstanku Srbov, Hrvatov in Slovencev, pripravlja jim usodo, ki je zadela baltske narode.
Tito se ne zaveda posledic, ki groze naši domovini zaradi njegovega spora s Kremljem, njega skrbi le kako bi ohranil dobro ime pri tujih in domačih komunistih. Zdi se mi, nadaljuje pisec, da nevarnosti ki preti jugoslovanskim narodom, ne zanemarja samo Tiro, ampak prav tako tudi zahodni opazovalci. Izgleda kot da zanje tudi ni toliko važen obstanek jugoslovanskih narodpv, kot jim je važna razširitev razdora med Titom in Stalinom. Tako zahodni kot tudi sovjetski predstavniki se vse premalo brigajo za usodo in zahteve jugoslovanskih narodovi Zato udarjajo v prazno.
Tito, ki je spremenil Jugoslavijo v popolno komunistično državo, se danes bori, da bi se v njej obdržal na oblasti proti volji Kremlja, ki ga je zavrgel, ko je mislil, da ga ne rabi več.
Ko sem bil 1.1945 v Beogradu, je E. Kardelj izrazil sov. poslaniku g. Sadjikovu željo, naj sovjetska vlada ne gleda v njem in tovariših predstavnikov tuje države, ampak predstavnike ene izmed bodočih sovjetskih republik. To je prav gotovo še danes največja želja Tita in tovarišev. Za ta cilj se bore, ne pa za neodvisnost jug. narodov
Prenavljanje jolietskega hriba in spomini iz preteklosti
Joliet, 111. — Naš hrib je ves prekopan. Tako zgleda, kakor so zglodale verdunske ulice'na Francoskem v prvi svetovni vojni, kjer so francoski in nemški borilci kopali svoj e strelne j arke ali renče. Vse od Moran stree-ta naprej polagajo odvajalne cevi za kanalizacijo, pa tudi vodne cevi. Ze več tednov ropotajo težke parne lopate, tako-imenovani buldozarji in. druga taka oprema. Kadar pa dežuje imamo blato. Ko sem zadnjič koračil domov iz vasovanja pri Juretu, mi je na vogalu spodrsnilo in sem zdrsnil v jarek. Zamazal sem obleko, da sem jo moral drugi dan nesti v čistilnico. Dobro je, da me ni nihče videl, smejal bi se mi, ko sem se zapeljal po zadnji v jarek.
Ureditev kanalizacije in vodne napeljave je bila našemu hribu potrebna. Modemi časi zahtevajo tako. Seveda bo to stalo precej denarja, a kaj pa se brez denarja naredi in dobi? Nič. Za vse je treba pla-Toda posestva bodo toli-
čati. ____r-------
---------------• -	-	, . ko več vredna in nobene zgube
Najboljši dokaz za to trditev je dejstvo, da sedaj Titol]ed tega ne bo Ko bodo p©-šc z ,večjo vnemo nadaljuje boljševizacijo države neoziraje se na žrtve in trpljenje jugoslovanskih narodov. Tito in tovariši se zaklinjajo, da so najboljši komunisti in vedno znova rote Stalina, naj preneha z usodno zmoto in naj ne preganja najbolj verne komunistične stranke-na svetu. Tito in tovariši nikakor ne morejo doumeti, da bi bili za večno izključeni iz komunistične cerkve. Prepričani so da bodo s trmo, ki jim je prinesla — več po zaslugi Zapadnjakov, kot po krivdi jug. narodov — končno zmago, prisilili tudi Kremelj, da jih prizna kot verne komunistične voditelje Jugoslavije. Zastonj!
Edina pot, ki bi mogla rešiti Tita bi bila, da se odtrga od komunizma, se prbliža demokratično usmerjenim jug. narodom in napravi konec komunističnemu nasilju. Oprt na narod bi potem lahko pozval zapadnjake, naj ga rešijo sovjetskega ogrožanja. Toda Tito je komunist, čigar edina želja je, postati znova Stalinov ljubček. Poti nazaj k narodu zanj ni več, ker ga narod nič manj ne sovraži, kot Stalin. Med Titom in tovariši na eni strani ter med narodom na drugi je cela reka krvi.
Zadnjo priliko za tako pot je imel Tito leta 1945. Da je dal tedaj jugoslovanskim narodom svobodo in upeljal pravičen red, bi bil danes v stanju pokazati Stalinu zobe.
Naj v zvezi s tem omenimo Titov razgovor z W. Churchillom avgusta meseca 1944 v Caserti.
W. Churchill: Ali je res, da v Jugoslaviji velik del kmetov ne bi bil posebno vesel, če bi se v njihovi domovini upeljal komunizem?
Tito: Mi ne nameravamo uvesti komunizma, to sem že ponovno izjavil.
W. Churchill: Da, se spominjam, toda želel sem slišati to iz vaših ust. Največja naloga je uvesti pravi demokratični red . . . Boste dovolili v vaši deželi po vojni osebno svobodo?
Tito: Ja. Naši osnovni načeli sta: demokracija in osebna svoboda ... Jaz sem že ponovno izjavil, da komunizma ne nameravamo uvajati. Zato imamo več vzrokov. Po voj- potion of beds.’” Na “upšte-ni bodo morale biti vse evropske države demokratične in sih,” kjer so spali se je slišalo Jugoslavija ne bo izjema.	! ponoči in podnevu smrčarje,
Kako se je Tito v naslednjih letih držal teh obljub je. ki so smrčali na vse razne viže, dovolj znano. Oprt na Kremelj je jjroti narodovi volji spre- nekateri so piskali skoizi nosni-menil Jugoslavijo v popolnoma komunistično in policijsko ce, kakor whistling kettle, dru-državo, kjer ni o demokraciji in'osebni svobodi nobene sle- gi kakor kak star kovaški meh,
tem še ulice tlakovane in ko dobimo ob svojem času še ob strani sidewalke, potem se bomo na našem hribu postavili, kakor v vsakem drugem modernem mestu, ali doli v downtow-nu.
Ko bo enkrat vse urejeno, bo dobil celo Bluff street drugo lice. Ta ulica 'je vsem našim pijonirjem znana. Tja so se Slovenci, ki so prišli pred 60 leti in več v ta kraj naselili. Seveda je bil takrat le sam breg in po njem razne stavbe, v katerih so bivali. Naš Jure še danes rad omeni, kako je doli na Bluffu, kjer je bival prva leta na stanovanju hodil o pivo s “pelco.” Pravi: “Takrat se ga je nekaj dobilo za denar. Za nikel ga nisenf mogel sam enkrat popit. Za deset centov ali dime, ga je pa bilo poln ta veliki “bokat.”
In še nekaj Jure pove, če se ga spomni na to seveda. Namreč, kako so bordali na Bluff streetu. Bil je pri neki družini, kjer so imeli štiri postelje, pa trinajst borderjev. Pol jih je delalo po noči in pol po dnevi. Komaj je eden zlezel s postelje, je že drugi legel vanjo. To je .bij nekak “perpetual occu-
ki pušča na vseh koncih in krajih. To so bili pravi koncerti. Kadar sme kakega čul smrčati, sem ga vale poanal po viži njegovega smrčanja, kdo je, pravi Jure. Tako je bilo tiste čase. Danes se pa z border ji prav malo kdo peča. Vse se je spremnilo.
Ena izmed dobrih novic je, seveda če bo res, da letos baje ne bo prehude zime. Tako vedo povedati nekaj vremenski preroki. Koliko jim je za verjeti, pa bomo videli še le potem, ko bo zima in ko bo skončala. Navadno nas ti preroki radi potegnejo.
Slovenskih gostiln imamo v Jolietu precej. Saj skoro vseli imena ne vem. Poznam le Jermanovo pri mostu na Bridge Street. Potem pa Dušovo na No. Chicago Street. Duša biva tam nasproti cerkve sv. Jožefa in če kateremu kaj slabo pride, mu lahko takoj pomaga _ raznimi zdravili, ki jih prodaja na glaže in kapljice. Njegova zdravila morajo biti dobra in žmahna. Vsak, ki pride iz njegove gositne si zadovoljno .briše brke in je z veseljem obdan.
Bom pa še kaj- povedal dr-goč.	Tone s hriba.
------o------
12 tisoč zaznamovanih
Praznik vseh svetnikov. — Vseh, ki so v Gospodu zaspali in danes v Bogu počivajo. Neizmerno je število teh zveličanih ljudi. V berilu na praznik Vseh svetnikov, sv. Janez takole piše: “Iz rodu Judovega 12 tisoč, iz rodu Rube-novega 12 tisoč, iz rodu Gadovega 12 tisoč, iz rodu . . . Za tem sem videl veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov, ki so stali pred prestolom in obličjem Jagnjeta, odeti v bela oblačila s palmami v rokah.” (Ra-zod. 2-12.)
Praznik Vseh svetnikov. Tudi praznik vseh naših zveli čanih sorodnikov in prijatljev. Tudi praznik vseh zveličanih Slovencev. O, neizmerna že mora biti množica Slovencev, ki se je v tisočletju zbrala iz vzhoda in zahoda pred prestolom božjim in Jagnjetom, belo oblečeni, s palmo zveličanja in sreče v rokah.
Ne vem, kako se je to zgodilo, toda kadar koli slišim znano besedo: “. . . iz rodu Judovega 12 tisoč . . mi prav vedno pride na misel kot zadnja točka naštevanja: iz rodu slovenskega 12 tisoč mladih mož in fantov zaznamovanih . . .” Namreč onih 12 tisoč naših najboljših sinov, ki so jih Angleži lažnjivo Titu izročili in so jih rodni bratje potem s strelom zaznamovali. Vsi ti od sveta in domovine izdani, g prebito glavo zaznamovani drže danes palmovo vejo večne zmage v rokah
J*
zavzame? Tudi ga nimamo skoraj soseda, kj bi nam privoščil proatorček zemlja pod božjim soncem. Toda, ali ni to del one skrivnosti trpljenja, ki očiščuje človeka in ga nadnaravno v Bogu dviga? Pri Bogu so druge postave kot pri ljudeh. Naj nam Slovencem tu na zemlji trpljenje še tako sapo jemlje — dobro. Naš up ostanejo nebesa in večni Bog. Pa smo na najboljšem!
Bog sam nam bo v nebesih pripravil prostor, ki nam ga ne bo mogel nihče vzeti. Tam ne bo več stalnega strahu ne pred sovragom, ne pred zlim bratom. Tam bo minila bolečina vsake vrste, pa naj pride s svetrje ali celo duhovne strani., Kajti Bog bo obrisal solze s slovenskih oči, nič ne bo več joka in vzdihovanja.
Slovenci nimamo lastnih od Cerkve priznanih' svetnikov, razen sv. Heme. Pa še to nam Avstrijci jemljejo s slovensko Koroško vred ... Da nimamo priznanih svetnikov — mogoče spada tudi to k naši majhnosti. Mnogo tega smo si pa tudi sami krivi. Sicer pa s tem ni rečeno, da ni nobenega Slovenca v nebesih, ako nimamo nobenega lastnega svetnika tudi v pratiki. Naša izredno težka narodna zgodovina je vseeno nadvse slavna po veri in zvestobi Slovencev do Boga in Marije. Spomnimo se samo težkih časov. V Grudnovi “Zgodovini slov. naroda” be remo, da so Turki samo ni enem pohodu v našo domovino poklali okrog 500 slov. duhovnikov in redovnikov. Torej, koliko šele drugih naših rojakov. Zakaj? Ker niso hoteli sprejeti Mohameda in priznati nadvlade polumeseca. Žal nam podrobnosti in imena teh slov. junakov niso ohranjena. Turki so požgali naše samostane s knjižijicami in zapiski vred . . . Toda duše umorjenih slovenskih kristjanov so kljub te-
.   * ■ ■    _ »Am 1 A Xa4|1 J 1 1 A
mu/ pri Bogu ostale, četudi njih spomin izbrisan z zemlje.
Na tem svetu nam postane večkrat hudo, da smo otroci tako neznatnega in revnega, pri tem še tako težko preizkušenega naroda. Kdo se za nas
Kolikokrat sem se v domovini skoraj samemu sebi smilil, da sem Slovenec. Pa me je pot zanesla semkaj v St. Cloud in k svojemu novemu škofu. Pa glej! Prevzvišeni mi začne- pripovedovati o slovenskem misijonarju Pircu, ki je bil od tam doma kot jaz in ki je ustanavljal v tej škofiji prve župnije. In govoril je o škofu Trobcu, ki je bil prav tako Kranjc in ki je škofoval tukaj pred njim. Pridem v stolno župnikšče, takoj vidim sliki Pirca in Trobca. In v bolnici v zakristiji mi je rekel star g. župnik, da je Trobca zelo rad imel in da je bil svetniški škof. Tudi sem slišal, da pripravljajo knjige o Pircu, ki se je 70 leten naučil indijanskega jezika in je svojim Indijancem napisal lasten katekizem. Samo njegov grob, da je zginil v — Ljubljani, ker so ceste čezenj položili. (To je res čisto po naše!)
Celo Barago poznajo tukaj gori in je naš stolni župnik ^ svojem govoru ob 40 urnem če-ščenju poleg Pirca in Tj-obca tudi Barago omenil. (Trenutek bi želel biti v osrednji Afriki, mogoče bi mi ondotni črnci vedeli kaj več povedati o velikem Slovencu Knobleharju, kot sem pa imel priliko zvedeti o njem doma.) Tako bomo brž ko ne brez posebnih očitkov pustlii pozabi velikega kladivarja katoliških načel škofa Mahniča, svetniškega skopljanskega j^kofa Gnidovca, trpina dr. Zoreta; še na prof. Tomca in dr. L. Erlicha od včeraj bomo po zabili. Smo pač vsega zmožni! Tujina, tuji narodi časte in s spoštovanjem govore o naših možeh in bi bili ponosni, ako bi jih lahko svoje imenovali, mi pa gradimo ceste čez njih grobove in jih brišemo iz spomina . . . Kakšno veselje bi bilo za škofijo St. Cloud, ako bi bil grob misijonarja Pirca, četudi daleč v Ljubljani, ohra-
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Uh, saj pravim in še rečem. Iz kože bi skočila, če bi kaj pomagalo in če bi mogla spet nazaj, kadar bi hotela. Saj vam ne morem vsega povedati, kaj me je tako razjarilo, da se mi bo žolč skisal, če ne bom hitro popapkala nekoliko ajskrima. Takega imam najraje, ki je z jagodami zmešan. Seveda, Ra-cetovega kupujemo, ki ga najbolj lajkamo.
Pa kaj me je tako razkačilo, pa še mene, ki me vsi po zfiate, kako da sem krotka in ponižna, da vse voljno potrpim. Tudi vas bi pograbilo, če bi se vam kaj takega primerilo, kakor se je meni. Pa še tako po nedolžnem! Kakor da bi vtaknila prst med vrata pri avtomobilu, kar se mi je že primerilo, in se je naš, ki me ima rad, na vse mile viže tako režal, da sem se bala, da bo proč prišel. Veste, naš je tako mehkega srca, da ga vsaka reč takoj gane.
Čakajte, bom povedala, kako smo pri nas praznovali moj rojstni dan. Saj veste, da ne opravljam, ampak ker. smo že tako drug drugega navajeni, da si vse zaupamo, bom pa po vedala, ker kaj takega se m pripeti vsaki. Samo taki, ki i-ma takega kot je naš. Če sem glih mičkina, pa sem bogata, tako zapojem včasih, kadar se mi večerja posreči, da se nič ne pripali.
Torej moj rojstni dan smo obhajali. Prižel je kakor vsa kemu pride na tem svetu. Z veliko slovesnostjo smo ga pri nas praznovali. Začeli smo že takoj zjutraj s tem, da me
njen!
No da, končno je morda res vseeno, ali mi za vse svoje svetniške rojake vemo ali ne. Glavno je, da zanje ve Bog, da Bogu poznani. In to je naša slovenska vera, da stojijo kardinal Misija, škofje Slomšek, Jeglič, Baraga, vsa množica ostalih svetih slovenskih škofov, duhovnikov in redovnikov, sve tih slovenskih očetov in mater, fantov in deklet in otrok prav blizu prestola božjega in Jagnjeta. Z-njimi pa kot hramba naroda je onih 12 tisoč iz rodu slovenskega z mučeniško smrtjo zaznamovanih kot narodna slovenska vojska za Kristusa, ki je bila pobita, a živi!
Krasen je bil pogled na pisane slovenske narodne noše iz vseh slov. krajev takole ob kongresih in taborih v Ljub Ijani, Mariboru itd. Nepozaben pogled na mlade požrtvovalne prostovoljce protikomunistične borce, ko so v četverostopih korakali po ljubljanskih ulicah s pesmijo “Bodi zdraya domovina . . ,” na ustih. Toda še vse lepši je pogled na slov. narod zbran na večnem evharističnem kongresu v nebeškem Jeruzalemu, še vse lepši je po gled na slov. narodno vojsko, ko spremlja Jagnje, Kralja kraljev v nebesih! Iz slov. grl grmi slovenska pesem še vse lepše in še vse siineje kot grmi Sava pod Triglavom. Da, Oče in Jagnje poslušata to pesem in se veselita. , Praznik Vseh svetnikov. Mi se veselimo z vsemi zveličanimi brati v Kristusu in še prav posebno z vsemi zveličanimi Slovenci. In te hočemo danes, na njihov praznik, prositi, naj se kot celota zavzamejo pri nebeškem Očetu za svojo od trpljenja izmučeno domovino, veselje Naj ji Oče usmiljenja na'njihovo prošnjo in zasiuženje kmalu da svoj mir in blagoslov. — J. V.
naš kušnil na oba kraja in mi rekel, da mi prezenta ni kupil, ampak da me bo pa zato peljal v soboto večer malo ven. Križana gora, saj bi bila skoro znorela ob taki vesti, ki je nisem vajena slišati vsak dan, še vsako leto ne.
Okidoki, sem veselo žvrgo-lela tisti dan, če je pa on tako dober, da me bo peljal ven, se bom pa tudi jaz odzvala in sem se namenila, da jim bom napravila in skuhala žlink-rofe, ki jih znam skoro prav tako dobro napraviti, kakor jih znajo Otoničarjeva mama, ki jih nobena ne prekosi. On in mali sta jih tako nagnetala, da se je kar kadilo. Veste, imata strašno velik rešpekt do dobrih jedi, tisto pa tisto! Ta mali se je čisto po očetu vrgel v tem oziru. Edino glede ajmoh-ta si nista še prav na jasnem, če je najboljša jed pod tem božjim soncem, ali ni. Oče trdi, da je, Jimmy pa nekoliko dvomi. .
V	četrtek sem letela k Julči, da mi moje zlate laščke spre-
Napravila mi je nekoliko večji cofek na eno stran, ki je našemu tako všeč. Samo da se bo bolj postavil z menoj v so: boto večer.
Že opoldne sem vprašala našega, ker sem hotela, da bo šlo vse lepo po vrsti: “Kdaj bova pa šla? Kdaj naj bom opravljena?"
On me gleda nekaj časa in nazadnje vpraša:, “Kam bova šla?”
“I, kam, neki! Saj si rekel, komaj dva dni je od tega, da me boš peljal v soboto večer ven za moj rojstni dan. Saj menda ja nisi tako naglo pozabil?”
V	meni je že nekaj plalo, vendar sem se še premagovala.
“O, nisem pozabil ne, srce moje,” je sladko gov.oril naš. Jaz sem kar skupaj lezla, ko mi je rekel “srce.” Kadar tisto besedico slišim od njega, se mi $ar nebesa odprejo in zdi se mi, kot bi vsi angelčki, kar jih je v nebesih, na renče razbijali.
“Ampak,” je naglo dodal, da mi je bilo, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo. Naš zna tisto besedo “ampak” tako pomenljivo povedati, da nič ne veš, če res tako misli, kot reče ali drugače.
‘Ampak,” je zopet povzel in za spoznanje glas zvišal, —» “šur da sem ti rekel, ampak nisetn pa rekel, katero soboto te bom peljal. Nocoj že ne, na nobeno vižo ne. Kaj ne veš, da sem kandidat, in da i-mam nocoj važno sejo. Po volitvah enkrat, srce moje, po volitvah. Le šparaj ta čas, da boš kaj imela takrat, ker jaz ne gledam na denar, kadar te ven peljam, saj veš, da ne.” Vidite, tako mi je rekel in je naglo treščil skozi vrata in na sejo. Saj je bila njegova sreča, da je šel tako naglo iz hiše. In tudi to je bilo dobro, da je seja trajala dolgo. Do polnoči sem ga čakala/ s primernim govorom, pa ga še ni bilo. Kaj vem, kdaj je prišel. Ne verjamem, da ga kdo prekosi v tem, kako se je treba potihoma splaziti domov. No drugo jutro sem pa že vse pozabila, ki sem tako krotka in ponižna, da samo odpuščam in odpuščam. Ampak povem vam dekliči, da se bo enkrat nabralo in bo šlo čez.
Menda so ga te volitve tako zmešale, da je čisto pozabil in me ni vprašal, koliko sem že stara. Samo tistega se je še manjkalo, pa bi bil lonček ski-pel., V Ameriki je sploh navada, da človeku voščijo rojstni dan in ga v isti sapi vprašajo, koliko je star. Kaj pa to koga briga, kaj ne, dekliči.
Bogve, če me bo res peljal ven? Jaz zdaj na vse mile viže šparam za tisti večer, kakor mi je on naročil. Saj sem že navajena, da reče, kadar se enkrat v malino vsedeva, da se-odpeljeva:	“Micka, pa si
vzela kaj denarja s seboj,"
* ctbbiBka pomoto«. October si, 1943 ^^*
ZBEGANO GNEZDO
POVEST
CVETA STOJANOVA
Ni bil ne žalosten ne jetzen in ne vznemirjen; občutij je neizmerno puščobo. Ni vedel, ne kam bi s časom, ne kam bi s seboj., Videl je sebe v pusti noči, ki prši droban dež ■in je gosta megla. Hodi po tirnicah, že dolgo,'dolgo in to ga utruja. In še hodi m ve, da hodi po tirnicah. Rdeča ali zelena luč signala vznemirja sem in tja to enoličnost. In še hodi in- ne ve in ne misli in ne čuti drugega kakor potrebo, da hodi prav v pršečem dešju v tej megli in po tej poti. Truden je in mora leči; ne misli, da lahko prisopiha vlak in ga povozi; legej je, ker mu je to potrebno. Leži in smrči.
Tretji večer pa je Matej prišel. Agata je bila sama doma. Dobil jo je v svoji sobi pri mizi. Primerjala je proračune hiše. Ko ga je zagledala, se mu je nasmejala in dejala;
“Ne vem, ali naj se odločimo za najcenejši proračun. Kako misliš ti, Matej?”	•
Prišel je kar v suknji in jo gledal, kakor da je ne sliši in ne razume. Pripravljen je bil, da ga vpraša po njegovem izostanku, ga ošteje, se razburi ali razjoče. Rajši naj bi ga udarila, kakor da ga prezira. Spet je občutil, kako je spričo Agatte majhen in nebogljen. Oprijel se je besede ‘misliš’ in začel:
“Mislim, Agata, da je bolje zate in zame, da živiva vsaksebi. Govoril sem že z ravnateljem, ki mi dovoli, da postavim v svoj kabinet divan in omaro in stanujem 'kar tam. Zato te prosim, ko prideta postreščka, da jima izročiš, kari mi je potrehno.”
•Mateju se je zdela bolj sve-< ža, kakor jo je videl kdaj prej. Gledal je nežno beloto njene čiste polti, njeno čelo ra gostimi obrvimi in lasmi, ki so se v luči svetilke bakreno svetili. Ljubil jo je kot sanje, ki si jih je sam ustvaril in. jih naj
mu je: “Potrebno ti je le eno, to je dom. Tukaj je tvoj dom, tvoja žena in tvoja otroka; to je potrebno, vse drugo je navlaka,” To pot se Agata ni pretvarjala. V teh dnevih je postala samostojna in odločna kot mož in Žena v eni osebi.
Matej je vstal in bil pripravljen, da odide. Agata je ostala, kakor je bila. Priklonil se ji je1 in odšel; pri vratih se je obrnil in še vprašal:
“In če postreščka vendar prideta?”
“Ti jaz ne bom .pomagala razdreti doma,” je odgovorila Agata tuje, Matej pa je odšel. Agata se je naslonila nazaj in gledala y praznino. V grlu so jo prijeli krči, borila se je z jokom. Ustnice je stisnila, da bi ne zaslišala svojega ihtenja. Iz oči so ji kapale solze, a ni jih hotela obrisati, pusitila jih je, kakor da niso njene. Vstala je, šla v svojo sobo, si osvežila obraz z mrzlo vodo, vzela plašč in klobuk in šla za otrokoma in Maro.
Matej je še] v svoje novo stanovanje, v svoj kabinet v šoli, tam je prespal noč kar na tleh, na časopisnem papirju. Vedel je, da se Agata ne bo uklonila, in vedel je, da se tudi on ne bo uklonil. Potreb boval pa je, da je Agato videl vsak dan, čeprav si tega ni priznal, in je prihajal domov po svoje stvari. Ni jih odnesel vseh hkrati, vsak dan le po nekaj. Prihajal je ob urah, ko je vedel, da je Agata sama hrez otrok. Prinašal je otrokoma igrače, česar poprej ni nikoli storil; prisedel je za ča-sek k Agati in ji dvoril kakor včasih, ko je bil še fant. Agata je sprejemala vse s vzneseno mirnostjo. Ni ga vprašala, -kako živi, ni mu rekla, naj se vrne.
Zgodilo se je, da je Matej oddal prošnjo za posojilo v ‘znanstvene namene’. Ni se zavedal, da bo napravil dolg, za katerega je odgovoren, družini, bolj ljubil tedaj, ko so mu bile 'Z netrpnostjo je pričakoval de-najbolj nedosegljive. Hrepe- narja, da si kupi pohištva in
IMS NOV. IM*
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
NOVEMBER
S. — Kegljaška skupina društva Kras št. 8 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra So-kach-Habat orkester.
11,	—Modem Crusaders Bowlers ples v SDD na Waterloo Rd.; igra Pinoff orkester.
12.	— Federacija Slovenske moške zveze priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12. — Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igrali bo Me-
lody Pilots orkester.
DECEMBER
26.—Društvo Modem Crusaders št. 46 SDZ priredi božični ples v SDD na Waterloo Rd.— igra Vadnal orkester.
1960
JANUARY
29,—Društvo Modern Crusa-'ers št. 466 SD plesna veselica v SDD na Waterloo Rd, Vadnal orkester.
FEBRUAR
4.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ priredi plesno veselice v SND na St. Clair Ave. Pete Sraiek orkester.
di oni ne bili sedaj tukaj. Prav.redu ^ da niamo imeli zgu. radi segajo po Ameriški Do-‘ mo vini in tudi pristopajo v ka-
toliška društva. Vsa čast jim! Čeprav slišijo mnoge zbadljivke od raznih nasprotnikov so ostali in hočejo biti dobri katoličani in ker so zvesti Bogu, bodo gotovo zvesti tudi svoji novi domovini — Zed. državam. Bog vas živi!
John Mlakar, zastop.
Podružnica št. 3 SMZ
nel je po njej kakor po daljnem, pravljičnem svetu; ko pa je živel i njo, se ni zavedal, da je sredi svojega hrepenenja.
Gledala ga je mimo in resno kakor mati svojega otroka, ko ga vzgaja. Odgovorila
TEKOM ČASA,
ko n zobozdravnik Dr. J. J. Župnik nahaja na St, Olair An. In E. 63 St, Je Okras 35 drugih zobozdravnikov v tej oteNMnl prakticiralo In se Izselilo, dočlm ee dr. Župnik še vedno nahaja na svojem meetu.
Ako vam Je nemogoče priti v gotiko z nečim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik lzvrSU vsa, morebitna popravila na njih delu In ga nadomestil a novim. Vam ni treba Imel' določenega dogo-
Delo Izgotovljeno brez odlašanja
Drn.'zurNK
6131 ST. CLAIR AVI. vezal K. 62nd SL: vhod am na >. St SL
Urad le odnrt od »:30 aj. do I. m.
Tel. EN MU_______
MAKE
ONE> DAY
IHPLE VITAMHM your buy word
totem med vbaataa »ned* meno)*mleMer-hmt Mr md CimeNmi
MvMgL VZM. Cem*
M bo* delta gveeHHm «» *■»
.i.c Mm lemi""*"* •» **•*
tie. hen taem nW*d
Tek. tee mernb em>V “"‘•d -d m
«0» mr* dm. ItieV, CONVINIINCE.
Sey Ver e*ta me -mita ee* de». Tkeft KONOMY.
OUAIANTH Vrni mrng **»-•*“ takhf elb* Oee^Oev OwedjiWk Vrni. Copmta rn-r def *0» dav

MOES IABORATOUB, INC
se malo razmahne v veseli dru-$bi med prijatelji.
In ko je bil pri Agati, ji je hotel povedati o tem; hotel je, povedaj Pa ni.
In ko jo je našel nekeka dne sredi njene sobe, klečečo na tleh, ko si je krojila plašč in ji je bila miza za'to premajhna, se mu je zasmilila. Rad bi bil pristopil, da bi jo objel, dvignil in vzel v naročje. V tistem hipu pa je sam počenil k njej in ji sledil molče pri delu. Agata je nato sedla na tla, ga gledala in se mu smejala.
Nehote je sedel njej nasproti še on kar na tla in se ji smejal. Bil je to smeh iz ugodja dveh duš, ki najdeta druga drugo.
Agata je zashšala sebe, ko mu je dejala;
“Danes, Matej, f>a si prišel, da ostaneš in ne odideš.”
“Danes sem te našel tako, da bi ostal.” Hitro je vstal, bal se je, da ne bi bil premagan, in odšel v svojo soho. Odprl je omaro in začel zavijati svoje poslednje stvari, da jih odnese. Agaa se je vzpela preko kroja in rezala dalje. Se je čutila kasneje Matejev pogled na sebi, vendar se ni obrnila. Slišala je le še v omotici Matejev: “Zbogom”, njegovi odhajajoči koraki so jo pognali s tal, da je planila za njim. Matej je še slišal' ko je laaprl vrata ,kak« ga je strastne poklicala. Postal je, da plane Agata zli njim. Ni je bilo. Matej je težko odšel, Agati pa se je zlobno zasmejala odprta prazna omara. Morala je sesti od onemoglosti.
- LUIS VAN ROOTEN
Louis Van Rooten pride ta teden v državo Ohio, da bo imej glavno vlogo v radijski drami “Ohio Story” v pondeljek večer 31. oktobra.
Ta program je pod pokroviteljstvom The Ohio Bell Telephone Co. in je oddajan preko enajstih ohijskih postaj. V tej drami bo glavni j Brown, ki je bifznan V 1»?*] letju kot največji slepar v državi Ohio in o katerem je šel glas, da ima na razpolago nadnaravne moči, ker se je znal tako spretno izmikati oblasti.
Obletnica št 14 SŽZ
jo bomo napravile pa kar po seji in sicer v torek 1. novembra (jutri).
Začetek seje bo že ob 7 zvečer in jo bomo napravile kar na kratko, da bomo prej začele s card party. Pozneje se bomo lahko tudi zavrtele, ker bo prišel k nam en fest fant s harmonikami.
Zato, sestre, le pridite v velikem številu, po seji pridejo lahko pa tudi vaši možje, prijatelji in prijateljice ženske zveze. Vstopnine ne bo nobene. Servirale bomo več dobrih reči in bo vse prosto. Pijača se bo dobila pa na tikete. Torej* na svidenje jutri!
Mary Strukel, preds.
—-----o—7—
Glas iz Chicaga
Chicago, IH. — Naša dobro poznana in še mlada rojaka, Mr. in Mrs. G. šimec, sta kupila trgovino z mešanim blagom (grocerijo), kptero je dola. Mra, M. J.
Cleeland, O. — članom naše podružnice naznanjam, da jc bilo na zadnji naši seji sklenjeno, da da naša podružnica za vsakega novega člana, ki igra pridobite do 1. jan. 1960 še 25 centov poleg Zvezine nagrade 50c in tako dobite za vsakega novega člana, ki ga pridobite v tej kampanji 76 centov. Sedaj imate lepo priliko, da se potrudite in pridobite novih članov naši podružnici in SMZ.
be, čeprav je bilo slabo vreme. Ker bo naša seja 18. novembra, to je po veselici, vas vabim, da pridete tudi na to sejo in pripeljite kakega novega člana. Na svidenje na veselici!
Joe. Hochevar, zapis. -------o-------
Eli C. Fox
Neodvisen kandidat za coun-cilman-iat-large v Euclidu je Eli C. Fox, star 37 let, ki živi v Euclidu že 25 let. Gradui-
Naznanjam vam tudi, da bo!ra* ie ‘z ®*lore High ter je po-imela federacija SMZ plesno hajal v John Marshall kolegij.
veselico 12. novembra v Slovenskem domu na Holmes Ave., zato bo imela naša podružnica vse delo in priprave v oskrbi. Prošeni ste vsi člani naše podružnice, da gotovo pridete, kajti dela bo dovolj, da boste lahko pomagali. Odbor je pridno na delu in ima že precej preskrbljenega in z veseljem dela, samo da boste tudi ostali člani prišli in da boste zadovoljni. Vstopnice so že v predprodaji in jih lahko dobite pri tajniku. Predsednik Charlie Benevol in tajnik F. Perko si najbolj prizadevata, da bo vse v redu preskrbljeno in pripravljeno za vsestransko postrežbo.
Zabave bo dovolj za stare in mlade, zato ste vsi člani naše podružnice, kakor tudi člani ostalih podružnic SMZ prijazno vabljeni, da gotovo pripeljete tudi svoje družine in
Zopet se približuje naša ob-tetica, ki bo že 22. odkar naša podružnica št. 14 Slovenske ženske zveze obstoji. Ali ni res, da gre vse tako hitro naprej? Koliko se v 22 letih
naredi dobrega, pa tudi slabe-	__	___________
ga. Tudi od naše podružnice cej oddaljeni od slovenske cer-je odšlo veliko sester v večnost kve pa jih to ne ovira, da ne bi po plačilo in tudi veliko mladih. Imamo pa še vedno okoli 30 ustanoviteljic.
Na predzadnji seji smo sklenile, da bomo nekoliko praznovale našo obletnico. Ker so pa razmere bolj slabe in stroški za veselice vse previsoki,
je pr*» dobro
vala, kajti trgovina je blizu izgovorov, ‘ampak se že danes odločite in gotovo pridite 12. novembra zvečer na našo veselico v Slov. dom na Holmes Ave. Tu boste imeli lepo priliko se srečati s svojimi starimi znanci, ki jih mogoče niste videli že dalj časa in tu se boste lahko prijateljsko pogovorili. Zabave, bo dovolj in tudi naši godci bodo tako igrali, dš bomo lahko tudi mi ta stari zaplesali.
Stopimo vsi skupaj, stari in mladi, pa bo vesela družba. V družbi naših ta mladih se bomo še mi ta stari pomladili in pozabili na vsakdanje križe in težave. Saj bo pa tudi preskrbljeno za fino postrežbo pri bari kakor tudi v kuhinji.
Odbor se prav lepo zahvaljuje vsem, ki ste se udeležili zadnjega piknika, kakor tndi vsem delavcem, ki ste tako pridno delali, da se je vse v
farne cerkve sv. Štefana in jpamo ter želimo, da bosta tuli ta dva mlada nova lastnika zadovoljna. Oba sta zelo vljudJ ia- in prijazna tet* postrežlji-a in tudi povsod rada sodelujta in pomagata, pa naj bo )ri fari ali pij društvih. Mrs. iimec je hčerka ugledne dru: tine Mr. in Mrs. Leo Mladich. Želimo jima obilo,odjemalcev!
Dobili smo v našo naselbino udi precej fantov in mož, ki to prišli iz raznih evropskih taborišč. čeprav so nekateri pre-
prihajali v slovensko cerkev k službi božji. Sestal sem se že z njimi in vidim, da so vsi dobri in zavedni katoličani. Rekli so mi tudi, da Ameriške Domovine in Lige kat. slov. Amerikancev ne bodo pozabili, ker če bi teh ne bilo, bi tu-
No, ta je pa že preskrbljen z ribjo pečenko ta nekaj mesecev, bi rekli. — Dr. Clarence L. LaDotv iz Philadelphije je v enem samem dnevu ujel Tl velikih tuna rib, s katerimi se postavi na zgornji stiki. Lovil je blizu Wedgeport, Nova Scotia.
Nad 16 let je zaposlen v tovarni Chase Brass & Copper Co. ter je sedaj poslovodja skladišča iste firme. Prebiva na 1461 Babbitt Rd.
Mr. Fox izjavlja, da bo, če bo izvoljen, gledal za dobrobit vseh prebivalcev v Euclidu ne glede na pleme ali politično pripadnost. Mr. Fox uvideva potrebo, da se takoj napravi načrte za razne izboljšave Eu-clida, ker mesto tako hitro narašča. Glede gradbene postave je treba napraviti nekak standard in se istega strogo držati.
Eli C. Fox se toplo priporoča državljanom v Euclidu, da napravijo 8. nov. križ prod njegovim imenom in gotovi bodo, da bodo izvolili vestnega, pridnega in razumnega mestnega zastopnika.
o-
štirih otrok. Je prijazen, pošten ter povsod priljubljen. Ako bo izvoljen v šolski odbor, bo s svojo preudarnostjo gotovo mnogo pripomogel k izboljšavi šolskega sistema v Euclidu.
Skupil jo je
“Ko sem prišel sinoči po polnoči domov, sem zivedel, da je v moje stanovanje vdrl vlomilec.” — “In je kaj odnesel ?” — “Take batine, da sedaj leži v bolnici. Moja žena je namreč mislila, da sem prišel jaz domov.” 1	'
Pa mu je pojasnil
Preddelavec: “Poglej, grdoba. Onile fant tamle vsakokrat nese po dve deski obenem, ti pa saim0 eno!” — Delavec: “Seveda, ker je prelen, da bi dvakrat hodil.”
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory hondo In znamke.
MALI OGLASI
Kaj bi skrbeli za delo!
Pojdite v svoje lastno podjetje in boste zadovoljni. Naprodaj je dom za turiste, gostilniška soba, jedilnica, licence D-l in D-2, popolna kuhinja, idealno za partije in ženitovanja. Nahaja se na Euclid- Ave. Dosti prostora za parkiranje, lot je 220x660. Eden najboljših naku-' pov v Clevelandu. Nadaljne informacije dobite pri
C. A. Rybak, Realtor
UL 1-2233 zvečer PO 6727.
(213)
Zelo lepa prilika
V East Lake Village je naprodaj 2 akra zemljišča. Ravno tam je naprodaj % akra zemlje, hiša 5 sob in 4 sob hiša.
Ža pojasnilo vprašajte pri lastniku po 6 uri zvečer ali ves dan v soboto in nedeljo. Prostor
Med drugimi kandidira za šolski odbor v Euclidu tudi Stephen Fox, ki živi v Euclidu že 26 let, torej so mu natančno poznane V3e razmere v Euclidu. Star je 36 let in zaposlen zadnjih 16 let v Addressograph & Multoigraph Co. Graduiral je iz Euclid Shore višje šole ter je obiska val dve leti John Marshall kolegij, kjer je vzel natečaj za trgovino in knjigovodstvo.
V mladih letih je bil načelnik deških skavtov pri Sv. Kristini in Noble čete. '
Stephen Fox je poročen in oče
STREHE... STENE ŽLEBOVE!
Mi vam prihranimo dobiček po-sredovalca ... Mi izvršujemo vsa dela sami ter imamo 25 let skušnje v tem poslu v . . Lahka odplačila.	^
K0VICH & SON pokličite EN 2843
Ali ste prehlajeni?
Frl nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RO.
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Suppliss Vogal St. Clair Are. In E. Mth


Naročile si
BARAGOVE KNJIGE
za lito 1951
Knjige so sledeče:
1.	“BARAGOVA PRATIKA” za leto 1950, in
2.	“AMERIŠKE SLOVENSKE VEČERNICE" ali
druga knjiga Baragove knjižice.
Obe knjigi sia zelo zanimivi in sianela s poštnine vred $|.50 •
Vsaka posamezna pa 80c
Naročnino je poslati v poštnem Money Ordru, ali pa v bančnem čeku na naslov:
IARA60YA PRATIKA
1867 WEST 2Iet PLACE	CHICAGO 8, ILL.


z enim samim konjem, ki ga je da store po njegovem, vodil zuavski poročnik za uzdo. | “Ničesar nimamo..
“Kajpada, draga mama, le kar vstopite!”
In s svojo običajno nepremišljenostjo jo'je peljala v sobo, ne da bi opazila, da so ostale vojaške rokavice na nočni mizici. Zaman jih je skušala Henrijeta zagrabiti in vreči v naslanjač. Gospa Delahreche ji je morala geldati iza hrbet, kajti nekaj trenotkov je stala od mladostne strasti do lepe, a
eno lahko sipali, hčerka moja »»
Te besede očividno niso bile namen njenega prihoda. Ah, ta ženitev, ki jo je sklenil sin proti volji v o,pasni dobi petdesetih let, po dvajsetih letih mrzlega zakona z neprijazno, suho ženo, on ki je bil dotlej tako pameten, a zdaj ves prevzet
in se dušilp, kakor da ne more zajeti sape. Nehote se je ozrla po sobi in oko ji je ostalo na rdeče drapirani postelji ki je ležala široko odprta v svojem neredu.
“Ah, gospa Weissova vas je prišla budit . . Torej ste vse-
	
W	
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELUBUENEGA IN NIKDAR POZABLENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph Prešern
ki. je za vedno zatisnil svoje dobre oii 31. oktobra 1948.
Leto dni hladni grob te krije, in spomin nam žalosti srce, večni Bog ti daj plačilo, spavaj v grob zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
MARY, soproga:
ANNA ANDERSON, FANNY
HARTMAN, hčeri;
ZETA in VNUKI.
Cleveland, O. 31. okt. 1949.
tako lahkomiselne in takot vesele vdove! Ona je bila pač sklenila paziti na sedanjost; a glej, zdaj se je vračala preteklost! Ali pa je smela govoriti? Saj je živela v hiši le še kot nema graja, v strogi pobožnosti venomer, zaklenjena v svojo sobo; to pot pa je bila sramota tako težka, da je sklenila Obvestiti svojega sina.
Gilberta je zardela in odgovorila:
“Da, imela sem vseeno par ur dobrega spanja . . To veste, da Julesa še ni nazaj?”
Gospa Delaherche jo je prekinila s prigibom glave. Odkar so grmeli topovi, se je v skrbeh ozirala, kdaj se vrne sin. Toda bila je junaška mati. In zopet se je spomnila, po kaj da je prišla.
“Polkovnik, vaš stric, nam
Dajte
lazaretnih pomočnikov.
A njegove jeze ni bilo konca,
Menile so, da je to prvi ra- mi perila, in glejte, da priskr- ker brez razburjenja ni mo-
njenec, ki ga peljejo k njim. bite še “Da, da, tukaj je, le noter!”!mojim A pojasnili so jim njihovo n jak.” Zmoto. Ranjenec, ki je ležal na vozu, je bil maršal Mac-Mahon, ki mu je bila leva plat Zadnjice napol odtrgana, in ki so ga peljali na podprefektu.
več žimnic, ljudem, kje
Pokažite je vod-
Stekle so( vsaka na več strani, od tega hipa le še dekle njegove.
Tovarna je bila kaj dobro izbrana za lazaret. Tu je bila ro, ko so mu v heki vrtnarski pred vsem sušilnica, ogromna hišici za silo obvezali rano. Bil | dvorana z velikimi steklenimi je gologlav, napol slečen, in stenami, kamor se je dalo brezj leg tega so delali v uti še druge zlato vdzenje njegove uniforme težave spraviti sto postelj po-!priprave; zaboji z obvetoami in onesnaženo s prahom in krvjo, leg nje uta, čudovito pripravna j zdravili so stali odlprti in ure-Brez besede je dvignil glavo ha operacije. Tja so bili prav-'jeni na svoji deski, poleg njih in se z izgubljenim pogledom kar prinesli dolgo mizo vodnjak |zavoji s šarpijo, preveze, kom-
prese, platno in priprave za uravnan je zlomljenih kosti; na
gel storiti ničesar.
“Kaj pa onegavite?! Žimnice tesneje skupaj 1 . . če bo treba, damo še slame v kot.”
Topovi so rjuli, in on je dobro vedel, da prid« vsak treno-tek delo zanj — vozovi, polni krvavečega mesa; in s srdito naglico je pripravljal veliko, zdaj še prazno dvorano. Po-
ozrl naokoli. Nato, ko je vi-| je bil par korakov daleč; lahko del tri ženske, ki so prešinje-jranjeni so mogli čakati na bli-ne sklepale roke nad veliko,žmji trati. Zares prijetni so bi-
nesrdčo, ki je zadela armado v njenem poveljniku, je rahlo nagnil glavo, s slabotnim, očetovskim smehlj a j em. Krogin-krog njega je stalo nekaj radovednežev z odkritimi glavami, dočim so drugi že hiteli pripovedovati, da je bil general Ducrot pravkar imenovan za vrhovnega poveljnika. Ura je bila polosmih.
“A cesar?’’ je vprašala Henrijeta nekega knjigarja, ki je stal pred svojimi vrati.
“Morda je uro od tega, ko je šel tod mimo. Spremljal sem ga in ga videl odjezditi skozi Blanaska vrata. Govorica se širi, da mu je krogla odtrgala glavo.”
A špecerist na drugi strani ulice se je razjezil:
“Pustite vendar to! Same laži! Kožo bodo dali le pošteni ljudje!”
V smeri iproti Gimnazijskemu trgu se je izgubljal voz, ki je
drugi deski pa so bile poleg
pošilja štabnega zdravnika vozil maršala v sredi narasfle Bouroche-a, s svinčnikovo be-!množice ljudstva, med kateri-ne bi mi so krožile že najnenavadnej-ambu-|še vesti o bojišču. Megla se je
li ti krasni stoletni bresti, ki so velikega lonca z voščenim ma-
dajali prelestno senco.
Bouroche se je rajši takoj nastavil v Sedanu, sluteč klanje in strahovit sunek, ki bo vrgel čete semkaj. Zadovoljil se je s tem, da je pustil pri 7. armadnem ‘Zboru za Floingom za prvo pomoč dvoje letečih ambulane, ki sta imeli nalogo, za silo obvezati ranjence in jih nato pošiljati njemu. Vsi oddelki bolniških nosilcev so bili tam, Iz ukazom, da naj v ognju pobirajo vojake; s seboj so ime. li itudi potrebno število sanite-nih voz in, kolesnic. In Bouroche je bil pripeljal razen dveh pomočnikov, ki sta ostala
drugi) za roko in obstali tam, bil je prvi ambulančni voz, ki polagaje v ta pritisk roke v3o se je pripeljal na dvorišče; a v gluho'grozo in vse tesnobno so-j n jem je bilo samo deset lahko čutje, ki ju je pretresalo. ranjenih, ki so sedeli drug dru-“Kaj, draga moja? Premisli- gemu nasproti; večina jih je te, če bi vam kaj odrezali!” J imela roko v petlji, drugi pa, ki “Ubogi ljudje!”	!so bili ranjeni na glavi, so ime-
Na veliko mizo je bil Bouro-Jli obvezana čela. Stopali so z che ravno položil žimnico ter' voza, brez druge pomoči, kakor jo pregrriil z voščenim plat-jda so jih strežniki držali; in nom, ko se je v preddvoru ogla. preiskovanje se je začelo, silo klepetanje konjskih kopit; I (Dalje prihodnjič.)
zilom in steklenice s kloroformom razpostavljene kirurgi-čne priprave, svetlo jeklo orodij, sonde, pincete, noži, škarje in žage, — cel arzenal, vse tiste koničaste in ostre oblike priprav, ki brskajo, bodejo, režejo in sekajo. Nedostajalo pa je umivalnikov.	|
“Saj imate sklede, vedra, kotle, izkratka, karkoli ... To se vendar razume, da se ne bomo »packali s krvjo do nosov . . In gobe! Glejte, da dobimo kaj gob!’’
Gospa Delaherche je stekla proč in se vrnila v spremstvu treh služkinj, roke ob tovor j ene
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se i vsem zaupa- , njem do vašega starega znana
JOHN OBLAK
114« E. *1. St	HE 2711
bojišču, vse svoje osobje s se- z vsemi skledami, ki jih je mo-boj — dva štabna zdravnika gla najti. Gilberta, ki je stala drugega razreda in tri podpo-! pred kirurgičnimi pripravami, močnike, ki so nedvomno zado-j je z migom poklicala Henrijeto ščali za operacije. Vrhu tega j ter ji z lahnim drgetom poka-je imel tri lekarnarje in tucat .zala nanje. Prijeli sta druga
leško, ki vprašuje, ali mogli tukaj napraviti lance . . On ve, da imamo v j razsipala in solnčna luč je pol-tovarni prostora; in jaiz sem že nila ulice, dala gospodom dvorišče in su-j Takrat je z dvorišča zakli-iico na ralzipolago . . Samo cal osoren glas; i morali priti dol."	j “Milostljive, ne zunaj, tu no-
takoj, takoj”, je dejala tri vas .potrebujemo!’” Hejirijeta in stopila zopet bli-j Vse tri so stopile v hišo, kjer že. I “Pomagali bova.”	so se znašle pred štabnim
ilberta sama se je pokaza- zdravnikom Bouroche, ki je bil la zelo ganjeno in .polno goreč- že vrgel svojo uniformo v kot, nosti za novi svoj posel kot strežnica bolnikov. Jedva si je dala čas, da je ovezala lase s čipkasto ruto; nato so šle vse tri ženske dol. Spodaj, ko so prišle v široki preddvor, kjer so bila hišna vrata odprta na stežaj, videle, da se na ulici nabirajo ljudje. Nizek voz je prišel, napol kočija, zaprežena
da obleče velik bel predpasnik. Njegova ogromna glava s trdimi, štrlečimi lasmi in levjim smrčkom je gledala izza belega, še neomadeževahega platna, vsa žareča od1 naglosti in energije. In tako strašen se jim je zdel, da so bile takoj njegove, pokorne na znamenje, in so rinile druga drugo, samo
Stop in and tet thla new book, "How to Make Curtain,Drap* cries, Siipcovm'Mt’t yours for the asking.
-HAVE IT POR YOUR OWNI
TRADE IN YOUR OLD MACHINE
“’““"‘Domestic
SEWMACHINE PAY ONiy $]•§!! A WEEK!
You’ve seen this Domestic Sewmachlne advertised in the national magazines. Now you can have it at new low terms! Domestic has 27 modern features that make your sewing quicker and easier. Set of attachments, Sewing Manual with every machine. See it today!
Prices from JQ9-95
HEADQUARTERS FOR SEWING MACHINE SUPPLIES
FREE OFFER!
Come in and ask for the new book “How to Make Curtains, Draperies and Slip Covers — It’s free. And ask to see the new Domestic Sew-machine we have on display too — see how much simpler and easier you can sew with a new Domestic.
FREE HOME DEMONSTRATION!
Let ua show you the advantages and lower coat of a Domestic Machine.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 St Clair Ave.
JOHN SUSNIK
ZALOŽBA TRIGLAV OPOZARJA
na velezanimiv, napet izvirni roman iz sodobnega življenja v slovenskih krajih
JUTRO BREZ SONCA
SPISAL IVAN .JONTEZ
Roman, ki izide v nekaj tednih, bo vseboval okrog 300 strani napetih prigod, ljubimkanja z nevarnostjo in pogubo, ljubezni in romantike, spletk in zalezovanja, vere in nevere, obupa in upanja!
■ ■ y-
Pazite pa naznanilo, kdaj bo nova knjiga na trgul
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhajše šele pride
NAZNANILO IN ZAHVALA
S potrtim srcem in veliko žalostjo naznanjamo, da je dne 13. oktobra 1949, to je v petek zjutraj ob 5:30 uri, nagloma za vedno zaspala v Gospodu moja žena oziroma mati
Rozalija Žagar-Bojanc
Pokojnica je bila rojena 13. avgusta 1876 v Dolj-nem Karteljevem, fara Mirna peč pri Novem mestu. V Ameriko je prišla leta 1899 ter vet čas bivala v Pittsburghu, Pa. Pokojnica je bila sestra pokojne Mrs. Mary (Žagar) Lokar in še živeče Mre. Amalije Zelni-kar v Pittsburghu, Pa. ter brata Franc Žagar v stari domovini. Zapušča tudi več drugih ožjih sorodnikov v Pittsburghu, Wisconsinu in v atari domovini..
Krsta je ležala v pogrebnem zavodu Joseph Paris in prišlo jo je kropit nešteto število sorodnikov, prijateljev in znancev, da so se z molitvijo poslovili od nje.
Pokojnica je bila članica Materinskega društva od časa ustanovitve, kakor tudi članica društva Marije Sedem Zadosti št 81 KSKJ. Članice obeh teh društev so se zbrale in molile rožni venec za svojo sosestro ter spremile krsto v cerkev in na pokopališče.
Pogreb se je vršil dn# 16. oktobra 1949 iz cerkve Marije Vnebovzetje, 87. in Butler cesti, Pittsburgh, Pa., ob 8. uri zjutraj. Sveto mašo zadušnico so darovali naš č. g. župnik Rev. Matthew Kebe ob asistenci Rev. Joseph Cvelbar in Rev. Casimir Lewandoski.
Krsto pokojnice smo položili v grob na pokopališču Matere Božje v Sharpsburg, Pa. Zelo lepe cvetlice so krasile krsto in veliko število svetih maš bo darovanih za pokojnico kot poslovilni spomin od sorodnikov, prijateljev in znancev. Ce bi vsakega posamezno imenovali, bi mogoče pomotoma katerega ime izpustili, torej dovolite, da se vam zahvalim vsem skupaj za vse, kat ste storili ob tem žalostnem času.
Nemila smrt je prišla kakor tat v noči— in vzela nam < najdražji biser.
Tolaženi bomo samo v lepih spominih na Vas in v molitvah bom« prosili da se bomo enkrat zopat združili (	1 Vami tam, kjer je večno življenje.
Žalujoči ostali:
JOHN BOJANC, soprog ROSAUJA in JOHN GOLOB,
HELEN in MARTIN BERD1K, hčeri in njiju soproga,
HELEN ROSALIE in MARTIN GOLOB, MARTIN in RICHARD BERDIK, vnuki in vnukinje
Pittsburgh, Pa., 27. okt. 1949.
G. WHISKERS
DOUBLE PERSONAL