Štev.79. Lienz, sreda 24. aprila 1946. Leto 2. V V v NOC. V a n VELIKA NOC V SPITTALU. Kakor v domovini, tako smo tudi v taborišču v Spittalu za&eli Veliko no6 že s cvetno nedeljo t.j. z butarami. Vsaka družina si je omislila nekaj butaram podobnega, nekatere so bile nekdanjim doma popolnoma podobne, druge manj, vse pa so služile svojemu namenu: proslavi cvetne nedelje* Manjkalo jim je predvsem "vitaminov" (če že ves svet ob vsaki priliki govori o njih), t.j. jabolk in pomaranč, Le nekateri "boljši" so jih pokazali strme- 6im očem taboriščne javnosti, bolj obzirni so jih nesli v žepu v cer¬ kev, velika večina pa je obujala na nje spomine - otroci pa so le z ^veseljem nesli butare take ali take in brez duševnih motenj doživljali w cvetno nedeljo. Tudi naš novi direktor g, Jarvie in ostalo osebje UTNRRE si je omislilo svoje butare, ki so bile prav lično izdelane, kakor sl jih nekdaj videl v dneh pred cvetno nedeljo na ljubljanskem trgu, zla¬ sti tam okrog tromostovja. Nosili so jih otroci iz taborišča, ki nima¬ jo staršev, butare pa so predstavniki UNRRE vzeli za spomin na ta ve¬ likonočni običaj, ki so ga videli v taborišču. Otroci, ki so nesli te butare, so bili obdarovani najprej na cvetno nedeljo, na veliko nedeljo pa so sli vsak k tistemu, komur so nesli butaro "po pirhe !, T torej prav kakor doma. Ni treba posebej poudarjati, da je ta'gesta predstavnikov. UNRRE na vse taborišče naredila najboljši vtis. Obredov velikega tedna, posebno na veliki četrtek, se je ude¬ leževala razveseljivo velika množica. Na veliko soboto popoldne smo imeli celo blagoslavljanje jestvin; velikonočne se te jestvine morejo imenovati zato, ker smo jih za veliko noč pojedli, ne pa po svoji na¬ ravi; meso ali gnjat ali šunko je n.pr.predstavljala konzerva evrop¬ skega ali izvenevropskega izvora, ki je srečno prestala pomladanske prepihe po barakah; za kolač je služil naš vsakdanji kruh - Bog bodi } zahvaljen zanj - , namesto hrena pa smo položilipred Gospoda Boga grenčico naših duš, da jo blagoslovi. Bila pa je kljub temu velika so¬ bota in blagoslavljanje velikonočnih jestvini Zvečer smo pa. imeli tudi procesijo vstajenja, katere - moremo reči - se je udeležilo vse kato¬ liško prebivalstvo taborišča. S pomočjo UNRRE in iznajdljivih domačih rok je naša "župna cerkev" ob tej priliki dobila dve lični banderi in nebo; tudi božji grob je bil ob vsej svoji enostavnosti lep in močno učinkovit. In še-za vstajenje so prvič zapeli naši "velikonočni" zvono¬ vi, dosluženi železni obodi velikih avtomobilskih koles; tudi ta no¬ vost je bila naši želji po praznovanju in pritrkovanju prijetna uteha. e v lepem redu, v dolgi, dolgi vrsti pomikala po glavnih ča, na glavnem križišču so jo opazovali predstavniki UNRRE Jarvie-jem na čelu, ki so ob mimohodu izkazali čast Procesija se cestah tabori z ravnateljem Naj svetejšemu Ko smo se po končani slovesnosti vstajenja razhajali izpred naše "farne cerkve", smo si hiteli voščiti drug drugemu "vesele veliko* nočne praznike", kar je vsak sprejel tako, kakor je bilo dano: "veli¬ konočne praznike" za letos, "vesele" za bodočnost. Veliko nedeljo smo preživeli v duhu naših velikonočnih pesmi, Šifer ih veličino in pomembnost šele v teh .razmerah prav doumevamo. Str. 2 Štev.79, - Domači glasovi,24.IV.1946. -r— Opoldne je tila v dvorani poleg kuhinje otvoritev obednice za samce, ki ji imenitno pravimo "menza”, pomeni pa to. toliko kot. ,f ljudsk£ kuhinja 11 • Namenjena j© samcem in sploh takim taboriščnikom* ki nimajo ali nočejo imeti lastnega "gospodinjstva”, t.j.ki Jih ne veseli'ukvar- ti se s pomivanjem posode, ampak jim je najbolj vsec, oe po končansh kosilu ali ve&erji vstanejo in gredo. Zato se te nove ustanove zlasti "moški krogi" kaj -radi poslužujejo, ker je ta"menza" že sama na spp prostorna, postrežba pa hitra in dobro organizirana, se more v raz^h p“J roma kratkem 6asu razvrstiti ob mizah ve6 sto ljudi. Prvemu takemp * j kosilu na velikonočne nedeljo je prisostvoval novi ravnatelj taborišča g.J%vie v družbi s prejšnjim ravnateljem namestnikom dr.Kohn -Schanz£r- jem in ostalimi uradniki UNRRE; med kosilom je igral naš taborišči^ - orkester, kar je obednici dalo skoro značaj prave restavracije. 2e v ' nekaj dneh obrata se je ta novost izkazala kot. zelo umestna in smotke- na ustanova. > 'J Ne velikonočni ponedeljek pa so mnogi taboriščniki poromal, li v dobro uro hoda oddaljeni liesereck, kjer so ob prepevanju naši! velikonočnih pesmi pri službi božji obhajali drugi velikonočni' pratik. V tem okviru približno nam je v Spittalu minula velika nog/ 1946. ’ ;/ - ■ . - v V VELIKA-NOČ V LIENSKEM TABORIŠČU. Tudi v Lienzu nismo pozabili n'a v^i- konočne običaje. Ne cvetno nedelip so naši mali hiteli v cerkev z butarami, ki sicer niso bile tak? ,iepe M kakor doma, vendar so se na nekaterih bleščale celo pomaranče. ^ Na veliki teden so nas opozarjali zlasti otroci, ki so ,*sak popoldan po cerkvenih obredih z ragljami in tolkači "Boga strašili". S svojim ropotanjem so vzbujali splošno veselje,za slabe živpe m včasih tudi malo jeze. Lepi božji grob, ki nas je spominjal na nafee domače cerkve, so stalno oblegali neutrudni modrici. ( , Na veliko soboto popoldan Je bil žegem velikonočnih dobaot, ' v kolikor so si iznajdljivi taboriščniki znali preskrbeti. Ob 7 gveper se je po taborišču razv.la velika procesija, ki nam je pokažala Saki lepo število slovenskih mož in fantov, šena,deklet in mladine p;ei?6re naše taborišče. Najsvetejše je nosil g.msgr,Škrbec pod lepim nebcm f. ki so ga izdelali naši taboriščniki. Tudi božji grob, lepi sVečniki in ostalo^kar je povečalo velikonočne slovesnosti je bilo delo pridnih slovenskih rok. Procesije so se udeležili vsi katoliški člani UNRhT- naga taboriščnega vodstva. Pred prostori taboriščnega poveljstva ^ skazal čast procesiji in Najsvetejšemu g.ravnatelj Noel Simonds. I / njim so bili tudi ostali člani UNRRE. Procesija je bila zanimivosf tu¬ di za tirolske okoličane, kajti Tirolci te lepe velikonočne navade ne poznajo. { J V nedeljo je daroval slovesno peto sveto mašo naš narodi delegat msgr. dr.Jagodic in nam je ob koncu sv.maše podelil papeški pevski zbor latinsko mašo ij lepe blagoslov. Med mašo je prepeval slovenske velikonočne pesmi. Praznično razpoloženje narji, ki so s pritrkavanjem na tračnice- in s svojimi neštetimi našo slovensko Velike, noč. naš po.Vstajenju so še povečali naši zvo- naše begunske zvonove - odslužene ' ( "vižami" pričarali v tirolsko aeželo / Obnovo do -.toro5kem / 7 Skoraj devet mesecev je že preteklo, odkar je zavezniška zma- osvobodila Norveško - piše londonski "Times" - toda če vprašate/ povprečnega Norvežana, kako je kaj zadovoljen z obnov/?, vam bo poVedal, S a Štev. 79* Doma6i glasovi, 24.IV.1946. *— -Str.3. da ni preveč ker gre delo počasi od rok. Pritoževal se bo nad preve¬ likim številom uradov, ki se bavijo z malenkostmi; utrujen je zaradi vojnih prikrajšanj in zelo rad dela neprijazne primerjave s sedanjim in predvojnim položajem Norveške. TEMELJITA OBNOVA. Toda ko se Norvežan zamisli, kaj so vse v zadnjih desetih mesecih naredili, kakšnih nevarnosti so se ognili in na kakšno višino so spravili način življenja, bo priznal, da je Norveška storila že veliko, da bi se približala blaginji. Norve¬ žani niso v strahu zaradi razvoja notranje političnih dogodkov. Toda Norveška, katere prospeh zavisi v veliki meri od trgovanja s tujino, se zaveda, da lahko šivi v blaginji le, če je na svetu trajen mir, katerega pogoj je uspešno mednarodno sodelovanje vseh držav. DOGODKI PO OSVOBODITVI. Ko so. zavezniki lani v maju mesecu osvobodili Norveško, so se začeli razvijati v tem "mirnem kotu" Evrope nenavadni dogodki. Podtalna vojska, ki je štela okoli 40.000 mož, je prišla iz gozdov in prevzela oblast, skupaj s zavezniški' mi in norveškimi četami, ki so prišle iz Velike Britanije. Okoli 15.000 ^kvizlingov so kmalu brez posebnih težav zajeli in spravili za žice. Takoj so začeli razoroževati, pregledovati in pošiljati domov okoli pol milijona nemških vojakov. Za 1.300 nemških vojnih zločincev so naredili posebna taborišča. Danes je samo še 40.000 Nemcev na Nor¬ veškem in še ti so večinoma doma s sovjetskega zasedbenega področja. Sovjetske oblasti jih še ne morejo sprejeti. Zdaj delajo na cestah in v gozdovih, nekateri pa čistijo norveško mor je nemških min. Od bivših nemških prisilnih delavcev je ostalo na Norveškem še okoli 1.250 Polja¬ kov* Istočasno s pošiljanjem nemških čet domov, so Norvežani raz¬ puščali tudi svoje neregularne čete in jih pošiljali domov, ali jih prevzemali v novo redno vojsko. lOCtOOO PORUŠENIH HlS. Največje vprašanje za Norveško je obnova 100.000 hiš, ki so jih porušili večinoma Nemci, nekaj pa tudi zavezniška bombardiranja ali bojevanje. Ker je vseh Norvežanov komaj 3 milijone, je število porušenih hiš precej visoko. Največja škoda je v pokrajinah Troms in Finmark, na najsevernejšem delu države, kjer se stikajo meje Švedske, Norveške in Finske, do sovjetske meje pri Petsamu. Ko so sovjetske čete v jeseni 1944 začele prodirati proti ^Norveški, so Nemci zapustili pokrajino Finmark ter se umaknili na močne postojanke v zahodnem delu Lyngenškega fjorda. Med umikom so pokrajino Finmark popolnoma apostošili. Požga¬ li in porušili so vse hiše; uničili ribiške ladje in čolne ter vsa druga prevozna sredstva, porušili mostove, poklali vso živino, ki je niso mogli odvleči s seboj in postavili veliko število min. IZSELITEV 'PREBIVALSTVA. Poleg tega sistematičnega uničevanja so Nemci izvedli tudi prisilno izselitev vsega norveške¬ ga prebivalstva. Mnogo ljudi je ušlo v hribe in okoli 20.000 jih je preživelo strahotno severno zimo, skrivajoč se v gorskih jamah in za¬ silnih prebivališčih. Ko se je v maju Nemčija predala, so ti ljudje začeli prihajati s hribov na svoja prebivališča. Toda našli so pokra¬ jino, ki je bila popolnoma in naravnost nepopisno opustošena. OBNOVA FINMARKE. Pokrajina Finmark je nekoč bila bogata zaradi ; h-4’ velikih ribjih lovišč, ki so v morju okoli te najse¬ vernejše civilizirane pokrajine na svetu. Zemlja sama ne nudi ničesar, ker tam skoraj nič ne raste. Vse,kar potrebujejo prebivalci za obnovo hiš, morajo prevažati na stotine kilometrov daleč po morju. Zaradi ve¬ likih minskih polj in porušenih svetilnikov je prevoz po morju silno Štev.79. Str.4. Domači glasovi, 24.IV.1946. nevaren. Norveška vlada je ustanovila poseden urad, ki se davi 2 ob- 210 v o Finmarke, Urad ima veliko število inženirjev, arhitektov, ribiških, prometnih, poljedelskih in drugih strokovnjakov. ; NOVINAR NA OBISKU, Dopisnik "Timesa" je nedavno odiskal te kraje ter piše, da nudijo strahoten prizor. V Hammerfestu, ki je najsevernejše mesto na svetu, je ostala nepoškodovana samo ka- oelica na pokopali išfcu, Nemci so razrušili celo kleti. Ribiške ladje in čolne so uničili s tem, da so dinami tirali strojno prostore. Prista¬ nišča so še vedno nevarna, ker so minirana z električnimi minami. Na-, seldine so tako. temeljito porušene, da lastniki s težavo najdejo mej¬ nike svo jih po s ed t i. Vse lansko poletje in jesen so inženirji in arhitekti izgc- tavljali nove"zemljevide in gradili zasilne hiše. Zgradili so 3.000 koč, v katerih so nastanjeni delavci, ki obnavljajo Finmarko. Računajo, da do obnova v petih letih končana ter do stala 30 milijonov angleških- funtov (270 milijard lir). V letošnjem poletju bodo že vse ceste vozne in vsi most poštnih poslopij j čez 450 km novih brzojavnih dosle j lija: , vsi mostovi za silo popravljeni. Nemci so porušili vseh 376 ■ j so jih 125 že popravili.Napeli so že 'tudi - - žic. ■ - ■ < Posebni odbor strokovnjakov proučuje, na kakšen način bodo obnovili ribiško industrijo. Pred vojno so v severni Norveški, nalo¬ vili okoli 125 milijonov kg rib na leto. Zdaj mislijo zgraditi velike tovarne za konzerviranje teh rib v Vardo ju in Honningsvage . ter še. več manjših. Dve Večji tovarni bosta lahko konzervirali 30.000 kg. rib v 24 uxah. Zgradili bodo tudi posebne ladje, 500 do 800 tonske, s ka¬ terimi bedo vozili konzervirane ribe po vsem svetu. VILIK OBNOVITVENI NAČRT. Obnova Finmarke je samo del' velikega norve¬ škega obnovitvenega načrta. Norveška inču- ■ atrija potrebuje nove stroje, železnice, nove lokomotive in vozove, avtomobilski promet 1,000 novih avtobusov, obalna plovba nove ladje. ■ Toda kljub petletni izolaciji in gospodarskim.težavam, je danes na Norveškem več delavcev zaposlenih v industriji, kakor jih je bilo pred vojno. Ved vojno je norveška industrija izdelala 25 $ blaga manj kot v mirnih časih, toda danes se še vrača na stare številke. TEŽAVE OBNOVE. Naj večje težave imajo Norvežani v lesni industriji,ker primanjkuje 13,000 izvešbanih gozdarjev in delavcev. Spomladi bo delavcev se manj* . Izvoz je še vedno majhen, vendar stalno narašča. Norveška je na- rotila okoli 1 mil.ton ladij > večinoma v donskih in švedskih ladjedelni-^ c ah. Gospodarsko vprašanje, ki je najbolj pereče, je: kako izvesti ob¬ novo in istočasno izogniti se nevarnosti inflacije. Toda nobenega dvo¬ ma ni, da bo norveška vlada prebrodila vse težave. V TABORIŠČU V OSNABRiiCKU (Nem¬ čija), kjer so jugoslovanski častni ki in vojaki, so imeli volitve.0 teh piše "Rodoljub", njihovo tabo¬ riščno glasilo, od 5. aprila sle¬ deče: "Volitve so t potekle v naj¬ lepšem redu, vsak' častnik ali-vo¬ jak je lahko svobodno izrazil svojo voljo s ali se hoče vrniti '/'.domovi¬ ne ali pa ne, Titov predstavnik,ki je bil ves čas volitev prisoten,se je lahko osebno prepričal o razpo¬ loženju moštva-.Končni, rezultat': od 3.100 se je javilo 6 častnikov in 20 vojakov za povratek, večinoma so to stari in bolni." IT'Ril SO: Vinko Štraus v Kranju,* Marija Daničič-Skušek, posestnica v Zabukovjuj Alojzija Borisek v . Polfeniku in Jožefa Gorišek, vdova posestnika in gostilničarja v Stični.