POROČANJE O STANJU OHRANJENOSTI VRST IN HABITATNIH TIPOV PO 17. ČLENU DIREKTIVE O HABITATIH REPORT ON THE CONSERVATION STATUS OF SPECIES AND HABITAT TYPES UNDER ARTICLE 17 OF THE HABITATS DIRECTIVE Matej PETKOVŠEK Prejeto/Received: 5. 2. 2008 Sprejeto/Accepted: 11. 6. 2008 Ključne besede: stanje ohranjenosti, referenčna vrednost, Direktiva o habitatih, poročanje, ohranjanje narave Key words: conservation status, reference value, Habitats Directive, report, nature conservation IZVLEČEK Članice Evropske unije vsakih šest let poročajo Evropski komisiji o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po Direktivi o habitatih. Slovenija poroča o stanju ohranjenosti za 60 habitatnih tipov in 203 vrste v alpski in celinski biogeografski regiji. Največ habitatnih tipov ima končno oceno stanja ohranjenosti »ugodno«, pri večini vrst pa je končna ocena stanja ohranjenosti »nezadostno«. Priprava poročila je spodbudila razmišljanja in razprave glede nekaterih bistvenih znanj o ohranjenosti in ogroženosti vrst in habitatnih tipov v Sloveniji ter doprinesla k spoznanju, da z nepopolnimi podatki in informacijami lahko le grobo ocenjujemo stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. ABSTRACT Every six years, the EU members report to the European Commission on the conservation status of species and habitat types according to the Habitats Directive. Slovenia reports on conservation status for 60 habitat types and 203 species in the Alpine and continental biogeographical regions. The overall assessment of conservation status is »favourable« for the majority of habitat types, while the overall assessment of conservation status for most species is »inadequate«. The preparation of the report has stimulated various deliberations and debates on some fundamental knowledge regarding the conservation and threat status of species and habitat types in Slovenia and contributed to the cognition that with incomplete data and information the species' and habitat types' conservation status can be assessed only roughly. Članek temelji na analizi rezultatov izpolnjenih obrazcev strokovnega dela poročila. Pri izpolnjevanju obrazcev so sodelovali: Vesna Cafuta, Matej Demšar, Katarina Denac, Andrej Hudoklin, mag. Matjaž Jež, mag. Martina Kačičnik Jančar, Simona Kaligarič, Irena Kodele Krašna, Tanja Košar, Matej Petkovšek, Sonja Rozman Bizjak, mag. Andreja Škvarč, mag. Robert Turk, Martin Vernik, Damjan Vrček (vsi Zavod RS za varstvo narave), Marko Bertok, Aljaž Jenič (oba Zavod za ribištvo Slovenije), Marko Jonozovic, Miha Marenče, Dragan Matjašič (vsi Zavod za gozdove Slovenije). 1. UVOD 1.1 DIREKTIVA O HABITATIH IN STANJE OHRANJENOSTI VRST IN HABITATNIH TIPOV Evropska unija svojo politiko ohranjanja narave temelji na dveh direktivah: Direktivi o pticah (Direktiva Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS)) in Direktivi o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst). Slednja je bila sprejeta s ciljem prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem habitatnih tipov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Direktiva daje pravno podlago za ukrepe, namenjene vzdrževanju ali obnovitvi ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov in prosto živečih vrst. Stanje ohranjenosti habitatnih tipov in vrst se ocenjuje s pomočjo referenčnih vrednosti (European commission 2005). Za oceno stanja ohranjenosti habitatnih tipov in vrst je treba opredeliti referenčne vrednosti za: - območje razširjenosti vrste oziroma habitatnega tipa (dovolj veliko območje za dolgoročno preživetje vrste oziroma habitatnega tipa, ki vključuje vse ekološke variacije vrste oziroma habitatnega tipa); - populacijo vrste (minimalna populacija, potrebna za zagotavljanje dolgoročnega preživetja (viabilnosti) vrste); - površino habitata (minimalna površina habitata vrste, ki zagotavlja dolgoročno preživetje vrste in vključuje tudi površine, potrebne za renaturacijo habitata, kadar površina ni dovolj velika za dolgoročno preživetje vrste). Stanje ohranjenosti habitatnega tipa Direktiva o habitatih definira kot skupek vplivov, ki delujejo na habitatni tip in njegove značilne vrste. Ugodno je: - če so njegovo naravno območje razširjenosti in površine, ki jih na tem območju pokriva, stabilne ali se povečujejo; - če obstajajo in bodo tudi v prihodnosti verjetno obstajale posebne strukture in funkcije, potrebne za njegovo dolgoročno ohranitev; - če je stanje ohranjenosti njegovih značilnih vrst ugodno. Direktiva o habitatih opredeljuje stanje ohranjenosti vrste kot skupek vplivov, ki delujejo na posamezno vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost njenih populacij. Stanje je ugodno: - če podatki o populacijski dinamiki vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja v svojem naravnem habitatu; - če se naravno območje razširjenosti vrste ne zmanjšuje in se tudi v prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo; - če obstaja in bo tudi v prihodnosti verjetno še obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev populacij vrste. 1.2 POROČANJE O IZVAJANJU OHRANITVENIH UKREPOV PO DIREKTIVI O HABITATIH Direktiva o habitatih v 17. členu zavezuje države članice Evropske unije k poročanju o stanju ohranjenosti habitatnih tipov iz priloge I in vrst iz prilog II, IV in V. Poroča se tudi o izvedenih ohranitvenih, zakonskih, upravnih in pogodbenih ukrepih, ki ustrezajo ekološkim zahtevam vrst in habitatnih tipov. Poda se vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. V poročilu so zajete vse vrste iz prilog Direktive o habitatih in ne le kvalifikacijske vrste območij Natura 2000. Poročilo se nanaša na stanje ohranjenosti na celotnem območju države in ne le v območjih Natura 2000. O stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov se poroča po posameznih biogeografskih regijah. Namen poročila je prikaz stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov na celotnem območju Evropske unije po posameznih biogeografskih regijah (European commission 2005). Države članice Evropske unije so prvič poročale leta 2001 za preteklo šestletno obdobje. Članice, ki so k Evropski uniji pristopile leta 2004, med njimi tudi Slovenija, so poročilo prvič pripravile leta 2007. Ker je poročilo 2007 po svoji vsebini v takem obsegu (tabela 1) prvo za vse države članice, se obdobje poročanja ne nanaša le na preteklih šest let, ampak so posamezne države članice obdobje poročanja določile glede na podatke o vrsti oziroma habitatnem tipu. Tabela 1. Obdobja poročanja po Direktivi o habitatih z glavnimi poudarki poročil (European Commission 2005). Table 1. Reporting periods per Habitats Directive with the reports' main focus (European Commission 2005). Obdobje poročanja Poročila držav članic Končno poročilo EC Glavni poudarki poročila 1994-2000 2001 2003/04 Napredek pri vključevanju Direktive o habitatih v nacionalno zakonodajo: napredek pri ustanavljanju omrežja Natura 2000, administrativni vidik. 2001-2006 2007 2008/09 Prvo poročanje o stanju ohranjenosti vrst in naravnih habitatov, ki temelji na razpoložljivih podatkih, ki se primerjajo z referenčnimi vrednostmi. 2007-2012 2013 2014/15 Poročilo o stanju ohranjenosti, ki naj bi temeljilo na sistemu monitoringa. Poročilo naj bi pokazalo uspešnost ukrepov Direktive o habitatih. Evropska komisija iz prejetih poročil pripravi zbirno poročilo, ki vključuje oceno doseženega napredka in zlasti prispevke Nature 2000 k uresničevanju ciljev direktive. Osnutek zbirnega poročila nato pošlje državam članicam v potrditev. Najkasneje dve leti po predložitvi posameznih poročil držav članic mora Evropska komisija objaviti končno poročilo, ki ga pošlje državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov je za vse države članice javnosti dostopno na spletni strani EIONET-a (http://cdr.eionet.europa.eu). 2. PRIPRAVA POROČILA ZA SLOVENIJO V LETU 2007 2.1 BIOGEOGRAFSKE REGIJE IN PODATKI ZA POROČANJE Slovenija leži v štirih od skupaj desetih biogeografskih regij Evrope (alpski, celinski, panonski in sredozemski). Ker sta deleža slovenskega ozemlja, ki ležita v panonski in sredozemski biogeografski regiji, majhna, je po dogovoru z Evropsko unijo Slovenija vključena le v dve regiji, alpsko in celinsko. Ta poenostavitev ne zmanjša standarda varovanja biotske raznovrstnosti, precej pa poenostavi birokratski del, saj je potrebno sodelovati, pripravljati gradiva in poročati le za dve, namesto za štiri biogeografske regije (Skoberne 2003). Iz prilog Direktive o habitatih je v Sloveniji prisotnih 60 habitatnih tipov in 203 vrste. Od tega je v alpski regiji 45 habitatnih tipov in 152 vrst, v celinski regiji pa 44 habitatnih tipov in 183 vrst. V poročanju je bilo treba izpolniti 424 obrazcev, od tega 89 za habitatne tipe in 335 za vrste. Za oceno stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov smo uporabili javno dostopne podatke. 2.2 OBRAZEC ZA POROČANJE - TEKSTUALNI DEL Poročanje o ohranitvenem stanju vrst in habitatnih tipov je potekalo izključno v elektronski obliki preko spletne strani EIONET (http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/art17). Na tej strani so bili pripravljeni obrazci za splošni del poročila in za oceno stanja ohranjenosti posameznih vrst in habitatnih tipov. Poročilo je namreč sestavljeno iz dveh delov. Obrazec za splošni del poročila je sestavljen iz enajstih poglavij. Podati je treba: - pravni okvir, iz katerega je razvidno, kako je država članica vključila zahteve Direktive o habitatih v svojo zakonodajo; - splošne podatke o območjih Natura 2000 (število in površina območij, biogeografske regije); - podatke o načinih upravljanja z območji Natura 2000 (število načrtov upravljanja, drugih planskih instrumentov ^); - podatke o ohranitvenih ukrepih in ocene njihovega vpliva na status ohranjenosti; - podatke o ukrepih za zmanjšanje slabšanja stanja habitatnih tipov in motenj vrst; - število planov in projektov, za katere je bila izdelana presoja, ter število izravnalnih ukrepov; - podatke o financiranju (neobvezno); - podatke o ukrepih za okrepitev ekološke povezanosti omrežja Natura 2000 (neobvezno) - podatke o ukrepih, sprejetih za vzpostavitev sistema spremljanja stanja; - podatke o ukrepih za strogo varstvo vrst (European commission 2005). Drugi, obsežnejši del poročila je sestavljen iz obrazcev za poročanje o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po posameznih biogeografskih regijah. Obrazec za vrste je sestavljen iz štirih delov. V prvem delu so splošni podatki o vrsti; drugi del zajema podatke o območju razširjenosti vrste (areal), o populaciji, o habitatu vrste ter o obetih za stanje ohranjenosti vrste in habitatnih tipov; v tretjem delu so referenčne vrednosti; četrti del predstavlja povzetek z ocenami stanja ohranjenosti (tabela 2). Obrazec za poročanje o stanju ohranjenosti habitatnih tipov je - podobno kot obrazec za vrste - sestavljen iz štirih delov. Razlikuje se v drugem delu, kjer je namesto ocene velikosti populacije in habitata vrste podana ocena površine območja, ki ga pokriva posamezni habitatni tip, seznam značilnih vrst in ocena njihovega stanja. Med končnimi ocenami je v četrtem delu dodana ocena specifičnih struktur in funkcij, vključno z značilnimi vrstami (tabela 2). Tabela 2. Vsebina obrazca za poročanje o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov po Direktivi o habitatih. Table 2. Reporting format content on the conservation status of species and habitat types according to the Habitats Directive. Poglavje Zahtevani podatki Državna raven Koda vrste Država članica Biogeografske regije v državi Območje razširjenosti - območje razširjenosti po vsej državi (karta) Raven biogeografske regije Biogeografska regija Območje razširjenosti velikost območja razširjenosti vrste v biogeografski regiji; datum določitve območja; kakovost podatkov za določitev območja (dobri, srednji, slabi); trend velikosti območja razširjenosti (stabilen, neto povečanje v %, neto zmanjšanje v %); obdobje, za katerega je bil trend določen; razlogi za trend (neznan, boljše poznavanje oziroma natančnejši podatki, klimatske spremembe, neposreden vpliv človeka, posreden vpliv človeka, naravni procesi, drugo). Populacija (samo za vrste) karta znanih lokalitet; velikost populacije (podatki ali najboljša ocena) v biogeografski regiji; datum ocene velikosti populacije; metoda, uporabljena za oceno (popis, ekstrapolacija iz posameznih vzorčenj, strokovno mnenje); kakovost podatkov, ki so služili za določitev ocene populacije (dobri, srednji, slabi); trend spremembe velikosti populacije (stabilen, neto povečanje v %, neto zmanjšanje v %); obdobje, za katerega je bil trend določen (priporočeno 6 let); razlogi za trend (neznan, boljše poznavanje oziroma natančnejši podatki, klimatske spremembe, neposreden vpliv človeka, posreden vpliv človeka, naravni procesi, drugo); glavni pritiski, ki vplivajo na vrsto in/ali njen habitat; grožnje, ki vplivajo na dolgoročno viabilnost vrste in/ali njenega habitata. Območje, ki ga pokriva posamezni - karta območja, pokritega s habitatnim tipom; habitatni tip - velikost območja (podatki ali najboljša ocena) v biogeografski regiji; (samo za habitatne tipe) - datum ocene velikosti območja; - metoda, uporabljena za oceno (popis, ekstrapolacija iz posameznih vzorčenj, strokovno mnenje); - kakovost podatkov, ki so služili za določitev ocene območja (dobri, srednji, slabi); - trend spremembe velikosti območja (stabilen, neto povečanje v %, neto zmanjšanje v %); - obdobje, za katerega je bil trend določen (priporočeno 6 let); - razlogi za trend (neznan, boljše poznavanje oziroma natančnejši podatki, klimatske spremembe, neposreden vpliv človeka, posreden vpliv človeka, naravni procesi, drugo); - glavni pritiski, ki vplivajo na habitatni tip; - grožnje, ki vplivajo na habitatni tip. Habitat vrste - površina habitata vrste; (samo za vrste) - datumu določitve površine; - kakovost podatkov, ki so služili za določitev površine habitata (dobri, srednji, slabi); - trend spremembe velikosti habitata (stabilen, neto povečanje v %, neto zmanjšanje v %) - obdobje, za katerega je bil trend določen (priporočeno 6 let); - razlogi za trend (neznan, boljše poznavanje oziroma natančnejši podatki, klimatske spremembe, neposreden vpliv človeka, posreden vpliv človeka, naravni procesi, drugo). Značilne vrste - seznam za habitatni tip značilnih vrst in stanje njihove ohranjenosti (samo za habitatne tipe) Obeti - ocena o dolgoročni viabilnosti vrste/habitatnega tipa (dobro, nezadostno, slabo) Raven biogeografske regije - velikost območja razširjenosti vrste/habitatnega tipa; Referenčne vrednosti - velikost populacije (samo za vrste); - značilne vrste (samo za habitatne tipe); - površina habitata vrste/ habitatnega tipa. Raven biogeografske regije Ocene stanja ohranjenosti vrste/ habitatnega tipa ocena o stanju ohranjenosti območja razširjenosti vrste/habitatnega tipa; ocena o stanju ohranjenosti populacije/površine habitatnega tipa; ocena o stanju ohranjenosti habitata vrste/specifičnih struktur in funkcij v habitatnem tipu; obeti za prihodnost vrste/habitatnega tipa; končna ocena statusa ohranjenosti vrste/habitatnega tipa, ki se določi na podlagi zgornjih štirih ocen. Vse ocene so v poročilu podane s štiri stopenjsko lestvico s podstopnjami in prikazane v obliki »semaforne« tabele, kjer: - zelena barva pomeni ugodno stanje ohranjenosti (favourable FV); - oranžna barva pomeni nezadostno stanje ohranjenosti (unfavourable-inadequate U1); podstopnja U1+ nezadostno, vendar se izboljšuje, U1- nezadostno in se še slabša; - rdeča barva pomeni slabo stanje ohranjenosti (unfavourable-bad U2); podstopnja U2+ slabo, vendar se izboljšuje, U2- slabo in se še slabša; - bela barva pomeni neznano stanje ohranjenosti (unknown XX). Končna ocena stanja ohranjenosti se pripravi s pomočjo standardiziranih kriterijev na podlagi ocen stanja ohranjenosti in trendov posameznih parametrov (območje razširjenosti, velikost populacije ^). 2.3 OBRAZEC ZA POROČANJE - KARTOGRAFSKI DEL Za vsako vrsto oziroma habitatni tip smo izdelali karto območja razširjenosti (range map) vrste ali habitatnega tipa in karto znanih lokalitet (distribution map). Obe vrsti kart sta bili izdelani za območje cele Slovenije. Karte je bilo možno oddati kot datoteke *.shp (ESRI) ali kot odprtokodne datoteke GML. Priprava kart je bila možna neposredno na spletu ali na osebnem računalniku. Karte so se lahko izdelale v katerikoli državni projekciji, vendar je Evropska komisija priporočila uporabo evropskega koordinatnega sistema in projekcije ETRS89 (European Environment Agency 2006). Karte smo pripravili v datotekah *.shp (ESRI) s priporočeno projekcijo. Metode risanja kart območja razširjenosti so se med vrstami oziroma habitatnimi tipi razlikovale, saj je bil način izrisa prepuščen strokovnjaku, ki je izpolnjeval obrazec za posamezno vrsto oziroma habitatni tip. Uporabili smo naslednje metode: - minimalni konveksni poligon (najmanjši poligon, ki vsebuje vse lokalitete in katerega noben kot ne presega 180 stopinj); - minimalni konveksni poligon, izrisan po mejah kvadrantov UTM (večinoma 5 x 5 km2); - meje, modelirane glede na ekologijo vrste oziroma habitatnega tipa (npr. uporaba geoloških podatkov, reliefa); - meje ekosistemskih, biogeografskih regij. Za nekatere vrste smo izdelali tudi karte historičnih območij razširjenosti (historic range map). Karte znanih lokalitet (distribution map) so podane točkovno, linijsko ali ploskovno. Če je bil del podatkov zelo star in so bile te točke izven območja novejših podatkov, smo izdelali še historične karte razširjenosti (historic distribution map). Pri habitatnih tipih so karte razširjenosti izdelane s poligonskimi podatki, izjema je le habitatni tip jame, kjer so podatki točkovni. 2.4 PRIPRAVLJAVCI POROČILA IN ČASOVNI OKVIR POROČANJA Za poročilo po 17. členu Direktive o habitatih so zadolžene države članice. V Sloveniji je pripravo poročila prevzelo Ministrstvo RS za okolje in prostor, ki je izpolnilo prvi, splošni del poročila. Strokovni del poročila (obrazce o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov) pa je pripravil Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije (za gozdne habitatne tipe, velike zveri in lovne vrste), Zavodom za ribištvo (za rake, piškurje in ribe) in posameznimi strokovnjaki. Ministrstvo RS za okolje in prostor je strokovni del poročila dalo v pregled (revizijo) še zunanjim strokovnjakom, pripravilo pa je tudi javno predstavitev poročila. Rok za oddajo poročila je bil 20. junij 2007. Ker večina držav članic iz različnih razlogov do tega datuma ni oddala poročila, je Evropska komisija rok za oddajo podaljšala. Slovenija je zaprosila za podaljšanje roka zaradi pregleda in usklajevanj strokovnega dela poročila z zunanjimi strokovnjaki. Poročilo smo oddali 23. novembra 2007. Zbirne tabele vsebine obrazcev za poročanje o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov, vključno s kartami, so bile v času priprave poročila dostopne javnosti na spletni strani Zavoda RS za varstvo narave, po oddaji pa je celotno poročilo javnosti dostopno na spletnih straneh EIONET-a. 3. PREDSTAVITEV REZULTATOV POROČILA 3.1 STANJE OHRANJENOSTI HABITATNIH TIPOV V poročilu je podano stanje ohranjenosti za 60 habitatnih tipov v alpskem in celinskem delu biogeografskih regij Slovenije. Število habitatnih tipov v posamezni biogeografski regiji je podano v tabeli 4. Viri podatkov, uporabljenih za pripravo poročila, in ocena njihove kakovosti so podani v tabeli 3. Tabela 3. Vir in kakovost podatkov, uporabljenih pri ocenjevanju stanja ohranjenosti površine, ki jo pokrivajo habitatni tipi. Table 3. Source and quality of the data used in the assessment of areas covered by habitat types. Vir podatkov Kakovost podatkov habitatnih tipov obsežnejše raziskave (%) ekstrapolacija iz delnih raziskav (%) mnenje strokov njaka (%) dobri (%) srednji (%) slabi (%) morski, obalni in priobalni habitatni 0 58 42 25 75 0 tipi (ht1) habitatni tipi sladkih 0 64 36 14 50 36 voda (ht2) habitatni tipi grmišč 0 79 21 4 75 21 in travišč (ht3) gozdni habitatni tipi 0 100 0 0 100 0 (ht4) habitatni tipi barij 0 73 27 9 73 18 in močvirij (ht5) habitatni tipi goličav 0 67 33 11 67 22 (ht6) jame (ht7) 0 100 0 0 100 0 Tabela 4. Število habitatnih tipov po skupinah v alpski in celinski regiji ter skupno število obravnavanih habitatnih tipov v Sloveniji. Table 4. Number of habitat types per groups in the Alpine and continental regions, and total number of studied habitat types in Slovenia. Alpska regija Celinska regija Slovenija Skupina habitatnih tipov (št. habitatnih (št. habitatnih (skupno št. obravna- tipov) tipov) vanih habitatnih tipov) morski, obalni in priobalni habitatni tipi (ht1) 0 12 12 habitatni tipi sladkih voda (ht2) 8 6 9 habitatni tipi grmišč in travišč (ht3) 15 9 15 gozdni habitatni tipi (ht4) 9 8 11 habitatni tipi barij in močvirij (ht5) 6 5 6 habitatni tipi goličav (ht6) 6 3 6 jame (ht7) 1 1 1 skupno število habitatnih tipov 45 44 60 Slike 1-5 prikazujejo deleže posameznih ocen stanja ohranjenosti za sedem skupin habitatnih tipov. Prikazane so ocene za vse habitatne tipe v obeh biogeografskih regijah skupaj (slike a) ter ocene po skupinah habitatnih tipov v alpski (A) in celinski (C) biogeografski regiji (slike b). Skupine habitatnih tipov so bile povzete po Uredbi o habitatnih tipih (Ur. l. RS 112/2003). Na vseh slikah so ocene stanja ohranjenosti prikazane kot: ugodno stanje ohranjenosti (FV); nezadostno stanje ohranjenosti (U1, U1+, U1-); slabo stanje ohranjenosti (U2, U2+, U2-); stanje ohranjenosti je neznano (XX). Slika 1. Ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti habitatnih tipov. Fig. 1. Conservation status assessment of the habitat types' range. 6 % 27 %' 50 % 54 % 40 % 30 % ht1 ht1 ht2 ht2 ht3 ht3 ht4 ht4 ht5 ht5 ht6 ht6 ht7 ht7 AC AC AC AC AC AC AC Slika 2. Ocena stanja ohranjenosti površine, ki jo pokrivajo posamezni habitatni tipi. Fig. 2. Conservation status assessment of the area covered by individual habitat types. 1 % 6 5 6 3 35 % 80 % 70 % 60 % 50 % 53 % 40 % ht1 ht1 ht2 ht2 ht3 ht3 ht4 ht4 ht5 ht5 ht6 ht6 ht7 ht7 AC AC AC AC AC AC AC Slika 3. Ocena stanja ohranjenosti specifičnih struktur in funkcij habitatnih tipov. Fig. 3. Conservation status assessment of habitat types' specific structures and functions. 4 % II II II II II II II II II II II II 90 % 80 % 70 % 50 % 53 % 40 % 30 % ht1 ht1 ht2 ht2 ht3 ht3 ht4 ht4 ht5 ht5 ht6 ht6 ht7 ht7 AC AC AC AC AC AC AC Slika 4. Ocena obetov za prihodnost za habitatne tipe. Fig. 4. Assessment offuture prospects for habitat types. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 20 % 10 % 0 % b a 100 % 90 % 30 % 20 % 10 % 0 % b a 100 % 60 % 20 % 10 % 0 % b a 100 % 90 % 80 % 70 % 44 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % ht1 ht1 b AC ht2 ht2 AC ht3 ht3 AC ht4 ht4 AC ht5 ht5 AC ht6 ht6 ht7 ht7 A C A C Slika 5. Končna ocena stanja ohranjenosti za habitatne tipe. Fig. 5. Overall assessment of conservation status for habitat types. 3.2 STANJE OHRANJENOSTI VRST V poročilu je podano stanje ohranjenosti za 203 vrste v alpskem in celinskem delu biogeografskih regij Slovenije. Tabela 6 prikazuje število obravnavanih vrst v posamezni regiji. Viri podatkov, uporabljenih za pripravo poročila, in ocena njihove kakovosti so podani v tabeli 5. Tabela 5. Vir in kakovost podatkov, uporabljenih pri ocenjevanju vrst. Table 5. Source and quality of data used in the assessment of species. Vir podatkov Kakovost podatkov Skupina obsežnejše raziskave (%) ekstrapolacija iz delnih raziskav (%) mnenje strokovnjaka (%) dobri (%) srednji (%) slabi (%) rastline (V1) 15 32 53 19 35 46 pijavke (V2) 0 0 100 0 0 100 mehkužci (V3) 0 13 87 0 13 87 raki (V4) 0 100 0 0 100 0 kačji pastirji (V5) 0 100 0 0 100 0 kobilice (V2) 0 0 100 0 0 100 metulji (V6) 3 0 97 0 36 64 hrošči (V7) 0 10 90 0 10 90 ribe in piškurji (V8) 4 96 0 10 75 15 dvoživke (V9) 0 27 73 4 54 42 plazilci (V10) 0 0 100 0 0 100 netopirji (V11) 40 0 60 0 4 96 sesalci brez netopirjev (V12) 8 27 65 8 46 46 0 % a Tabela 6. Število vrst po skupinah v alpski in celinski regiji ter skupno število obravnavanih vrst v Sloveniji. Table 6. Number of species per groups in the Alpine and continental regions and total number of the studied species in Slovenia. ... .. .. Slovenija Skupina AilPSka;egija CelinSka regija (skupno št. (št. vrst) (št. vrst) \ ^ obravnavanih vrst) rastline (V1) 36 37 47 pijavke (V2) 1 1 1 mehkužci (V3) 5 10 11 raki (V4) 3 3 3 kačji pastirji (V5) 2 6 6 kobilice (V2) 0 1 1 metulji (V6) 15 17 18 hrošči (V7) 11 10 12 ribe in piškurji (V8) 19 30 30 dvoživke (V9) 11 14 15 plazilci (V10) 10 15 17 netopirji (V11) 26 26 26 sesalci brez netopirjev (V12) 13 13 16 skupno število vrst 152 183 203 Slike 6-10 prikazujejo deleže posameznih ocen stanja ohranjenosti za dvanajst skupin živalskih in rastlinskih vrst. Prikazane so ocene za vse vrste v obeh biogeografskih regijah skupaj (slike a) ter ocene po skupinah vrst v alpski (A) in celinski (C) biogeografski regiji (slike b). Na vseh slikah so ocene stanja ohranjenosti prikazane kot: ugodno stanje ohranjenosti (FV); nezadostno stanje ohranjenosti (U1, U1+, U1-); slabo stanje ohranjenosti (U2, U2+, U2-); stanje ohranjenosti je neznano (XX). - CN m T- CO (O CN!D m t^ ^ O O) C O m !D !D (O CN 2 9 % 100 %-80 %-60 %-40 %-20 %-0 %- ;> > ;> >;> >;> >;> >;> >;> > ;> Slika 6. Ocena stanja ohranjenosti območja razširjenosti vrst. Fig. 6. Conservation status assessment of the species' range. b a 58 % 20 % 100 % 80 60 40 20 0 I 111 > >> >> >> >> >> >> >> >> Slika 7. Ocena stanja ohranjenosti populacij vrst. Fig. 7. Conservation status assessment of the populations of species. 7 % 28 % 42 % n = 335 II II 100 " 80 %-\ 60 %] 40 20 %] 0 %-l U^l— T-C3 ................ ............ I > <0 <0 <0 <0 CDCD COcO CJlcJ) >;> >;> >;> >;> <0 <0 Slika 9. Ocena obetov za prihodnost za vrste. Fig. 9. Assessment of the species 'future prospects. b a b a 10 % b a 10 % 100 %-rf-80 %-60 %j 40 %j 20 %] 0 %-l nm 111