Štev. 2. (Poštne tek.račus. - C. C- con la Posta).	V	Trstu,	petek	II.	januarja	1924.	  Leto	II.
■WvCtMIUAUWVWWvVAXmTAAUTOAvv^vvW^-lUlUmmWUV^VvWW'AWAW.<,^JvJvUvvivW/ »vv-JiAAžJivG
Izhaja vsak petek opoldne.
Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111.
Izdaja: konzorcij Malega lista
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
'flMMAAjC+fb (S* <&A4svvfa*)
"*3
J
Hale novice
Hali koledar.
, Petek, 11. jan. :	Božidar	—	Sobota,
12. jan. : Ernest — Nedelja, 13. jan. : Veronika — Pondeljek, 14. jan. : Hilarij — Torek, 15. jan. : Maver — Sreda, 10. jan. : Marcel — Četrtek, 17. jan. : Anton puščavnik — Petek, 18- jan. :	Priska.
Sobota, 19. jan. : Knut — Nedelja, 20. jan. : Boštjan.
(Sv. Anton je bil rojen v Egiptu 1. 251. po Kr. Bil je sin bogatih staršev, Pa zelo priprost v vsem. Z 19. leti je zgubil očeta in mater. Ob neki priliki je čul v cerkvi pridigo o besedah «Alto hočeg popolen biti, pojdi in prodaj, kar imag in daj ubogim, in boš imel zaklad v nebesih». Besede je slišal in jih je urtsnifiil. Preskrbel je svojo sestro, vse drugo je razdelil med uboge. V tem ra-dovoljnem uboštvu je šel -v .puščavo, kjer je uborno živel in umrl 1. 356., star 105 let. Njegovo truplo se nahaja v Ar-lesu na Francoskem).
Velja tudi za naše čase 1
Nag pesnik in pisatelj France Levstik je napisal leta 1858., torej pred 66 leti, lole pesmico na račun gospode, ki hoče pisati za ljudstvo, pa ne zna :
Vi pišete takč,
da vas nihče zastopil ne bo.
Mi pišemo tako, da nas zastopi vsak lahkč : filozofi in poetje in vsi naši kmetje.
Čudno naklučje !
... Tisto mašino, ki so jo zadnje dni ka-
i'abinerji vzeli ponarejevalcem denarja v Žejah pri Jerneju Gorupu, so pred Poldrugim letom karabinerji reševali Iz plamenov, ko je bil ogenj v Žejah. če bi bili vedeli, da tak peklenski stroj rešujejo — bi gotovo tega ne storili!
Premog na luni ?
Berlinski učenjak dr. Koenig je dognal, tako pravi on, da se nahajajo Pa luni ogromne plasti premoga. — To jo vse lepo. Mi bi želeli, da nam učenjak Pove, kako bi prišli do njega. Za revne ljudi, ki pozimi zmrzujejo, bi to bilo Prava odrešitev.
Lev na korzu.
Iz Čemovic poročajo, da je ušel iz menažerije «Medrano» lev. Zverina se jfi sprehodila po dveh ulicah. Pasanti s° prestrašeni bežali, lev pa se ni zme-Pil za nikogar. Kar je pridrdral v vsej Paglici avtomobil, lev se je splašil in zhežal proti zverinjaku, kjer so ga slu-8e v mreže vjoli.
Februar in petki, slabi začetki.
Praznoverni ljudje so v skrbeh zaradi meseca februarja, ki bo — prava Jz-jema — imel v svojih 29 dneh kar 5 Petkov. Tak slučaj se je dogodil pred 'l*’ leti in se bo ponovil šele čez 44 let.
Zenske ropajo grobove.
Na pokopališču mesta Karansebes na čgrskem so prišli na sled dvema eh8kama, ki sta ropali grobove. Zan-(tarji so čuli več noči na grobišču in res obe zločinki dobili sredi dejanja, red sodnikom sta priznali, dn. sta .ekom dveh let izkopali krog 60 grobov |P oropali mrliče. Obleke sta prodajali, ra vita bo ženski ostro kaznila.
Prekrasen roman
"Križana ljubezen« od ogrskega pisarija PetSfH-ja bomo začeli priobčevati kratkem. Roman bo izhajal vse leto. or ga bo začel brati, ga bo z izredno ppestostjo do konca bral. Naročite c,laj »Mali list» !
Lobanja'ob lobanji !
Iz .votlih oči v . votle oči ■ sovražnik zdaj sovražniku strmi.
In golih čeljusti bele kosti, katerih ustne v smrtnem še hropenji so kletve smrtne sikale na vrage, poljubljajo v pošastnem se režanji.
In v živih mrknil je spomin na drage.
Nad njimi le nebo solze brezčutne plaka, le vranov trop jim smrtno pesem kraka, vse dneve na temenih posedeva iskaje ostankov zadnjih smradni slaj.
In še mrtve, prazne lobanje preveva in muči prepozni in nepotrebni vprašaj . »Zakaj U
A odgovor je bridek in trd in grenek kot smrt, star, star, kot mati zemlja in žolt, kot prepereli list : »Zavist 1»
Slika in pesem imata naslov »Spomenik vojne«. Sliko je napravil slavni ruski umetnik Vereščagin. Na podlagi slike je pesem zložil Milan Kuret, istrski rojak iz ricmanjske rodovine, rojen pa v Šmarjah pri Kopru. Milan Kuret je kot duhovnik služboval v Dolini, v Kortah, v Koštaboni. Bil je vselej nasprotnik vojsk, ker je smatral vojno za izvir vseh nesreč za ljudstvo. Ni se motil. Milanu Kuretu, ki je star komaj 32 let, se je um zmedel in je sedaj v bolnici na Studencu pri Ljubljani. Želimo mu ozdravljenja !
OPOZARJAMO
še enkrat, da po 10. januarju uradi ne bodo več sprejemali enolirskih bankovcev. Povejte to nepismenim osebam, da ne bodo škode trpele!
Tistim, ki želijo v Severno Ameriko.
Pri izseljeniškem nadzorništvu smo prejeli tole točno informacijo : Potovanje v Severno Ameriko bo dovoljeno s 1. jul. 1924. Mnogi menijo, da bodo prišli bolj gotovo na vrsto, ako nam že zdaj pošljejo prošnjo z dokumenti. Ti vsi so v veliki zmoti. Dan na dan se nam množi kup teh prošenj, ki so nam nepotrebne in na poti. Posledica tega jo, da se dokumenti radi zgubijo. Zato dajemo vsem nasvet, naj počakajo, da ho izseljeniški komisarijat izdal navodila za vlaganje prošenj, dokumentov itd. Vse to se pravočasno objavi.
Goriška Mohorjeva družba.
Poverjeniki požurite se z nabiranjem noročnin in nam vrnite čim prej nabiralne pole. Naročnina znaša 5 lir za leto 1924. Denar sprejema inž. Josip llustja, Gorica, Corso G. Verdi 37.
Tržaški deželni zbor.
V zadnji seji je odobril izvršilno na-redbo za napise v občinah Lokev, Hre-novice, Lokev, Postojna, Rodik, Slavina. Odobril že pasji davek v Ilrenovicah, Postojni, Lokvi, Rodiku, Senožečah, Dolenji vasi, Slavini, Sinadolah, Lazah. Odobril je službovnik za Sežano. Odobril je davek na klavirje za Postojno. Z nekaterimi popravki je odobril stavbno izvršilno na-redbo za Sežano in Mavhinje. H koncu je sprejel načrt pogodbe za zdravniško in babiško službo toliko za posamezne občine, kolikor za v konsorcij združene občine.-
Planinska razstava
in razstava malih gorskih obrti se bo vršila poleti v Tolminu. Župan Oskar Gabršček je na čelu te akcijo.
JADRANSKI ALMANAH je izšel in se dobi pri Štoki in v K. T. D. v Gorici za 8 lir. Najlepša knjiga, kar jih je 1923. izšlo na Primorskem. Naj ne bo razumnika, ki bi ne imel Jadranskega almanaha, naj ne bo društva, ki bi ne naročilo te primorske knjige.
Ogromen most.
V Avstraliji so začeli v mestu Sydncy graditi most, ki bo pač največji na svetu. Most bo 1200 m dolg. Največji obok bo v premeru 520 m dolg. Na mostu bodo štirje železniški tiri, vsak 10 m širok. Vrhutega bosta šli čez most dve cesti, prva bo 10 m široka in bo služila avtomobilskemu prometu, druga bo za pešce in bo 5 m široka.
To je bil poper I
V Cerknem na Goriškem, kjer je sedež finance, vojaštva, sodnije, davkarijo itd. so vladni krogi hoteli ustanoviti laški otroški vrtec. Ves aparat, je bil na razpolago. Upali sol, da se vpiše vsaj sto otrok v vrtec. In uspeh ? Priglasili so se trije otroci. Tisto ljudstvo je zares zavedno !
Orjaški top.
Amerikanska armada je dobila top od 14 col. Časniki pišejo, da ta top vrže 750 kg. težko kroglo 35 km na daleč.
«Naravno, da vsakdo ljubi svoj narod, t. j. one, ki ž njim govore eni in isti materin jezik, a naravno tudi, da svoje sorodce ljubi bolj, kakor druge ljudi. Saj poleg jezika in krvi veže ga nanje več ali manj skupna zgodovina, dogodki veseli in žalostni. Kdo nam bo tedaj zameril, ako se dandanes vnemamo z ljubeznijo do naroda, ako se pod zastavo narodnostne ideje borimo za domač jezik?«
ANTON ŠKOF MAHNIČ.
Odmevi po deželi.
Kakšno ogorčenje je v deželi vzbudilo krivično šuntanje laških in slovenskih listov proti g. poslancu Ščeku, pričajo pisma, ki prihajajo. Objavimo le eno, ki je najbolj značilno. Evo je :
«Pri čitanju, kako preganjajo poslanca Ščeka ne samo narodni nasprotniki, ampak tudi slovenski krogi v Trstu, smo se zgrozili. Izražamo g. poslancu sočustvovanje, zlasti ker nam. je dobro znano, da žrtvuje vse svoje sile samo v korist naroda. Dočim znamo, da se drugi brigajo v prvi vrsti za gosposke interese, ima poslanec Šček vso skrb, kako bi pomagal nizkemu ljudstvu.
Volčjigrad na Krasu, 7. jan. 1924.
Jurca Anton, pekovski pomočnik; Andrej Ščuka, posest.; Peter Jurca, kmet; Kante Alojzij, posest.; Valentin Štolfa, kamnosek; Ivan Vrabec, posest.; Ivan Šemec, kmetovalec; Vinko Metlikovec, krojač; Rafael Metlikovec, pek; Ignac Štolfa, urar; Ivan Rebula, kmet; Kante Jožef, pos. Volčjigrad. Ivan Štolfa, kamnosek; Gabrijel Metlikovec, pos.; Ivan Metljak, pos..
Strašna smrt nedolžnega otročička.
V gozdu pri Karlsfeld;u na Nem. škem se je dogodila nesreča, ki mora ganiti tudi najbolj trdo srce. Delavčeva mati se je peljala s 15 letnim in z drugim 4 letnim sinčkom v mesto na sejm. V drenju se je 4 letni otrok izgubil in vse iskanje je bilo zaman. Komaj na deveti dan so našli otroka, sestradanega, mrtvega. Truplo je bilo ob debeli skali sredi gozda. Da je nesrečni otrok še več dni begal po gozdu, je razvidno iz tega, da so videli otroka nekateri dečki, ki so hili četrti dan po sejmu v gozdu, kjer so drva nabirali. Nič ga niso vprašali, /misleč, da je kje v bližini njegova družba. Ubogi otrok, še bolj nesrečna mati !
Istrski ropar Kolarič je vsak teden po več dni v Puli kjer obiskuje zdaj tega, zdaj onega! In sredi mesta ! In vlada je razpisala 10.000 na njegovo glavo ! Ta teden je bil v hiši nekega trgovca; ta ga je vprašal, zakaj ne preneha svojega roparskega življenja in zakaj da se ne predstavi sodniji. Kolarič pa je odgovoril : « Štirje odvetniki so se mi ponudili, da me bodo branili. Toda za enkrat ne utegnem ge; imam še nekaj drugih opravkov, ki se jih moram prej-rešiti. Potem pa bom videl«.
Pravica Je umrla.
Pravijo, da je v neki vasi kasno v noči zazvonil mrtvaški zvon. Vse se je zbudilo ter začudilo. Kaj neki to pomeni ? Morda je umrl sam papež ? Cerkovnik pa, ki ni vedel za nobeno smrt, se je oblekel in hitel proti zvoniku, da navije ušesa tistemu, ki se drzne na ta način motiti nočni mir. Pri zvoniku najde moža, ki je bil znan šaljivec v občini. «Kaj si znorel, ti Toni Jurjev, zakaj zdaj zvoniš? Vso vas si zbudil, saj ni nihče umrl!« Oni pa : «0, umrl, umrl. Že davino je umrla pravica. Ker pa niste Vi ob njenem pogrebu nič zvonil, sem hotel jaz popraviti Vašo napako«.
»Giornale del Lunedi« je laški tednik, ki izhaja v pondclj-kih opoldne v Trstu. List je informativnega značaja. Tiska se v tiskarni «Edinost».
Prihodnja številka Malega lista prinese izjavo poslanca Ščeka z ozirom na lepe vsakdanje napade.
Glagolski spomini.
Leta 1683. jo poreški škof Aleksander Adelasius prepovedal v Sv. Ivanu od. Šterne brati mašo v latinskem jeziku. Evo, kako so pisali «Actia visi tationis«: Zaukazujem, da se bere maša v slovanskem jeziku in ne v latinskem«. Časi so se temeljito spremenili.
Povečani Trst.
Še lani je meril Trst 95 štirjaških kilometrov in je štel 238.000 prebivalcev. Sedanja tržaška dežela pa s Po-stojnščiino, Krasom, delom Istre itd. meri 1173 štirjaških kilometrov in šteje 299.000 prebivalcev. K tržaški deželi spadajo poleg Trsta še mesta: Tržič, Gradež, Milje, Postojna.
Božičnice
so priredili laški otroški vrtci za naše otroke v Nabrežini, Komnu, v Trebčah in drugod. Darovi, jedila, oblekce. S kako ljubeznijo nas obsipljejo. Ako bi z isto ljubeznijo delali za povzdiigo našega gospodarstva, bi bil že vsak primorski delavec gospod in vsak kmetič baronček! Služba za kmetijskega strokovnjaka.
V tržaški deželi je otvorjen natečaj za mesto ravnatelja kmetijske potovalne šole. Prosilci morajo biti absolventi kmetijskih visokiihi šol. Ravnateljska plača znaša 14.400 lir. Natečaj je odprt do 3. februarja. Informacije daje urad vs-ak dan ob 12 in pol. Prošnje naj se naslovijo na : Presidenza della Cattedra ambulante dagricoltura, presso la So-cieta agraria in Trieste, piazza della Borsa 14.
Angleži mesojedci.
Za božične praznike praznike sio v samem Londonu prodali 67.000 kvintalov govejega mesa, 17.000 kv. koštmnovine, 16.000 kv. svinjine, pofe milijona perutnine.
Evropske države se po številu prebivalstva takole vrstijo: Rusija, Nemčija, Angleška, Francoska, Italija, Poljska Španska, Ru-muinija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Belgija, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Švedska, Bolgarska itd.
Naša okna so zamrznjena.
Tako tožijo gospodinje. Kaj začeti ? Zamrzenje oken se prepreči za nekaj časa, ako namažemo steklo z raztopino glicerine in alkohola. Kako se to pripravi ? V čisti steklenici zmešaj 50 gramov glicerine in 100 gramov alkohola. Ta tekočina naj stoji en dan, potem jo moreš rabiti. Šipe okna najprej dobro očisti, potem namaži šipe s pomočjo gobe z navedeno tekočino.
Avtomobilska korijera v snegu.
V Južni Srbiji je padal sneg tri dni in tri noči brez prestanka. So pokrajine, koder je zapadlo dva do tri metre snega. Vsi volkovi so prebežali iz gor v doliine. V Prištini korijera s 6 potniki ni mogla nadaljevati vožnje. Trop lačnih volkov je naskočil kori jero. K sreči sp bili potniki oboroženi in so razpodili volkove. Kori-jero in potnike so rešili orožniki. V bližini Negotina so volkovi naskočili voz; ženo so takoj raztrgali, medtem se je voznik čudežno rešil.
Izstriži in shrani I
V Trstu je konzulat:	Amerikanski
(Združene države) : via S.ta Cttterina 1. (pri novem sv. Antonu). Angleški: via G. D’Annunzio 2. (pri Mihcu in Jakcu). Argentinski: via Rossini 26. (pri novem sv. Antonu). Avstrijski: via Ghega 8. (pri južni postaji). Brazilijski :	via	S. Ni-
colo 28. (pri novem sv. Antonu). Češki : viale Regina Elena 29. (od južne postajo na cesti proti Miramaru). Francoski : piazza S.ta Caterina 4. (pi i novem sv. Antonu). Jugoslovanski:	piazza	Vene-
zia 1. (med Mihcem in Jakcem ter državno postajo). Nemški : via Trento
12.' (blizu pošte). Poljski : piazza Borsa 4. (pri Mihcu in Jakcu).
Ljubljanski dnevnik Jutro
je oblastvo prepovedalo razpečavati pri nas v Italiji. Poštni uradi imajo ukaz, da plenijo list, ki ga potem zbirajo na sodnijah. Vzrok? V pondeljek smo doznali od zanesljive osebe :	«Jutro»
napada «Jadransko banko«. Jutro pa je na Primorskem močno razširjeno, kroži iz roke v roko in škoduje tržaški Jadranski banki, ki je v sorodu z Jadransko banko v Jugoslaviji«. — Danes je pač tako : kapitaliste moraš hvaliti, in če vidiš, da delajo napake, jih moraš še enkrat hvaliti, in če doznaš, da delajo narodu škodu, jih moraš še hvaliti. — I, seveda:	kaj pomaga, ako
dnevnik Edinost na vso moč dela Jadranski banki reklamo, če pa to, kar Edinost zida, nesložno «Jutro» sproti podira. Zato je oblastvo čisto logično prepovedalo Jutro. Gospoda pri Jutru naj zna. tole : ako hočete, da bo smel vaš list zopet doli, potrkajte so na prsi, potem vzdihnite milo, prosite za odpuščenje za' obrekovanje in ko-nečno napišite : Jadranska je naša di-ku, naš ponos. Z Jadransko banko je zvezano naše narodno ime. Potem dobite odvezo.
Poslanec šček
je bil zastran nesreče v Kačji vasi pri prefekturi, kjer je orisal položaj prizadetih. Gospod prefekt se je zelo zanimal za stvar je obljubil, da ta koj pošlje svojega inženirja na lice mesta in da bo brzojavno prosil v Rimu pomoči.
Kitajec in žena.
Na Kitajskem imajo tal© pregovor o zakonu: «Zakon je loterija, pri kateri večina potegne praznico». Drugi kitajski pregovor pravi:	«Jezik je
meč ženske. Še nobeni ženi >ni ta meč zarjavel.«
Anglež in ženska lepota.
Neki londonski tednik je naslovil na ■čitatelje vprašanje:	«Katero
lastnost najbolj ceniš pri ženski ?» Odgovorilo je 17.300 oseb. Ogromna večina je odgovorila : «da zna dobro kuhati« ali «da je dobra gospodinja«. Samo 51 Angležev je cenilo lepoto.
Največji bogatinec na svetu
je po poročilih Hugo Stinnes. Že leta 1914. so cenili njegovo premoženje na 100 milijonov zlatih mark. To premoženje pa si je s pomočjo vojne, kateri je dobavljal razno blago (zato je tudi klical živio vojska!), neznansko pomnožil. On je danes deležnik pri vseh velepodjetjih v Nemčiji :	pri
elektrarnah, orožarnah, premogoko-pih, rudnikih, pri naj večjih trgovskih podjetjih, on je posestnik gozdov, tiskarn, papirnic in več dnevnikov, ki pišejo, kakor je gospodu všeč. Stinnes je prekoračil Morgana, Rothschilda, Cecila, Rockefellerja in podobne.
Nove poštne pristojbine.
Po zadnjih določilih se za pisma rabijo te znamke. Pismo, kije pošlješ izven okraja, potrebuje znamko za 50 stot. Pismo v okrožju samem pa 25 stot. Ako pošlješ vizitko v odprti kuverti, pa samo s črkami, ki se rabijo za slovo, sožalje itd., rabi znamko za 20 stot. Kaj je poštni okraj ? To so vse vasi, ki spadajo pod dotič-no pošto. Znamke za poštne nakaznice. Če pošlješ denar do 10 lir, prilepi znamko za 20 stotink, od 10 do 25 lir znamko 40 st. —Od 25 do 50 lir: 80 st. — Od 50 do 75 lir : 100 st. — Od 75 do 100 lir : 120 st. itd. Izstriži in shrani.
Vabilo na veselico.
Dekliška družba v Rojanu priredi v nedeljo 13. jan. ob 5 uri božično predstavo «Mesija>> v 4 dnamatskih slikah s solo in zborovim petjem. Nato se vpnizori enodejanka: »Lakota. v črni deželi«. Predstava se zaključi z deklamacijo in petjem ob električno razsvetljenem božičnem drevescu.
Ko dan in noč !
V odboru tržaškega pol. društva Edinost sedi 5 advokatov, 3 trgovci, podjetnik in g. Žerjal. Absolutna premoč enega stanu. — V odboru goriškega pol. društva pa sedijo : 7 kmetov-posestnikov, 3 obrtniki, 3 juristi, 3 delavci, 3 trgovci, 3 duhovniki, 1 časnikar. Tri leta je poslanec Šček pros.il, zalhteval, naj bo odbor zares naroden, ne pa last enega stanu. Zastonj. Zmagala je volja drja Wilfana. Odbor mii več naroden, ampak ad vokalen. Narod naj sodi.
Pazite na živino !
V srednji Istri so zabeležili več slučajev tatvin živine. Zdi se, da je posebna roparska tolpa, ki se bavi s tatvino. Pazite in čuvajte svoje hleve !
Iz zgodovine iredente.
Leta 1848. (23. marca) je avstrijska vlada prepovedala rabo laške trobojnice v Trstu. — Dno 18. junija 18GC. se je deputacija tržaških in istrskih Eahov predstavila Viktorji Emanuelu II., mu
je izročila spomenico in ga nazvala : naš rešitelj in naš kralj ! — Dne 14. novembra 1866. jo bil kralj v Vidmu. Tržaška deputacija je bila pri kralju, mu izročila trobojnico z žalnim trakom ter ga pozvala, naj pride Primorsko rešit. — Dne 20. sept. 1903. so neznana iredentistične roke razobesile laško trobojnico na stolpu tržaškega županstva.
Ne mara za sblnce.
Gosimo Medvedig iz Reke je bil radi tatvine šest mesecev zaprt. V torek so ga opoldne odpustili. Ob treh popoldne je že ukradel kolo. Nekaj kasneje je bil zopet v zaporu.
Umor pri Matuljah,
Dne 3. januarja je neki trgovec z ogljem iz Poljan inkasiral 1300 L. Z znancem Drago Pačičem iz Zameta sta šla na kozarec vina. Nato sta šla proti Matuljam. Pačič, ki je imel sekiro s sabo, je «prijatelja» ubil, mu vzel denar in zbežal. Dve uri kasneje so potniki videli truplo trgovca na cesti. Eno uro kasneje so orožniki ujeli zločinskega morilca.
Velika duša ruskega naroda
Za staro kmečko pravdo !
Franjo Malčic je kmet na Hrvatskem, obenem pa tudi državni poslanec v Belgradu. Malčič je preživel boljševiško revolucijo na Ruskem in je popisal nekatere prizore iz borbe kmetov proti kapitalistom. Ta popis je zelo domač in bo silno zanimal vse naše ljudstvo.
Pod ruskimi carji.
Takrat, ko še ni bilo ne duha ne sluha po boljševizmu, in so vladali Rusijo carji, je bila ogromna večina vse zemlje v rokah grofov, baronov in pravoslavne cerkve. Večina ruskih kmetov je tla-čanila in je obdelovala zemljo. Sicer so se tupatam dvignili protesti, toda ruski car jo zaropotal, češ, da gre za slogo, za narod. Kmetje, tlačani so utihnili, zakaj car je imel štiri milijone policajev, vojakov, ki so držali ljudstvo v suženjstvu.
Kmetje odprejo oči.
Ko je revolucija izbruhnila, so_ se ji kmetje takoj priključili, češ: ali se rešimo sedaj ali pa nikdar več !
Takoj so prišli kmetje-tlačani k mojemu baronu, kjer sem služil kot ujetnik in ga mirno povabijo, naj pride v nedeljo v dvorano, da se pogovorijo o usodi zemlje. Baron jo odgovoril :	«Pri-
dem». Topot pa ni odgovarjal s korobačem v roki, kakor prej.
Baronovo obnašanje pred revolucijo.
Baron je bil želo velik divjak absolutist. Nekega praznika zvečer so sc kmetje zbrali na veselici, kjer so se po stari navadi zabavali. Kar vstopi baron in začne s korobačem pretepati ljudi, dokler se niso vsi razšli, on sam pa se je smejal. Ali ni bilo pravice ? Ne ! Zastran države, zastran «miru» so morali vsi molčati. — Tedaj ko so mi to pripovedovali, sem vzdihnil:	ubogo ljud-
stvo ! Gorje tebi, ko bi ti s korobačem šlo na gosposko zabavo ! In ti jih vzdržuješ, oni sc živijo ob tvojih žuljih, ti pa jih držiš, kakor da so višja bitja !
Baronova zemlja se razdeli.
Na določeni dan je bila kmetska komisija zbrana in baron sc jo pripeljal s kočijo. Stopi v dvorano z gospo. Kmetje vstanejo, pozdravijo in sedejo. Nato vstane predsednik kmečke komisije in pravi : «Gospod baron ! Kje hočete bivati, v gradu tukaj ali v svoji palači v mestu ?« Baron : «Tukaj !» Predsednik: «Dobro, potem se bo oddala mestna hiša mestnim revežem, ki so brez strehe. Vam ostane graščina z vsemi gospodarskimi poslopji. Nadalje vam ostane vrt, drevesnica, in te in te njive : skupno 4 orali zemlje. Vrhutcga vam ostane za vsako osebo v družini po 2 in pol orala polja, dva voza, kočija, dva pljuga, mlatilnica, trije pari konj itd. Ali ste zadovoljni ? Vse drugo pa dobijo oni reveži,
i so brez zemlje.«
Pravično delo.
Predsednik nadaljuje :	«Gospod	ba-
ron ! Vi lahko obdelujete ali daste obdelovati svojo zemljo. — Mi nimamo šOr le. Vi ste učen gospod. Ako odstopite eno svojih dvoran za šolo in boste učili našo mladino čitati, pisati, računati, potem vam bomo mi kmetje vse vaše polje obdelali :	orali, posejali, poželi,
omlatiti in vam spravili v vaše shrambe. Kako želite?« Baron:	«Bom pouče-
val !» Nato se je naredil zapisnik in prisotni so podpisali. — Čez par dni so se sešli kmetje-tlačani in vsak je dobil po 2 in pol orala zemlje, dva konja, dva vozova, pljug, kravo itd. Kmetje so se razšli in so začeli veselo obdelovati zemljo, ki je nehala biti gosposka in jo postala kmečka.
In pri nas ?
Pri nas sploh ni govora o velikih posestvih. Tudi največji posestniki pri nas se borijo za obstanek. Ali smo torej mi svobodni ? Ne ! Ruse je tlačil kapitalizem, nas tlači tudi kapitalizem. Ta l>a ni povsod enak. Kapitalizem se kaže v raznih podobah. Kakor voda : jo tekoča, je sneg, je led. In vselej je voda. Nas tlači internacionalni kapitalizem in pod tem — ako izvzamemo nekaj lahkoživcev, zlasti v mestu — trpi ves naš narod.
Vsak po svoie.
Učitelj je vprašal učence : Kdo mi zna povedati, kako se da iz vode hiša zgraditi ? Ribičev sin: Jaz! Pustim, da voda zmrzne, da postano trda ko kamen. Nato jo razsekam na kose in zgradim hišo. Mlinarjev sin: Kaj še! Pa poleti, ko se led raztopi ? Učitelj: No, povej pa ti, kako bi! Mlinarjev sin: Jaz bi napeljal vodo na mlinsko kolo in bi mlel žito toliko časa, da bi postal bogat. Potem pa si hišo sezidam. Krčmarjev sin:	Hi-hi,
pa to ni iz vode! Učitelj: No, kaj bi ti začel? Krčmarjev sin: Jaz? Ne povem. No, pa bom; jaz bi stavil vodo v vino in bi prodajal. In potem si sezidam lepo hišo. Učitelj: Tako? Ne, ne! Človek naj pije vodo mesto vina in iz prihrankov si zgradi Ihišo. (Peter Rosegger-Roškar).
SAMO DVA LITRA VINA stane «Mali list« za celo leto. Zato Pa ti prenese teden za tednom koš novic« nekaj poučnih člankov in vselej važne reči iz gospodarstva. Naši gospodarski članki gledfe na davke so obvarovali marsikoga pred občutno škodo. PoleSJ tega piše *Mali list» poljudno kako* noben drugi list. Vso ga razume, staro in mlado, učeno in neučeno. Pošlji torej osem lir kot naročnino za vse leto !
Izseljevanje v Južno Ameriko
(Pismo našega rojaka).
Pisali smo nekemu izobraženemu Slovencu, živečemu v Rio de Janeiro v Braziliji, in a j nam poroča, ali kaže onim našincem, ki ne morejo več živeti na Primorskem, dia bi'se izselili v Brazilijo. Naš rojak je poslal ljubezniv odgovor, iz katerega priobčimo poglavitne misli.
Razmere v Braziliji.
Stvar ni tako jednostavna, kakor se zdi, vendar se v splošnem zamo-re našim ljudem svetovati naselitev v Brazilu, seveda ne vsem brez izjeme in tudi 110 povsod po vsej deželi. Poljedelci z močnimi družinami povsod in lahkot uspevajo. Ohitelji s kopico nedoraslih otrok vegetirajo (životarijo) in se ne morejo izkopati iz dolgov. Zaslužek dninarjev ter poljedelskih in drugih navadnih delavcev komaj izhajajo ali pa tudi ne odgovarja skromnim potrebam. Rokodelci ne najdejo izlabka primernega dela radi jezikovnih težkoč in velike konkurence. Služinčad, posebno dobro kuharice, sobarice, se seveda iščejo in se prav dobro plačujejo; mnogo slabše se primeroma plačujejo moški posli.
Izobraženim stanovom je vselitev absolutno odsvetovati, ker zanje tu ni posla, razu/n ako razpolagajo z zadostnimi denarnimi sredstvi.
Katere državice pridejo v poštev ?
Za naše izseljence pridejo v poštev le južne brazilijske države, pred vsemi država Sv. Pavla in Rio Grande do Sul, potem Parana in S. Catarina, nekoliko tudi Minas Ge-raes in Espirito Santo. Vse druge državo se ne priporočajo vsled vročega tropičnega podnebja ali prevelike oddaljenosti in skrajno pomanjkljivih zvez.
Uradi za vseljence v Braziliji.
Glavni naseljeniški urad posluje kot oddelek tukajšnjega' poljedelskega ministrstva in ima podrejeno urade po vseh večjih in manjših mestih. Poleg tega vzdržujejo še nekatere državo svoje lastne	n a sel j eniške
urade, zlasti država Sv. Pavla.
Besede prijatelja ljudstva.
Za vsako pokrajinsko glavno mesto Vam bom skušal nabaviti zaupnika, kateri naj Vas o vsem direktno obvešča, kar se njegovega okoliša tiče in kar Vas zamorc zanimati. Za glavno mesto Rio de Janeiro kot sedež zvezne vlade in centralnega naseljeniškega urada ponudim sc Vam sam za informatorja, ako se zadovoljite z mojo malenkostjo. Potemtakem bi mi pripadel nekak referat o splošnih tukajšnjih naseljeniških razmerah.
Vzlic veliki zaposlenosti in pomanjkanju) časa sem Vam rad na uslugo in veselilo bi me, ako bi za-mogel koristiti našim ubogim izseljencem. Prosim itd. (sledi pozdrav in podpis).
Zaključek.
Mi se bomo seveda po služili prijazne ponudbe našega rojaka in bomo skušali priti do čim bolj praktičnih nasvetov, ki jih bomo tudi priobčili.
Kratek opis Brazilije.
(Za izseljence).
Združene brazilske države merijo 8 'A mil. štirjaških kilometrov in imajo 30Yt milijonov oseb. Brazilija je torej 27 krat večja kakor Italija, ima pa 8 milij. ljudi manj ko Italija. Podnebje je Ipopično : silno vroče, vlažnovroče. Brazilija so deli v gorati del, v pragozdo-vine (selvas) in v poljsko pokrajino (campos).
Gospodarstvo v Braziliji.
Silno bogato je poljedelstvo. V prvi vrsti se prideluje na takoimenovanilv plantažah (naselbina z nasadi) kava (prve plantaže na svetu !)’, kakao, bombaž tobak, sladkorjeva trst. Gozdovi dobavljajo vaniljo, kavčuk. V gorah kopljejo zlato, svinec, železo in baker.
Prebivalstvo.
Svoj veliki napredek v kmetijstvu se ima Brazilija zahvaliti vseljencem. Glavno mesto je Rio de Janeiro, ki šteje 980 tisoč oseb (je torej za 4 Trste); največja luka za kavo na svetu. San Paolo ima 530.000 prebivalcev. Važna so mosta Santos, Rio Grande do Sul.
I
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
matični urad na županstvu.
Vlada je s 1. januarjem raztegnila laški zakon na nove dežele. Župniki vodijo sicer še matice (krstno, poročno, mrliško knjigo), toda samo za cerkveno rabo. Za državo veljajo samo matice, ki jih vodi županstvo. V mestih so ustanovili poseben matični urad, na kmetih pa bo vodil matico tajnik kar v občinski pisarni. Z matičnim uradom boš imel precej opravil.
Rojstvo.
Oče in mati sta dolžna osebno ali po pooblaščeni osebi naznaniti in pokazati rojenca v pričo dveh nad 21 let starih oseb, ki bivata v občini. Babice pa so dolžne javiti v teku 24 ur vsa rojstva, ki so jim bile priče. Kdor najde otroka, ga mora izročiti skupno z obleko in mora povedati, kar o njem zna.
Smrt.
Vsako smrt treba javiti v toku 24 ur po dveh pričah. Brez dovoljenja matičnega urada pogreb ni dovoljen, Poroka.
.Poroka se vrši v matičnem uradu. Prod poroko se morajo vršiti oklici, ki jih morajo sami ženini zahtevati ali pa njihovi starši. O vsem tem je podrobno pisal «Mali lista in sicer prvi med vsemi časniki na Primorskem (glej št. 34. lanskega letnika).
Domovinstvo.
Matičnemu uradu treba javiti, ako želi Italijan prositi za tuje državljan-
stvo ali če tujec želi dobiti laško državljanstvo. Tujec, ki se naseli v Italiji, mora to prijaviti. Ravnotako treba javiti, ako greš stanovat v drugo občino.
Potrdila o življenju
(upokojencem itd.) izdajo samo matični urad.
Kotiček za smeh.
V današnji Nemčiji. Zdravnik: Kaj pa imate' na očesu, da vam je tako vneto? Bolnik: Padlo mi je v oko za dve milijardi mark premoga.
V tržaški trgovini. Kmet se vrne v trgovino in reče: Gospod, ste zgrešili račun, ne Štirna. Trgovec, jezen, da bo moral dokladati: Če šte ga šli ven iž botege, ni več saj ta za rekla,-masjon. Kmet: Ilvala lepa, gospod, dali ste mi pet lir preveč. Zbogom !
Čisto lahko I Ubogi kmet pride v Trst, da bi obiskal sina, ki je v ječi zaprt. Pa si ne zna pomagati, ker pozna mesto le malo. Pa vpraša prvega, ki ga sreča : Gospod, kakit se pride u pržon ? Oni mu odgovori : Či-
sto lahko! Stopite v tisto prodajalno, vzemite zlato uro in tecite. V četrti ure boste v «pržonu».
Kmečka mati. Hčerka učiteljica svira na glasovir. Snubok meščan vpraša mater :	«Milostiva, ali igrate tudi vi?»
Mati : «Ja, najrajši na loterijo».
Na visoki šoli je šaljiv dijak dražil profesorja z nagajivimi vprašanji. Nekega dne vpraša dijak: «Gospod profesor, kako dolgo more kako živo bitje živeti brez možganov?« Profesor: »Povejte mi, koliko ste stari, pa vam koj odgovorim«.
Se izgovarja. Gospod Toni je plesal, kakor mu je žena godla. Nekega jutra ga žena vpraša : «Ivdaj si prišel ponoči domov, ura je bila dve«. Toni :	«Ja,
pravzaprav je hotela dvanajst, biti, pa sem jo ustavil, da bi te preveč ne motila«. — Nekega poletnega večera je Toni občutil strašno žejo. Pa ni vedel, kako bi se iz hiše izmuznil. Gre k oknu. Gleda ven, pa reče : «V daljavi se čuje tromba požarne hrambe. Grem pogledat, kje gori«. Ko se je čez pol ure vrnil, ga vpraša žena : «Tako hitro si prišel, nemara je malo gorelo. Toni : «Prav malo, hitro smo pogasili«.
Postojnski vodovod in njega uprava
Kaka Je gospoda .za narod skrbela.
Postojna, 6. jan.
Prvotna pogodba.
Mesto Postojna ima vodovodno napeljavo, urejen vodovod na najmodernejši način. Ko se je vodovod delal, so bili postavljeni ugodni, ali strogi predlogi. Dokler je imela vso stvar v rokah do-tična tvrdka, katera je vodovod izdelala, je bilo vse v redu, ko pa je prešla vsa uprava in vodstvo pod mestno oskrbništvo, so jo mestni možje kot dobri gospodarji imenitno zavozili. Vodili so vso stvar po svoje. Naj navedem tukaj samo par dokazov :
V praksi.
Ilotel, kavarna «Krona», izdelovalnica sodavice in pokalic, pralnica, je imela plačati mesečno reci in piši Lir. 9. Posestnik Ogrizek pa, ki ima 3 osebe na stanovanju, 2 konja, 2 kravi, reci in piši lir 33 mesečno. Restavracija pri «Levu»: 3 pipe. v hiši liro 1. Posestnik Maurič pri javnem napajališču, t. j. pri koritu na cesti, 22 lir mesečno. V vodovodni odbor so bili voljeni: Dovgan Jožef, Krainer Franc, Kutin Prane, Burger Andrej, Baraga Ivan in Pikel Mirko, preglednika.
Pri napravi je bilo sklenjeno, da se voda plačuje pri davkih; kolikor več davkov, toliko več se plača za vodo. Odbor je delal po svoje, namreč podčrtana odbornika, zato sta ju pregledovalca opozorila in ker nista svojega pregreš-ka popravila, sta pregledovalca odstopila, kakor tudi nadaljna odbornika se nista dosti brigala, delala sta omenjena gospoda na lastni račun.
Krivice I Ne molčimo t
Pred meseci so dobili nekateri meščani plačilni nalog za ogromne, skoro neverjetne vsote. Pa se niso dosti brigali za to, ker se jim je zdelo neverjetno.
Sklenili pa so enoglasno, da ne plačajo; umanjkal je samo gostilničar Burger Andrej. Prišla je pa sodnijska ru-bežen, tedaj se zbero 4. t. m. možje pred občinsko hišo v protest. Od izrednega komisarja so bili prav uljudno sprejeli; opravičil se je pred možmi, da ni bil poučen, kako in kaj se je delalo. Ko so mu pa vso stvar pojasnili, je dal takoj rubežen ustaviti, za kar bode imel pri ljudstvu obilo spoštovanje, ker je* dokazal, da ima smisel za korist ljudstva. Gospoda Dovgan in Krainer sta morala precej mirno prenašati psovke ljudstva, manjkalo je le malo, da ni prišlo do kakega birmanja. Ko je prišel Dovgan na prosto, jo čakalo ljudstvo (okrog sto oseb) in mu napravilo precej viharen aplavz, tako .da je njegov so-drug zbežal nazaj po stopnjicah, ter se je nekam skril, tako da ga je ljudstvo zaman čakalo do poldne.
Krivica se popravi.
Do nadaljnih par sestankih so možjo, oziroma prizadeti posestniki, dosegli sporazum in poravnavo. Sklenili so, da plačajo tretji del za vodo in sodnijske stroške. Drugo pa, namreč za vos primankljaj, pa naj odgovarjata g. Dovgan in Krainer.
Bodi opomin mestnemu prebivalstvu, da bo za naprdj bolj preudarilo, kakšne može bode volilo v odbor.
V slogi je moč 1 Več prizadetih.
(Prip. ur.: V pravi slogi je moč, no v bankirski. Po bankirski slogi bi morali Občinarji na ljubo gospode molčati in trpeti v korist gospode. Ljudstvo pa uvideva, da mora vladati sloga le v skupnih narodnih, jezikovnih rečeh, v drugih rečeh pa, zlasti v gospodarskih, mora vladati pravica.)
PODLISTEK
Iz starih časov.
Valvazor in Postojna.
Slavni Valvazor piše leta 1689., v III. knjigi:
Ima trga in gradu pride od grajskega grba s postojno; morda pa od mnogih postojn, ki gnezdijo v divjih hostah le okolico. Nekateri zgodovinarji pišejo, da je pred današnjo Postojno ležalo tu mesto «Avends». Postojna leži v srcu kranjske dežele, in sicer 6 milj od Ljubljane in 6 milj od Trsta.
Ena stran proti Ljubljani jo gorata, nakopičena s strašnimi gozdovi, ki se raztezajo daleč tja v turške pokrajine.
Grad stoji na hribu, ki je gol in no kaže drugega ko skalovje. Ob vznožju hriba leži veselja poln trg (Lust-voll), ki jo last graščine. Trg ima lepe hiše in lična stanovanja od katerih je najbolj imenitna Zorgerjeva hiša, ki je sedaj last gospoda Slandljerja, grajskega oskrbnika. Trg dič-i tudi izvrstna kobilarna. Takoj pod gradom je slavna jama, v katere konec ni prišel še noben človek.
Leta 1366. si jo hotol oglejski patriarh Ludvik izsilili od cesarja graščino in vse posestvo. Cesar so je branil in zato je prišlo do rabe orožja, ki je povzročilo precejšnjo škodo.
Lota 1372. je vzel celjski grof Herman graščino kot zastavo od avstrijskih
vojvod Albrehta in Leopolda. Leta 1436. je bila graščina deželnogosposka in je poslala sedež glavarstva. Leta 1458. je prišla Postojna spet v roko celjskih grofov.
Ko je izbruhnila vojna med cesarjem Maksimilijanom in beneško republiko, je zasedel te kraje Antonio Contareno, poveljnik beneškega brodovja, zavzel je mnoge gradove na Krasu in na Pivki in tudi Postojno z gradom. •
Postojna ni bila pripravljena . na to in bi bila prej mislila, da se nebo podere, kakor pa da. bi prišel kdaj Benečan v to kraje. K sreči pa ni ostala Postojna dolgo v krempljih beneškega leva; zakaj slavna Postojna si je kmalu izvojevala svobodo (dalje).
Krvoločni Turki so udrli na Kranjsko 1. 1559 iz Bosne. 16.000 jih je bilo. Vse so požgali, plenili, kamorkoli so prišli, brambno moštvo in prebivalstvo so deloma s sabljo pokončali, deloma so odpeljali v suženjstvo. Leta 1560. so ob svečnici zopet prigrmeli in kar so bili lani pustili, so sedaj z ognjem, ropom in umorom uničili. Leta 1564. je prišlo to nečloveško pleme zopet na Postojnsko in je vnovič pokončalo, kar so si bili ljudje vzpostavili. (Tako piše Valvazor o Postojni. V prihodnjih številkah priobčimo zgodovinske podatke iz Jablanice, Podgrada, Skalnice pri Jel-šanah, Predjame itd.)
EU
um pri gon
Kaj bo z njimi?
(Poroča drž. posl. Virgilij Šček).
'J ako me je vprašalo na stotine oseb. Odgovor je danes lahek: Vlada je odločila, da vam bo dala za vsako krono, ki ste jo imeli v poštni hranilnici, GO laikih stotink.» O tej stvari je Mali list že pisal, toda ne dovolj jasno. Zato je umestno, da se to vprašanje razločno raztolmači. Gre namreč za par milijonov našega premoženja, ki je povečini last revnih ljudi.
DVE SKUPINI.
Ivar se našega naroda tiče, se delijo tisti, ki so imeli denar pri avstrijski pošti (upniki), v dve skupini. Prva skupina : sem spadajo osebe, ki so državljani Italije novih zemelj (tržaška, gori-ška, istrska dežela), pa tudi tisti, ki so bili sicer tuji državljani, a so postali laški državljani potom opcije. Druga skupina : sem spadajo taki državljani II ali je, ki ne bivajo v kraljestvu.
KDO PA BIVA V ITALIJI?
Kaj se to pravi ? V Italiji biva, kdor je stanoval in stanuje v mejah sedanje Italije od 2G, marca 1919. naprej in Italije niso zapustili. (Razume se, da je smel iti kam na potovanje).
A. KAJ MORAJO STORITI TISTI,
KI SPADAJO V 1. SKUPINO ?
Storiti morajo tole. Prvič- Najkasneje do 15. februarja naj izročijo poštno hranilno knjižico bližnjemu poštnemu uradu. Zahtevajo naj od urada potrdilo, da so knjižico izročili in naj si zapomnijo štev. knjižice. Poleg hranilne knjižice morajo izročiti odpovedovalno knjižico. t (Kiindigungsbuchel). V prvem odiezku v tej knjižici naj stranka izpolni vseh G točk in naj doda ime pošte, ki je natiskana v rdeči barvi v hranilni knjižici in naj pripiše kraj in dan, kjei; to odda. Drugič. Izročijo naj domovinski list ali potrdilo, da so italijanski državljani. Tretjič. Izročijo naj županstveno potrdilo, kje da stanujejo (na deželi župan, v Trstu anagraflčni urad, ulica Sanitži 25). Tretjič. Izročijo naj izjavo, v kateri pravijo, da odstopajo (cedirajo) svojo terjatev z zapadlimi obrestmi vred, ki jo imajo pri avstrijski poštni hranilnici, italijanski poštni upravi s pogojem, da mu bo laška poštna uprava dolžna priznati isto tirjatev z narastlimi obrestna vred v znesku GO odstotkov v lirah. — To izjavo napraviš na posebni tiskovini, ki ti jo izroči pošta. Večina pošt ima laško in laško-nemške tiskovine za izjavo, slovenskih sploh *ni (To vam je pravica !). Županstvo pa ti da domovnico in bivalnico po -vzorcu, ki ga tu spodaj priobčim.
TISKOVINA ZA IZJAVO.
Amministrazione delle Poste e dei Telegrafi. Ufflcio di... (kraj), Provincia di... (dežela). Li ... (dne). II sottoscrit-to ... (ime, primek)... figlio di... (ime očeta)...- possessoro del... (navedi, ali si imel knjižico ali čeke ali plačilni nalog)... N.° ... (številka knjižice)... del Conto corrente N.° ... (ako si ga imel)... dichiara di cedere all’Amministraziono Postale Italiana itd. do besede: corren-ti. Firma ... (podpis)...
ŽUPANSTVO PA TI IZDA DOMOVNICO.
Municipio di..... Li  Si attesta
che il sig  figlio di  nativo di
(kje rojen) dimorante a (kje biva) ---- ha	ottenuto di pieno diritto la
cittadinanza italiana, (ali pa če je dobil državljanstvo po opciji), ha avuta ac-colta la domanda di opziono per la cittadinanza italiana. 11 sindaco (župan)... ŽUPANSTVO IZDA BIVALNICO.
Si attesta che il Sig  figlio di...'.
e dimorante a (stanuje)  dal..............
(od kdaj)  ed ha mantenuto cost.au-
temente, in tale epoca, la stessa dimo-ra. II sindaco.....
ČE KDO NE ZNA LAŠKI.
Izjavo je treba izpolniti spričo poštnega uradnika. Kaj pa, če ne znaš laški ? Poštno ravnateljstvo je dalo nalog uradnikom, da morajo v tem slučaju oni napisati in izpolniti obrazec za izjavo.
CE KDO SPLOH NE ZNA PODPISATI.
V tem slučaju naj upnik pripelje dva priči, ki ju obe pozna poštni uradnik. Upnik naj samo podkriža.
OPOMBA.
Vsa ta spričevala, izjave, dokumenti so prosti kolkovine. Vsi vzorci se dobijo brezplačno pri pošti- Če hočeš dobiti pri pošti potrebne obrazce (bivalnica, domovnica itd.), moraš prinesti dokaz, da si res imel denar pri poštni hranilnici.
U. KAJ MORAJO STORITI TISTI, KI v SPADAJO V 2. SKUPINO ?
Italijanski državljani, ki bivajo izven mej države (v Jugoslaviji, na Češkem, v Avstriji), morajo predložiti hranilno in odpovedovalno knjižico, izjavo, nadalje domovnico. Domovinski list na kolka prostem papirju mora vidirati (potrditi) laški konzul v dotični državi, kjer biva upnik. Bivalnico lahko napiše upnik sam, toda vidirati jo mora tudi laški konzul. Laški državljani, ki bivajo v tujini, niso dolžni predložiti listin do 15. februarja, ampak do 31. marca 1924.
«MOJ STRIC JE UMRL».
Ako si ti dedič osebo, ki je imela poštno hranilno knjižico, kaj imaš storiti? Potem ima pravico do iztirjanja pri pošti njegov dedič- Dedič pa naj prinese potrdilo od sodnije, da sme on dvigniti kredit.
«SEM OPTIRAL.»
Kdor je optiral, pa njegova prošnja še ni rešena, mora čakati do končne rešitve.
, «ZGUBIL SEM KNJIŽICO.«
Če se je to zgodilo, napiši izjavo in navedi številko, svoto, priimek in ime upnika, opravilo, kraj in dan rojstva i, t. d.
«PA MI SMO DRUŠTVO«.
Zadruge, trgovska in druga društva ter zavodi in vobče juridične osebe morajo predložiti še dokaz, da so bili že pred premirjem registrirani pri trgovskem sodišču, da ima večina odgovornih v družbi laško državljanstvo.
«KDAJ PRIDEMO DO DENARJA.«
To je poglavitno vprašanje vseh teh upnikov. No tako hitro 1 Jelke, iz katerih bodo delali papir za bankovco, ki jih dobijo upniki, še rastejo v gozdu.
Država bo najprej spravila vse papirje v Rim. Tam bodo študirali in urejevali. Nato bodo napravili nove knjižice. Te knjižice bodo poslali posameznim poštnim uradom, da jih izročijo upnikom. Šele po preteku šestih mesecev po nar iztirjati Če kdo želi še pojasnil, sem na razpolago..
Priznanja naših rojakov.
Ako pomislimo na razmere, v katerih izhaja naš list, se -Čudimo, da more v hudem času sploh vztrajati. Fašisti, bogatini in ban&ni narodnjaki so proti nam. In so v resnici enoglasni ! Naši uredniki, naši sotrudniki pa delajo vsi brezplačno, iz golega idealizma. Drži jih le ljubezen do ubogega zasužnjenega naroda. Naši urejevalci so vsi ubogi ljudje, ki žive od svojih stanovskih dohodkov. Vendar pa je nekaj, kar nam dajo pogum in to povemo ob 'kratkem.
Zadoščenje.
Poleg zadoščenja, ki obstoji v globoki zavesti, da se trudimo za blagobit ljudstva, nas navdaja s pogumom razumevanje, ki ga ima narod za naš trnd. Ne vpijemo «živio» in no pijemo šampanjca za narod, pa vendar ljudstvo ve, da delamo za zapuščene, za ponižane, za trpine. Ne >za bogate! Pa saj ti si znajo sami pomagati. Evo nekaj pismenih priznanj.
Iz Dilc
smo prejeli:	«Naročam se na Mali
list tudi zanaprej in pošljem še enega naro-čneka. Mali list mi močno dopade.«
Skupina mladih mož nam je postala odprto dopisnico« s podpisi: «Dragi Mali list! Ponovimo naročnino za leto 1924. želimo ti srečo v pravičnem boju za narod proti narodnim sovražnikom in v boju za ljudstvo proti oderuhom. Eni nas ho-čejo raziiaroditi, drugi pa se okoriščajo.»
Iz neke vasice na Notranjskem: «Evo Vam 21 noviih. naročnikov! Le naprej v boju za narodno in ljudske pravice, živeli!«
Iz Istre :
«Podpisani se na novo naročamo na priljubljeni Mali list. Sledi 19 podpisov.«
Iz Ajdovščine:
Dragi Mali list! Iz srca sem te vesel, ker mi vsak teden prineseš toliko novic. Nič manj pa me ne razve, seliš s poročili, kako igrajo na narodnem odru za kulisami. Da se ti pa hvaležnega izkažem, sem ti nabral danes nekaj novih naročnikov. (Sledi podpis).
Prepovedana nočna pot iz Matenje vasi v Lozice.
Tuje blago. Po polnoči na nedeljo pred novim letom so psi v Matenji vasi začeli silno lajati. Tu ali tam je gospodar vstal pa nič opazil in si je vrnil ležat. Tudi pri Drjasovih jo šel gospodarjev brat pogledat na dvorišče. Ker ni nič sumljivega opazil, se je vrnil. Ko je pa začela še krava v hlevu mukati, je vstal, šel v hlev : vrata šo bila vlomljena, ena krava z mladim mlekom odpeljana.
Za tatom! Takoj so šli trije bratje iskat ukradeno kravo. Šli so za sledjo, ta je držala po potu mimo Štivana in Grobiša in Orehka na Rakulk, odtod čez Sajevče, Smolevo, mimo Šintarja. Že so mislili, da jo je tat . zavil proti Dolenji vasi pri Senožečah, pa jo je ubral proti Vipavski dolini! Pa po kakšnih grapah in opolzkih potih je kravo gonii 1
Čuden semenj na nenapovedan dan I V Lozicah je okrog poldneva v ponde-Ijek pred novim letom prodajal kravo tuj človek. Eden bi jo bil silno rad kupil. Pa se mu je poznalo, da nima dosti denarja. Pomislite, za kravo jo ponujal samo 500 lir. No, tuji mož jo bil že naveličan barantanja in je bil pripravljen prodati kravo tudi za 500 lir! Segla sta si v roke I Pa glej ga, spaka, tildi 500 lir ni imel kupec ! Rekel je : «Imam denar doma, on listek bom napisal, pa bom dobil denar!» Oj ti nesrečni listek !
Oj zdaj gredo I Pa ne lire I — Kara-binerji s puškami ! Kdo jih je pa poklical ? Na tistem listku je bilo nekaj napisano. Ne, da naj doma dajo denar, ampak naj karabinerji hitro pridejo iz Št- Vida. Ko jih je tuji mož ugledal — so je prestrašil ia hotel uiti. Ali kupec, ki jo bil tajni policaj, ga je zadržal I
Oba na varnem! Karabinerji so vizi-tirali tujega moža, našli so pri njem dva noža iti samokres ! Mož jo priznal, daje kravo ukral in kje, ter da je sam doma iz Dolenjskega ! Gnali so ga na varno v Ajdovščino premišljevat rek: «Tuje blago, težilo te bo !» — Tudi krava je prišla domov na varno. Matenjci
so šli za sledjo in prišli v Lozice, kjer so našli ukradeno kravo. Civilnemu policaju so morali plačati 130 lh’, karabi-nerjem pa 70 : skupaj 200 lir. (Vprašanje : Ali so bili tajni policaj in karabinerji upravičeni, zahtevati nagrado?).
Košansko pismo.
'i’rpiEio pa iitfb kažemo.
Dragi Mali list! Vem, da se ti čudno dozdeva, ker iz raznih krajev po deželi dobiš razna poročila o kmetskem in drugem stanju po deželi, samo naša obširna košanska dolina ne jemlje prodalov tvojega cenjenega lista. Mogoče si misliš od nas, dragi Mali list, da smo mi kakor kakšen zapuščen neotesan hribovski narod, kateri ima spoznanje in pojmi samo to, da živi, in živi, da je. Ne, dragi Mali list, mi nismo to. Kajti tudi pri nas se nahaja mnogo olike in imamo še precejšnje organizacije. Ali žali Bog, da se tudi nam kakor drugod ovira delo. Tudi mi nosimo težki križ in hodimo trnjevo pot, tudi mi moramo nakladatelju tega križa pokorni biti in mu smemo le v žepu figo kazati.
Naše gospodarske razmere.
Reveži smo že do sedaj z davki preobloženi in še vedno se nam novi nakladajo. Letina v pretečenem letu je bi J a bolj srednja, tako da nam bode k preživi j enju le za pičlega pol leta pripomogla. Naši hlevi postajajo vedno bolj prostorni, da pri jasliihi, kjer je prej živina bila, prazne verige visijo. Akoravno smo vneti in izkušeni živinorejci, nam vso to ni-č ne pomore, ker smo prisiljeni, komaj pričakanega telička za poplačo davkov prodati. Tako nam peša živinoreja in ž njo gremo sploh gospodarsko navzdol, kajti njiva brez gnoja je kakor mliu brez vode.
Gozdov nimamo, na katere bi se zamogli v sili naslanjati. Sila nas je že tako daleč pritirala, da smo pričeli sadno drevje kakor črešnje in orehe v prodajo sekati.
Naš edini up je šel po vodi.
V pretočenem letu so nam -češplje dokaj dobro obrodile in imeli smo upanje na obilen dohodek, ali novi žganjekuharski zakon nam je naše upanje kar podrl. In vendar je imela prej vlada svojo korist. Češpljo so bile naše, dohodek od njih pa državen.
Tudi kredita ni.
Pričeli smo trkati na vrata posojilnic. Tudi tam -nas zavračajo in nam naprošena posojila odrekajo. In to morajo storiti ! Tudi na zemljišče posojila ne dajo, ker da ni upanja, da bi zamogli na podlagi sedanjega položaja niti obresti redno odrajto-vati, toliko man je pa dolžno posojilo vrniti. Potemtakem pride do prodaje zemljišča. Vprašanje .jo pak, kdo bodo kupec ? Iz tega razvidiš, dragi Mali list, da smo tudi mi v družbi revežev pravega pomena in da oni, kateri bi imel naše ubogo stanje pregledati ter nam na podlagi v resnici obstoječega stanja naša bremena olajšati, ima do nas mrzlo srce ter nam še nadalje ramena obtežuje. Ko. šanec. (Op. ur. Vrli Košane,c nam je mojstrsko orisal položaj našega ljudstva. Toda priobčili smo le en del dopisa, v drugi številki pride še drugi del zanimivega dopisa).
NASA POŠTA.
Vdova, Sežana:	po novi odredbi
dobijo vdove po uradnikih, poduradni-kih in uslužbencih prejšnje države 20% doklade na čisto pokojnino; doklado se no štejejo. Orlek. Ne 1 Od 1. januarja dalje so prosta zemljiškega davka vsa kmetska poslopja in njih pritiklino, hlevi, lope itd. J. C.: Dali literatu v pretres, zato zakasneli. Dejal nam je, da je prav čedno, toda za Mladiko ali kak podoben list. Ali naj Vam vrnemo ali izročimo uredniku Mladike?
\
Novi občinski davki
davek na hlapce, dekle, posle.
Občina sme vpeljati daveb na posle. K temu davku je vsakdo zavezan, kdor drži zase ali za svojo družino posle. Da je kdo posel, ni treba, da stanuje da je na hrani pri gospodarju. Koliko sme občina letno naložiti gospodarjem za posle? Za moškega posla 15 liti za drugega posla 25 L, za vsakega »adaljnega pa po 40 L. Za ženskega Posla (dekla, kuharica itd.) letno 5 L, za vsako nadaljno žensko pa po 10 L. Vsako zatajevanje se kaznuje z globo °d 2 do 50 L.
OPOZORILO.
Občine smejo pa z dovoljenjem deželnega odbora in finančnega ministra *a štirikrat povišati gori označene svote.
DOLŽNOST GOSPODARJEV je, da naznanijo občini število poslov. Toda to šele takrat, kadar občina vpelje in razglasi ta davek.
DOLŽNOST OBČINE, ki hoče vpeljati ta davek, je, da si izdela izvršilni red, ki ga predloži de-
želnemu odboru v potrjenje. Izvesiti mora obenem davčno razpredelnico, da imajo vsi Občinarji vpogled vanjo in da morejo rekurirati.
ČE VZAMEŠ POSLA SREDI LETA.
Zna se zgoditi, da vzameš posla v službo na pr. 18. februarja. Ako bo tvoje županstvo razglasilo, da se začne plačevati davek s 1. februarjem, potem moraš plačati davek od začetka četrtletja, v katerem se je vpeljal novi davek. Plačal boš tedaj davek od 1. februarja dalje.
ČE ODPUSTIŠ POSLA SREDI LETA.
Recimo, da si s poslom nezadovoljen in ga odpustiš 8. junija. Plačati boš moral davek za prvo četrtletje (od 1. febr. do 1. majnika) in še za drugo četrtletje, to je od 1. majnika do 1. avgusta. Šele s koncem dotičnega četrtletja si davka prost.
REKURZI.
Proti določbam občine smeš rekurirati pri občinskem svetu in pri deželnem upravnem odboru.
(Virgilij Šček).
Čuvajte sadna drevje pred za|cl i
Sneg je zapadel in se je ustalil v velikem delu naše dežele. S tem je zvezana nevarnost za sadna drevesa. Zajec gloda rad mlada drevesca, zlasti jablane; v sili se spravi tudi na hruško in na črešnjo. Zajec lupi včasi do starejšega lesa. To povzroči kmetu občutno -škodo, ker objedeno drevje rado hira.
Kaj je treba storiti?
Najbolj priprosto je oviti deblo s Časniki. Šum, ki ga dela papir, ko se ga zajec dotakne, prestraši žival. Najbolj sigurne so hlače iz pletene žice. Nama zanje debel s stvarmi, ki širijo smrad, pomagajo le toliko časa, dokler se duh ne izkadi. Gosti nasadi ali drevesnice se obdajo s tanko vrvico, ki se prej pomoči v petrolej. Niti naj bodo 10 cm ena nad drugo in naj se držijo kolov v razdalji 4 m. Drevesa, ki so jih ?.ajci že obgrizli, naj se eimprej namažejo z močnikom iz ilovico in kravjaka in poveži jih z žakljevino. (M. K.).
Razpredelnica zemljiškega davka
Po občinah visijo ali pa bodo ležale razpredelnice o zemljiškem davku. Ležati morajo 8 dni. Davkoplačevalci naj si jih gotovo ogledajo, da morejo proti morebitnim napakam rekurirati.
Kako boš kontroliral ?
V tem letu so porabili za podlago še stare katastralne čiste dohodke. Kjer so stale krone, so jih prekrstili enostavno v lire, kjer so bili goldinarji, so jih pomnožili z 2. Katastralni čisti dohodki se skupno z dokladami takole oblačijo :
čisti dohodek:	davek:
1 razr.	do 51.82 L. 28.699%
2-	»	od	51.82	»	207.25	»	32.086%
3.	»	»	207.26	»	1243.52	»	40.554%
4.	»	»	1243.53	>>	2072.53	»	43.376%
»	od	2072.54	L.	naprej	46.199%
Ako ima kdo njive v več občinah.
Izračunali so davčne razrede tako, da so vse katastralne čiste dohodke sešteli *n tako nastali davek so porazdelili med grunte v raznih občinah.
Pritožbe in rekurzi.
Ako gre za napake pri računanju itd., tedaj čisto enostavno vloži finančni intendanti ali pa davčni agenturi na načrtnem papirju napisan popravek. Čas Za Pritožbo in rekurz : šest mesecev od dneva prve izložbe razpredelnice. Proti '■Priavnim odločbam pa moraš rekuri-,a(' potom sodnije. Dokler ni rekurz
rešen, moraš določeni davek na vsak način plačati. K gori omenjenim davkom pride naravno še občinska in deželna doklada. /
Splošne cene v državi. Milani. Goveja živina žive teže 420 do 500, krave 350 — 450, teleta 740 — 970 L. Krma. Majsko seno 48 do 60 L. Seno s hribov 35 — 40 L. Stisnjena slama 15 do 18; slama 18 — 21 L. Detel j no seme medika 450 do 725 L. Prašiči žive teže od 1 do poldrugega kvintala po 700 — 750 L; ako so težji, po 750 do 810 L.
Za gostilničarje.
V zadnji številki smo priobčili davek na gostilne. Je že izšel nov odlok. Tarifa davka je: 50 odstotkov od najemninske vrednosti gostilniških prostorov; najmanj pa 100 lir. — V gostilnaihl, kjer točijo samo vinske pijače, je pa tarifa 20 odstotkov najemninske vrednosti, v vsakem slučaju pa vsiaj 100 lir.
Zborovanje vinogradtilkOV. Zveza vinogradnikov naše države priredi V IH-mu zborovanje, ki bo trajalo od 11. do
13.	januarja. Razpravljali bodo o položaju vinogradnikov, o ctkvkih in sploh o vseh vprašanjih, ki se tičejo vinogradnikov. Želimo uspeha !
Kdo in zakaj ga sovražijo?
Poslanec Šček je prišel v spor ne z našimi notranjskimi večjimi posestniki, ampak v Brdih. Tam so namreč še veleposestniki, ki imajo kolone, tlačane. Kar pridela kolon, to ni njegovo, ampak mora po gotovih ključih deliti z baroni. To je ostanek iz srednjega veka. Poslanec Šček se je večkrat izrazil, da bi bilo pravično, da bi se tista zemlja razdelila medi kmete-koloine, ki so brez zemlje, zakaj kolonstvo je v protisocialno, protidemokratično. Od tedaj so začeli ti baronski veleposestniki sovražiti ščelca. Eden teh gospodov je dejal: «Ako pride Šček v našo ves, ga bom dal ven. vreči.» Torej zato, ker je Šček vselej branil interese ubogih. — Ob raznih prilikah je dejal g. Šček: «V naših odborih, če hočejo biti zares narodni, morajo sedeti poleg odvetnikov tudi razumni delavci, kmetje, duhovniki, učitelji. Jaz sem proti vsem odborom, kjer gospodari samo en stan., četudi je to advokatski; zakaj ti odbori niso potem več narodni, ampak odbori enega stanu ali le par stanov. V sedanjem 10 članskem pravem odboru našega tržaškega (namestniki tne štejejo) je pa pet odvetnikov, trije trgovici. V prejšnjem odboru je bil vsaj eden delavec, g. Kjuder, od Sv. Jakoba, sedaj miti tega ni več. Poslanec Šček je zahteval, da naj bodo odbori zares demokratični. Saj je znano, da imamo med delavci in kmeti zelo briihitne, razumne osebe, ki spravijo marsikaterega mestnega gospoda v Žakelj.» Te besede g. poslanca Ščeka niso gotovim krogom všeč. Zato ga ti ne marajo.
OREH
TRŽAČANI, POZOR !
Od 8. t. m. do 15. visi na magistra, tu razpredelnica za direktne davke. Oglejte si razpredelnico (po laško «i ruoli») pod Mihcem in Jakcem v I. nadstropju, vrata št. 50 od 8^ do Važno za morebitne pritožbe ali rekurze.
Po čem je lira?
Dn« 9. jan. Bi dal ali dobil: za 100 dinarjev — 26.10 L. la 100 C. kron — 67.50 L. za 1 dolar — 23.15 L. za 1 funt — 99.50 L. za 100 fr. frankov 113.50 L.
■ Vinogradniki, žganje kuharji! Neki tržaški list je priobčil vest, da smeste žgati proti taksi 1 lire na uro. Kasneje je list sicer popravil, a tisti, ki so vrgli vest v svet, so dosegli namen. Ta vest je imela umazano kapitalistično ozadje. V prihodnji številki bomo osvetlili namene nekaterih špekulantov. Opozarjamo vas na drugo številko, ker vam bo v silen pouk.
DELAVSKI VESTNIK.
REBUS (X.). del pa
Ug
451 — re del pa m ' P»
46)-“-An	-*/da	(Oba	8	lir).
9 *
Strti oreh št. 43. — Žlo spredeno lahko zmedeno. Prav so rešili :	I. Cuder-
man, Tupaliče pri Kranju. — Strti oreh št. 44. — Predmet naše ljubezni : Naša domovina. Lupine so poslali : J. Ipavec, Zapuže; F. Ambrožič, Bistrica; I. Koršič, L. Černe, C. Ceme in A. Ceme iz Solkana; I. Cuderman, Tupaliče; D. Guštin, Opčine; I. Leban, Št. Vid pri Vipavi. Izžreban : D. Guštin, Opčine.
Prijatelji! Naznanjamo vam veselo vest, da smo te dni prejeli 130 novih naročnikov. Tako narod odgovarja z dejanjem na podle, umazane napade na nas list, ki se je rodil in živi samo za narod. Naprej I Pridobivajte naročnike !
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih In na zobeb
sprejema za vsa zobozdravniška in zobetshnISka opravila
» Mii. na Trav An 20 (HMittnna)
od 9*12 tn od 3>S.
Najvišje cene plačujem za
kože
Proti delavstvu. Raška premogovna družba, ki obstoji iz samih veleboga-tinov ter nekaj inženirjev in odvetnikov, se je te dni razgalila. Premogokop so zaprli in osemsto delavcev je na cesti. In veste, kaj pravijo gospodje? Da so zaprli premogovnik v prvi vrsti z,ato, ker delavci premalo «nosijo», Go vorijo o delavcu, kakor o kravi. V resnici pa so razgalili svojo kapitalistično dušo. Premogokop so zaprli, snmo da bi od države Izsilili nekaj milijonov lir. Kako šo sr&inotuo 'plačevali delavce, ki so hodili tudi od daleč, pravijo številke : 12 do 13 do 15 lir na dan. in V zadnje so ziiižali dnine še za 20%. Sedaj so obrat zaprli. Irt tudi če bodo odprli premogovnik, bodo delavci trpeli kakor črna živina. Kako naj delavec in njegova družina doma živi z 260-320 lirami na mesec ?
Razkrinkanje. Bivši tajnik delavske zveze v Labinju, Pipan, je priobčil pismo, v katerem pravi, da zna s popolno gotovostjo, da je raški premogokop naredil za leti 1920., 1921. šestnajst različnih bilanc (računov), da je tako zakril ogromne dobičke in da se je odtegnil plačevanju davkov. — Neki labinjski meščan — davkoplačevalec je naznanil sodniji, da je ta družba v letih 1920.-1921. nič' manj ko dva milijona lir čistega dobička skrila.
Tržaške ladjedelnice. Zadnjič smo popisali krivice, ki jo je vlada delala v zadnjih štirih letih našim ladjedelnicam v primeri z Genovo in drugimi. Ali znate, da znašajo naše primorske ladjedelnice 30% produktivne sposobnosti vseh * ladjedelnic celokupne države? Namesto da hi nam vlada nakazala 30% vseh naročil, je pri nas naročila niti 1%, ampak osem od tisoč vseh naročil. Potem ni čudo,'če živimo v taki brezposelnosti.
lisic, kun, zlatic, dihurjev, vider, mačk, jazbecev, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev,
D. Windspach
Trst • via Cesare Battisti I0-II vrata 16 Gorica, Gosposka ulica. Spreimem tudi po posti.
ZoMavoiški ambulatorij
Žobotehnlk
M« Godina
Via Oeiiova It. 13 P™° "•* TRST
od od 3-7 — ob nedeljah od 10-12 —
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
—■- Lastna knjigoveznica. —
Založba Ve deža, Kleinmayerjevo ital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige.
D= H, Grusovin
v Gorici: Piasza Vittoria (Travnik) v hiši PaternolH 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
koncesij ofiirani zobotehnik. S
Kai nam s dežele piželo
DEVIN.
Vladni vojnoodškodninski odbor je odobril načrte za zgradbo cerkve in zvonika v Brestovici in županstva v Selah.
KUTE2EVO pri Bistrici.
Naš dopisnik nam je sporočil, da je vprašanje učiteljskih plač že popolnoma urejeno in da se iste zopet redno dostavljajo. Toliko v znanje. KOBJEGLAVA (zakasnelo).
Dne 29. decembra je preminula Terezija Mržek, najstarejša žena v naši občini. Učakala je 90 let, 2 meseca, 14 dni. Pokojnica je bila do malega skoz vse življenje trdnega zdravja. Zdravnika ni nikdar rabila. Zanimivo je njeno zadnje življenje : od februarja 1919. do avgusta 1919. je ostala nepretrgoma v svoji sobi, od avgusta do naslednjega februarja pa deloma na prostem. Tako je delala vsa tri leta. Zadnje leto pa je ostala ves čas v svoji sobi. Velikanska udeležba pri pogrebu je pričala, da je bila pokojnica obče spoštovana. Naj v miru počiva !
KOMEN.
Naš fašij v Komnu je imel občni zbor. Med odborniki je tudi naš usnjarski trgovec Vittorio Sivitz, ki pa ni sivec, ampak živec. Od sedaj naprej bo v Komnu vse boljše. Pri' Vittoriju bo usnje za 50% cenejše. Pravijo tako.
OD PIKČEV pri Ajdovščini.
Hvala Bogu, imamo gerenta v občini. To je tisti Lulik, ki je ob prihodu bivšega Pisentija v Križ salutiral in dejal : «Šjor prfeto, šete omini». Bivši prefekt nato : «Soltanto sette, ma buo-ni, e vero?« Sedaj je Lulik spet opran pred vlado za svoj komunizem, ki ga je gonil dve leti. Da pa še vedno ne more pozabiti na komunizem, priča dejstvo, da vsak dan pojč po par vilic rdeče pese.
IZ BREGA.
Te dni smo izvedeli, kako je prišlo, da smo se rešili velikega križa v dveh osebah na borštanski postaji. Tisti «Mali list«, ki je slikal, kako so gospodje izsiljevali iz ljudij svote denarja, kako so pri tem goljufali tržaški «Po-polo« itd., je šel v prevodu naravnost na železniško ravnateljstvo. Tam se je znal dotični gospod izmazati, ker da je fašist itd. Nato je neki poslanec poslal prevod Malega lista naravnost na ministrstvo v Rim, odkoder je kmalu nato prišel ukaz, da se morajo prizadeti elementi premestiti. Hvaležni smo Malemu listu za ta pravični boj !
SV. ANTON PRI KOPRU.
Mi smo nabrali podpise na prošnjo za slov. šolo. V pondeljek je bil pri nas «špice)j» je v dveh hišah poprašal, kdo je protest sestavil in kdo okrog nosil. Odgovor je jasen : mi smo državljani in kot taki imamo pravico do prošenj, do adres, do protestov. Oblastva naj ne vohajo po piscih, ampak naj rajši gledajo, da bodo tako vladala, da bo ljudstvo zares zadovoljno.
f
Zavarovanje v dolinski občini.
Generalno zastopstvo zavarovalne družbe «L'Union« v Trstu naznanja, da je poverilo (g. Franu Boinano, trgovcu v Ricmanjih, glavno zastopstvo za občino Dolino, ter prosi stranke, da se blagovole za informacije in vsak eventuelni slu-čaj obrniti na imenovanega zastopnika. KREPLJE.
Tukajšnje Bralno vinogradsko-sa-djarsko društvo je imelo dne 1. t. m. svoj redni občni zbor v društvenem poslopju. V novi odbor so bili izvoljeni g. g.:	Anton Tavčar, prejšnji
tajnik in trtorejec predsednikom, Anton Žvab, prejšnji predsednik za tajnika, Alojz Brundal a za blagajnika, Božidar Kompare in Anton Tavčar za podpredsednike, Andrej
Škerlj, mehanik, Andrej Tavčar ter Leopold Širca, posestnik in trgovec v Dutovljah, za odbornike. Tukajšnje društvo je vsled vojne veliko poškodovano. Od štirideset arov vinograda je bilo v nič on o 30 arov, ena parcela vničena od poljske železnice v obsegu 10 arov; ta je snova obdelana in nasajena, stroškov je bilo nad tisoč lir za delo. Sadovnjak je bil tudi vničen, ostalo zemljišče se obdela prihodnje leto; pričakuje se vojna odškodnina.
Mesečni semnji prošlo jesen v Dutovljah vsled silnih nalivov dežja se niso mogli popolnoma vršiti. Vendar je dobra vinska kapljica črnega kra-ševca in pristnega belega vipavca in točna postrežba v gostilnah privabila vsaki krat veliko ljudi v vas. Minulo leto je bilo v vašem listu opisano, da je bila o trgatvi tukaj toča; bila je res, pa vendar je imela usmiljenje do grozdja in je padala še le zvečer po dokončani trgatvi. Teraln je tukaj večidel že prodan.
KAČJA VAS pri Postojni.
Če pride človek iz Postojne proti Kačji vasi na vrh, kar ostrmi, ko zagleda pred očmi veliko jezero, katerega pred mesecem ni bilo in tudi stari ljudje pomnijo le enkrat, t. j. 1. 1879., enako povodenj. Vsled velikega snega in obilega deževanja je izstopila voda iz struge, kajti požiralniki, to so luknje, v katere se izteka voda, vsled pritiska ne morejo požirati vse vode. Tako je poplavila vso dolino s približno površino 12 X 6 km in globočino do 14 metrov nad strugo. Škode je obilo, najbolj je prizadeta vas Maine. Posestnikom, mlinarjem in žagarjem Modrianu št. 6., gornjemu Milavcu št. 11 in spod. Milavcu št. 11 je voda vničila vse mlinske in žagarske naprave. Ker je bila voda neverjetno hitro naraščala, je. ostalo vse kmetijsko, kakor tudi drugo orodje pod vodo. Vzdignila je vse podove po sobah in drugih poslopjih, vničila je zidovje pri g. Modrianu je dosegla višino 15 cm v prvem nadstropju. Omenjeni trije posestniki, posebno prvi in zadnji št. 6 in 11 so morali cele noči seliti živino, živež in pohištvo preko gozdov do Kačje vasi, ter nadalje v Planino, kjer so dobili pri usmiljenih ljudeh zavetja. Voda upada, namreč se odteka počasi. V 14 dneh se je znižala za 1.40 ,m- Skoda je neprecenljiva. Prizadeti so naprosili državo za pomoč. Upajmo, da bomo uslišani, kakor smo bili pod prejšnjo državo ob enakih nesrečah. Jugoslovanska komisija je ,že cenila škodo in dala podporo onostran meje prizadetim posestnikom, tukaj pa do danes ni bilo nobenega še blizu. Ubogo ljudstvo, kajti voda zna stati še par mesecev.
Frane.
GROPADA.
30 letni Pepi Pečar trpi že delj časa na bolezni sv. Valentina. Na sv. tri kralje se je grel na ognjišču, ko je bil sani v kuhinji. Popadla ga je stara bolezen, iztegnil je noge čez plamen, tako da se je močno poškodoval. Brat Vinko ga je brž peljal v bolnico.
MALI OGLASI
stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 krat ni
10%, pri 2G kratni 15%, pri 52 krnim objavi 20% popusta.
VELIKA ZALOGA papirja, papir natih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdk.* Sastone Dolinar Trst - vla Uga Po. lonio 5
Stab. Tip. S. Spazzal, viaCommerciale 8.
Cene oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratni objavi 5 od ato, pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popusta
Zakaj
je milo Fenderl eno izmed najboljših?
Na svetu velja vedno enak zakon dobro daje dobro
Najboljše pa
dale vselej najboljSe!!
Izboren materijal in izborno delo dajo vedno izborne izdelke!!
Zobotehnični ambulatoril
TRST, Via Settefontane St. 6, I nad.
odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno.
EGIDIJ SCHIFFLIN,
M« ChmUmK je najcenejša goslilna v Gorici. Dobra,
DOll e Mi BClil obilna hrana. Poskusite! Ulica sv. Ivana (get.)
»PODRUŽNICA
»Ljubljanske kreditne banke" v Gorici
Corso Verdi „Trgovski Dom“
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. CENTRALA: LJUBLJANA
Delniška glavnica in rezerve: Din 25.000.000.
Rezerva SHS Din 16.000.000.
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Matkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, PtujTSarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4l/2%- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru.
— Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle —	najkulantneje.