Naše žrtvi za ttavina Dne 20. marca smo pri S v. B a r b a r i v Sl. gor. pokopali po osemmesefiui bolezni Ignac Vti6, V-zrok smrti — vojska. Mož je bil v 33. letu svo^e starosM. Zapustil je dva mala otroka in žesio. Pogreba se je udeležilo obilo sosedov in znancev. V graški bolnišnioi je umrl za nasledki bolezni dobljene na bojišču, Karel Saraec, sin posestnikaJaneza Samec v Ceršaku pri S t. I 1 j u v Slov, gor. Rajni se je bojeval od zaftetka vojske na raznib> bojiš6ih, Vsled prehlajenja se je nalezel jetike, ki ga je položila v prezgodnji grob. Bil je miren in vrlmladenič. Umrl je dne 25. marca v svečinski župniji, občina S p i č n i k, veleposestnikov sin Alojzli Gaube, star 88 let in sicer vsled bolezni, pridobljenena italijanskem bojišču. Pred petimi meseci pn mu jeumrl o6e. Svoje mlado življenje je daroval za domovino vrli mladenič France Strah, 221etni sin Vida Strahr vini&arja v Noriškem vrhu pri Radgoni. Služil je pri vojakih kot kovač, Bolehal je že dal)e časa, dokler ga ni neizprosna jetika položila v rani grob, Umrl je v rezervni bolnišnici Stanislav v Cegledu na Ogrskem. Na ondotnem katoliškem pokopališfiu Cakajo njegovi telesni ostanki veselega vstajen]a. Za njim žalujejo njegovi dobri sjarši, brat in sestri. Mir božji tvoji duši, vrli France in na svidenj« pri Bogu! Tužna vest je došla gospodinji Jožefi Leskošek v Dobležičah pri P i 1 g t a n j u, da je oft italijanske krogle zadet v glavo dne 23, novembra p. 1. padel njen mož Martin Leskošek, star 38 let. Eno* in pol leta se je bojeval, ter je bil tudi enkrat ranjen in sedaj je daroval svoje življenje na oltar domovine. Ko je bil enkrat doma na dopustu, je dejal: .,Jaz jemliem slovo, boš vidla, da nazaj me nikdar vefi ne bo." Rajni Martin je rad hodil v cerkev, rad je pomagal drugim v stiski, pa še rajši je doma po~ magal svoji ženi in otrokom. Iz bojišSa se nam piše: Na južnem bo]iš6u je žrtvoval svoje življenje Anton Pola,nec, pionir pri nekem pešpolku. Bojeval se ]e proti Rusom in pozneje na južnem Tirolskem. Sedaj ga je na Krasu zadela krogla izdajalskega Laha. Dne 10. sušca se i© preselil naš zvesti prijatelj v boljšo domovino, kjer ne razsaja vihar svetovne vojske. Bil je zvest izpolnjevalec svojih dolžnosti domovine in cesarja. ZapuŠSa ženo in tri nepreskrbljene otroke na svoji novi domovini, v Kapfenbergu na Gornjem Stajerskem. Dragi Anton! Veliko si pretrpel v tej solzm dolini, sedaj pa ti naj bo lahka tuja zemlja! Na svidenje nad zvezdami! — Desetnlk Franc Gerlič, doma pri Sv. Petru niže Maribora; Jakob Vakaj, doma pri Sv Benediktu v Slov. gor.; Stelan Marftinko, doma v Hotinji vas; Lovreno Orešič pri Sv. Martinu na Pohorju. Vas M e z g o v c i pri P t u j u, ki šteje komaf 253 duš od zibelke do najstarejšega je odposlala na vojsko 52 mož in lantov. Od teh pa že počivata v; luji zemlji 191etni mladenič Franc Cuš, zadet v gla* vo dne 31. avgusta 1915 pri Bovcu na soški Ironti, in Ivan Roškar, v ledje zadet, umrl v Krakovem dne 4, oktobra 1914. Imamo že tudi dva invalida: :J< Vilčnik je med pogrešanimi. Franc Cuš je vjet na Laškem, Tomaž Cizerl je vjet v guberniji Saratoy v Rusiji, drugi pa še hvala Bogu vsi živi]o. Tudi odlikovance imamo. PoroCnik Martin Cuš ima srebrno svetinjo II. razreda, četovodja Jakob Plesec ima železni križec, ognjičar Frarijo Vil&nik si je v bitki pri Gorlicah v Galiciji zaslužil srebrno svetinjo II. razreda, a na tirolski fronti je dobil dne 8. oktobra 1916 srebrni zaslužni križec s krono. Sedaj leži žaHbog v bolnignici na Dnnajn. Vsem blagim slovenskim junakom naj sveti vefcna luft!