Leto LXXI štev. 16 a V Ljubljani, v četrtek, 21. januarja I943-XXI pPoitdn^epil^r^oSipMo!etu je bilo ugotovljeno, da stn se tudi ti dve ladji jk>-topili. Junaški bataljon »Gemona« Berlin, 10. jan. AS. Večerni listi objavljajo z velikim jMHidarkom poročilo nekega vojnega dopisnika o italijanski diviziji »Juha*. Potem ko so omenili, da je bila divizija »Julia' častno omenjena pretekle dni v vojnih jtoročilili nemških oboroženih sil zaradi svojega oboroženega zadržanja v obrambnih borbah za Don, objavljajo listi v reloli dopis o dogodku, katerega junak je bil bataljon »Gemona«. Planinci bataljona •Oemon.K so branili neko postojanko, ki se vriva kakor jwl-otok v Don, ko so jih Sovjeti s številčno močnejšimi silami nenadoma napadli. Planinci bataljona ■ Gemona«. so z vso mirnostjo pustili, da se je sovražnik približal s svojimi ladjami, s katerimi je z lahkoto prekoračil reko, pokrito s tanko skorjo ledu. Ko so bili Rusi v hoteni razdalji, so planinci začeli uporabljati svoje orožje. Kakor toča ognja so se vsule krogle na rdeče, ki so drug za drugim, zaključuje dopis, |>opaduli v reko. Strašna obsodba angleškega divjaštva Bollettino No 970 Sntensa attivita in Tripolitania Posizioni di importanza tattica conquistate in Tunisia — Un grosso mercantile nemico colato a picco — Un sommergibile nemico affondato T| Quartier Generale dello Forze Armate co-munica: L'attivith comhattiva t continnata ieri inlensa in Tripolitania, squadriglio da homharda-mento in piechiata hanno hatttuto con visihili ri-sultati, le colonue hritanniehe causaudo ad esse gravi perdito e rallentandono 1'avanzata. Reparti dei nostri presidi del Sud attaciavano con riusrita azione un niiclen hlindato avversarin distruggendo cinque camionette e prenilendo alcuni prigionieri. Nella regione t u n i s i n a proseguono, con 1'appoggio di forti aliquote della armn aerea, le operazioni dei gruppi da combattiniento italiani e gennanici, sono state conquistate posizioni di importanza tatica tenacemento difese e fatte parec-chie centinaia di prigionieri. Nei duelli aerei della giornata quattrn appa-recchi venivano distruttl dalla caccia del'Asse. che ne ahhatteva un altro nel eielo di T r i p o I i du-rante una incursionc. Presso le coste a 1 c e r i n e una formazione di aerosiluranti al eomando del tenente (»iuseppe Cinicchi attaceava — nonostante la violenta rea-zione controaerea un convoglio amerlcano ccntran-do un grosso mercantile che era visto rapidamen-te colare a picco. Una azione di nostri caccia bombardieri con-tro due sommergibili aveva pure successo: Una delle due unita, ripetutamente colpita e da rite-nere aliondata. Non ha iatto ritorno dalla sua missione di guerra un nostro velivolo. Una silurante in servizio di seorta nel Medi tcrraneo č andata perduta per attacco di som-mergibili, buona parte dell'equipaggio e salva, le iamiglie dei mancanti sono state informate. Aeroplani nemici hanno sganciato stamane alcune bombe dirompenti nei dintorni di No to s fra la popolazione un morto e undici ieriti, non sono segnalati danni di importanza. Nota al Bollettino: II pilota del velivolo che ha colpito il sommergibile nelfazione citata dal-1'odierno Bollettino del Quartier Generale delle forze armate e il Maresciallo Rodolio Bergamini. Hitlerjev glavn? stan, 20. januarja. Nemško vrhovno jx>veljstvo objavlja: V severozapadnem delu K a v k n z. a so zavrnile nemške, romunske in slovaške čete krajevne sovjetske napade. Začenjajoče se južno vreme otežkoča med Kavkazom in Donom bojno delovanje na obeh straneli. šibkejše sovražnikove sile so bile tamkaj deloma v protisunkih uničene po ogorčenih borbah. V bojnih odsekih donskega področja so nemške čete s podporo letalstva ustavile sovražnikove napade v mestoma zelo hudih borbah. Na odseku ene pehotne divizije jc bilo pri tem uničenih 10 oklepnih voz. Branitclji prostora pri Stalingradu so ubranili kljub hudemu pomanjkanju v neomajni borbi vse sovjetske napade. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera je bila obkoljena nasprotna bojna skupina popolnoma uničena. Lastni napadi so vrgli sovražnika v njegove prejšnje postojanke; razbremenilni poskusi pa so bili zavrnjeni1. Močnejši sovražnikovi napadi jugovzhodno od Ladoškega jezera so se izjalovili v hudih borbah, pri čemer so bili krajevni vdori v protisunkih zaustavljeni ali razčiščeni. V Severni Afriki trajajo premikalni boji na fronti nemško-italijanske oklepne armade dalje. Nemško italijansko letalstvo je prizadelo sovražniku hude izgube v oklepnih vozovih in motornih vozilih. Na t u n i š k e m področju so se nadaljevali napadi nemško-italijanskih bojnih skupin z učinkovito podporo letalstva. Zavzete so bile nadaljne postojanke in privedenih nad 1000 ujetnikov. Na nekem sovražnikovem letalskem oporišču so nastali po letalskih napadih obsežni požari. Ponoči so bile ponovno bombardirane pristaniške naprave v Boni. Dve trgovski ladji, ki sta bili f>o zadnjem poročliu pred Bono poškodovani, sta se potopili. S tem je sovražnik izgubil pri letalskem napadu v noči od 18. na 19. januar 4 trgovske ladje s skupno 20.000 tonami. Neka nemška jiodinornica je j>otopila zapadno od Orana iz močno zavarovanega konvoja 4000-tonski parnik. Berlin, 20. januarja, Mednarodna poročevalska agencija poroča v zvezi z boji na vzhodnem bojišču, da so pri sovjetskih poskusih, vreči ob srednjem Donu v boj nekaj konjeniških skupin in oklepnih edinic, da bi utrle pot ostali vojski, nemški oddelki zadali tem enotam strahotne izgube in uničili nad polovico njihovih tankov. Najprej se je sovražnim tankom posrečilo nevtralizirati nem- Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Tripolisu se jo včeraj nadaljevalo močno vojno delovanje. Eskadrile strmoglavih bombnikov so z vidnimi uspehi tolkle po angleških kolonah. jim zadale težko izgube in jim zadrževale napredovanje. Oddelki naših posadk na jugu so v nspešnih nastopih napadali nek nasprotni oklepni oddelek, uničili 5 avtomobilskih vozil ter zajeli nekaj ujetnikov. V tuniški pokrajini se oh podpori močnih oddelkov letalskega orožja nadaljujejo hoji italijanskih in nemških bojnih skupin. Zavzete so bile zagrizeno hranjene taktično važne postojanke in prijetih je bilo več sto ujetnikov. V dnevnih letalskih bojih so bila sestreljena 4 letala od Osnih lovcev, ki so zbili še eno letalo med napadom na T r i p o I i s. Blizu alžirske obale je skupina Inrpednih letal pod poveljstvom poročnika Giuseppo Cimic-chi.ia brez ozira na silovit protiletalski odpor napadla angleško-,imensko spremljavo in zadela velik trgovski parnik, ki so ga videli, da se jc naglo potopil. Uspešen je bil tudi nastop naših bomhnikov-lOTcev proti dvema podmornicama. Ena je bila ponovno zadeta in jo je smatrati za potopljeno. Eno naše letalo se ni vrnilo iz vojnega poleta. Neka torpedovka. ki je bila t spremljevalni službi v S r e d o z e m I j u , je bila zgubljena zaradi podinorniškcga napada. Večina posadke je na varnem; družine pogrešanih so bilo obveščene. Sovražna letala so spuščala danes zjutraj razdiralne bombe v okolici Nota: med civilnim prebivalstvom je eden mrtev ter U ranjenih. Pomembne škodo ni bilo. Dodatek k vojnemu poročilu. Pilot letala, ki je potopilo podmornico v današnjem vojnem poročilu Glavnega Stana Oboroženih Sil, je narednik Rodolfo Bergamino. Madrid, 20. jan. AS. List »Alcazarc se v nekem dopisu iz Rima zopet bavi z vdorom italijanskih hitrih napadalnih sredstev v alžirsko pristanišče ter se pri tej priložnosti sjiominja prejšnjih smelih podvzetij v Suzi, na Malti, Gibraltarju ler v Aleksandriji in j>oudarja njihovo uspehe. Veliko vlogo igrajo pri tem italijanski pomorski strokovnjaki, ki grade ter izj>oj>olnjujojo te ladje. List na kratko popiše la naj>adalua sredstva ter se po- ško oporišče ,toda odločni oddelki nemške pehote in nemških tankov so jih napadli, zažgali velike jeklene orjake, ki so jih zadeli v bencinske tanke. Sovjetska pehota je bila nato prepuščena ognju avtomatičnega orožja. Le malo sovražnikov je ostalo živih in še te so zasledovali motociklisti ter jih uničili. Na istem odseku so nemške čete v protinapadu iztrgale boljševikom nek kraj, ki so ga imeli dva dni zasedenega in okoli katerega so 40 ur divjali^hudi boji. Prvi dan proti večeru so se Nemci pomaknili na vzhodni konec tega kraja. Boljševiki so dobili nove okrepitve, Nemci pa so obnovili napad pri luči gorečih hiš. Proti jutru je bil kraj zopet zaseden. Berlin, 20. jan. AS. Izvedelo se je, da so nemške čete pri nadaljnjih bojih med Kavkazom in Donsko pokrajino 17. in 18. januarja uničile 62 sovjetskih tankov. Berlin, 20. jan. AS. V zvezi s trdimi boji, ki trenutno potekajo tudi na južnem odseku Ladoškega jezera, so 6e izvedele na pristojnem viru nekatere podrobnosti, ki se posebej nanašajo na delovanje kolon, katere spravljajo preskrbovalne potrebščine v prvo bojno vrsto. Te čete, pravi jx>-ročilo, so dan in noč na ledenih cestah, ki vodijo na bojišče, kjer so 6talno jx>d ognjem sovjetskega topništva. Težave, ki jih morajo tukaj pretrpeti vojaki, ki spremljajo vozila, ter vojaki tehničnih oddelkov, 60 nedopovedljive. Neka motorizirana kolona, ki je zaposlena na tem odseku, je prevozila v šestih mesecih 25.000 ton streliva, orožja, hrane in drugih potrebščin ler je prehodila skupno 2S80.913 km močvirja po cestah, ki jih je komaj spoznati preko puste pokrajine med Ladoškim in Ilmenskiin jezerom. Rim, 20. jan. AS. Zanimiva revija -IUustra-zione Romana<, v kateri odseva miselnost visokih cerkvenih in svetnih osebnosti, je v svoji novi številki objavila naslednji zanimiv uvodnik: »Ko je bila ta številka v tisku, so najnesreč-nejše kronike te vojne zabeležile neverjetno in nezaslišano dejstvo: divje bombne napade angleškega letalstva na naša lepa, delovna mesta Genova, Torino, Milano, Palermo, Napoli in Savona, ki so prenašala barbarski divji letalski napad Albio-na ter so s ponosno nepremaganim duhom žrtvovala svoje nočno in dnevno mučeništvo na sveti oltar Domovine. Toda s kakšnimi besedami ne bo mogoče nikdar dovolj ožigosati zločina angleških letalskih roparjev, ki v svojih najpodivjanejiih zločestih prekašajo antične roparje ter s svojo morilsko in razdejalno bcsncetjo uničujejo prebival- Rim, 20. jan. AS. Včeraj je bila imenovana nova albanska vlada, ker se je zaradi poprejšnje vlade, kateri je bil predsednik eksc. senator Mustafa Merlika Kruja, pokazalo umestno, da se zamenja. Kraljevi namestnik se je eksc. Kruju zahvalil za razumno in domoljubno delo, ki ga je opravljala njegova vlada, nato pa je sestavil novo vlado, ki je takale: Predsednik vlade: Ekrem Libohova, minister za stranko: Kol Bib Marakaj; minister za pravosodje Anton Kosmači; notranji minister za sedaj Ekrem Libohova, finančni minister Loro Musani, narodno gospodarstvo Ndoc Naraci; prosveta, za zdaj: Ndoc Naraci; javna dela llias Agushi; osvobojeno ozemlje Ismet Kriesiu; ljudska kultura Mhial Sheko. Državni podtajniki: predsedstvo vlade Hilnni Leka; prosveta Namic Resuli; osvobojeno ozemlje Berlin, 20. jan. AS« Od Leningrada do Kavkaza se brez prestanka nadaljujejo srditi boji. Nemci, Italijani, Romuni, Španci in Madžari se junaško udeležujejo zimske bitke, v kateri igra boljševizem za vse in skuša z vztrajnim naporom zavzeti zgubljena ozemlja in kmetijsko bogatstvo. Borba je največja in najodločilnejša, kar jih je bilo doslej v zgodovini. Od nje je odvisna usoda naše civilizacije in naše celine. Moskva zopet trobi v svoji propagandi in oznanja zmago za zmago. Zadnja sovjetska poročila celo pravijo, da je bilo 16 mesečno obsedanie Petrograda razbito, češ da so ruski napadalni od- Najvišje romunsko odlikovanje generalu Paulvsu Bukarešta, 20. jan. AS. Nemški general Paulus, poveljnik armadne skupine na odseku pri Stalingradu, je bil odlikovan od maršala Antonesca z redom Mihaela junaka, ki je največje romunsko vojaško odlikovanje. Kritična seja angleškega parlamenta Stoekholm, 20. jan. AS. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da se je. včeraj začelo v Londonu novo parlamentarno zasedanje, na katerem utegne priti do nepričakovanega razvoja. Tako zatrjuje li&t »Evvtning News«, da bo sivo naših največjih mestnih središč, podirajo cerkve iu l>olnišnice, posvečene največji in najbolj Movečanski ljubezni? Ali l>o najbolj kruto in zločinsko nasilje imelo premoč nad življenjem tolikih bilij? Ali zlasti v tej naši vojni proti polutuuski bogataški zvezi ne bodo slabe sile podlegle dobrim silam? Iu zlasti naša zavest vernih so dviga. da z žareči mi besedami gnusa ožigosa barbarstvo naših sovražnikov, ki se l>ore za zaničljivo stvar kratkovidnega samoljuhja proti mladim in revnim narodom, ki imajo sveto pravico do življenja in proti katerim uporabljajo sovražniki j>odla sredstva smrti in razdejanja, zanikajoč pravico in smisel človečanstva ler morale. Ali se ti moderni barbari ne t>oje pravice in liožjega maščevanja, pravice in maščevanja, ki danes napolnjujeta, z najtrdnejšimi sklepi bojnega duha in najtrdnejšo zvezo med osnimi armadami?« Quasim Blaca. Novi predsednik albanske vlade Ekrem Libohova se je rodil v Argirokastru 1882. Bil je konjeniški častnik, potem pa podprefekt v Valoni in prefekt v Camuriji. "Simpatije za Italijo je kazal že od prejšnje svetovne vojne, med katero jc bil v stiku z italijanskimi vojaškimi oblastmi. Uveljavil se je v političnem življenju svoje države in io bil od 1919 do 1921 albanski odposlanec pri italijanskem zunanjem ministrstvu, 1925 pa je bil imenovan za odpravnika poslov pri Kvirinalu. Po raznih službah v Albaniji so ga 1. 1933 poslali kot albanskega ministra v Pariz, od koder so ga poklicali v Tirano za zunanjega ministra. Lani je bil imenovan za podpredsednika albanske trgovske banke. Ekrem Libohova je človek z visoko omiko in izobrazbo ter je bil v različnih razdobjih svojega življenja vedno navdušen prijatelj Italije. delki zavzeli Schlusselburg. To poročilo ima takšno podlago, kakor zloglasno poročilo, da je bila uničena posadka v Velikih Lukih in da so Nemci zgubili važno trdnjavo na progi Riga—Ka-linin. Po točnih poročilih iz pristojnega vira se je res povečala sovjetska ofenziva južno od Ladoškega jezera, ki bi rada zdrobila obroč okoli Leningrada, toda ponovni sovražni napori niso dosegli pozitivnih uspehov. Zadnje dni so tu in tam vdrli v nemški obrambni sistem. Toda ti vdori so bili takoj uničeni. Boljševiki so še daleč od Schlus-selburga in odslej še nimajo nikakšnega izgleda, da bi se lahko polastili te strateško važne točke. to novo zasedanje »najkritičnejše v vsej vojni'. Churchillova odsotnost pri otvoritvi zasedanja je takoj ustvarila napeto razpoloženje in večina poslancev je zapustila zbornico, ko je Attlee. ki je zastopal ministrskega predsednika, podajal pregled zadnjih vojaških dogodkov. V dobro pouče-nili krogih zatrjujejo, da bodo največ razpravljali o vojni proti podmornicam ter o sredstvih za omejitev njihovega naraščajočega delovanja. Drugo pereče vprašanje, ki bo tudi verjetno na vnsti, je neskladje pri političnem sodelovanju med Anglijo in Združenimi državami. Številni jx>slanci so bridko izjavili, da so dogodki v Severni Afriki odkrili nedvomne vrzeli v angleško-ameriški politiki. Govorili bodo tudi o Beveridgejevem načrtu in pričakujejo se živahne debate, ker so mnenja o tem načrtu zelo deljena. Turški glas o ruski ofenzivi Carigrad, 20. jan. AS: Vojaški kritik lista »Tasviri Efkar«, ki komentira boje na vzhodni..il bojišču, meni, da ruska ofenziva ne bo ustvarila bistveno spremenjenega položaja v strateškem pogledu. Vojaški kritik najprej ugotavlja, da moreji Sovjeti žrtvovati za to ofenzivo velikansko število ljudi in mnogo vojnega gradiva, na drugi strani pa bo nemško-zavezniška armada lahko brez neprijetnosti v gibki obrambi izpraznila nekaj ozemlja do pomladi, ko bodo izpraznjena ozemlja zopet zasedena. O ruskem uspehu bi se dalo govoriti le takrat, če bi Nemčija ne mogla spomladi obnoviti ofenzive, toda na koncu zime bomo verjetno videli, da bo sedanja ofenziva oslabila Ruse. Nepremišljen korak Iraka w .R'™' 20. jan. AS: Takozvana iraška vlada nuri Salda je napovedala vojno silam trojne zveze. Dokument o anglosaški politiki v srednji Evropi Berlin, 20. jan. AS: Praški list »Lidove Novi-ny« je objavil dokument, ki je bil odkrit v arhivu bivšega češkoslovaškega zunanjega ministrstva in vsebuje stenografski zapisnik o pogovoru, ki sta ga imela novembra leta 1937 Beneš in takratni zunanji minister Krofta. Kakor pravi dokument, je takrat dejal Beneš svojemu ministru: Angleži se nikakor nočejo pomiriti z Nemci. Njihov interes je, da ostane naša država stalna pretveza za konflikt z Nemčijo. Zato njihova politika vedno niha med da in ne, hoteč preprečiti vsak naš neposredni pakt za dokončno pomiritev z Nemčijo, ki bi očistila vsako slabo voljo ter odpravila vsako nezaupanje. Angleži in Francozi nas ščuvajo proti Nemčiji ter se nas poslužujejo kot orožja za svojo politiko. Tudi »Borsen Zeitung« danes zjutraj na kratko komentira besedilo te izjave in navaja, kako sta se Anglija in Francija vedno strinjali v tem, da sta vzdrževali v Evropi in posebno v srednji ter jugovzhodni Evropi moten položaj, ki je preprečeval vsak sporazum. Bivša Češkoslovaška je morala biti med sateliti zahodnih sil stalna puščica ob nemškem boku. Beneš — nadaljuje list — je tudi takrat (če tudi tega nikdar ne prizna) razumel, da utegne njegova država kot orožje objestnosti in nasilnosti v rokah Angležev in Francozov lahko končati s poginom v prepadu zločinske politike, Sovjetski napadi v Kavkazu zavrnjeni Junaški branitelji področja pri Stalingradu - Pri llmenskem jezeru je bila uničena obkoljena nasprotna skupina - Sovjetski napadi pri Ladoškem jezeru zaustavljeni Nova albanska vlada Prazni sovjetski poskusi pri Petrogradu Gogoljeve Ukrajinske povesti Prihodnja knjiga Slovenčeve knjižnice V kratkem bo v »Slovenčevi 'knjižnici« izšlo delo, ki bo gotovo zadovoljilo vso slojo našega občinstva, ki tako rado Čita in ima visoko razvito lepočutje. To so Ukrajinske povesti Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, ki so bodisi v celoti bodisi posamič že davno prevedene v vse omikane jezike sveta. Tudi pri nas so bilo nekatere izmed njih že prevedene od raznih avtorjev, od tega pa je preteklo že par desetletij in so ti prevodi raztreseni po najrazličnejših izdajah in knjižnicah. I)a bi podal slovenskemu človeku celotno zaokroženo sliko o ukrajinski deželi in njenem, z bohotno pa ostro in duhovito domišljijo obdarjenem narodu, k: ;;or ga je zajel v svoji duši in ga z nedoscžno poezijo poveličal njega največji pisateljski genij, Nikolaj Gogolj, je g. Franc Ter-seglav zdaj prevedel vse povesti, ki so iz Go-goljevega peresa vprvič izšle v letih 1831 in 1832 pod naslovom »Večeri na pristavi blizu Dikaujke«. Najgrozljivejša izmed teh povesti, ki zvesto odsevajo ukrajinsko dušo, njene fantastične ulo-bine, njeno ostro duhovitost iu šegavo nrav. njeno strastno ljubezen do življenja, ki črpa iz junaških tradicij bogate in z opojno poezijo prežete zemlje, je »V i j«, ki jo je preva jalec postavil na čelo in jo v svojem uvodu pojasnil v njeni tako zelo pomenljivi simboliki. To je povest kijevskega semi-narista. Tri je ubil čarovnico, katera se mu zato v zapuščeni cerkvici na daljnji stepi strašno maščuje. Sledi najčarobnejša izmed vseh ukrajinskih povesti »Božična' noč«, v kateri se ukrajinska dežela kar blešči v svoji oslepljajoči zimski lepoti in so najrazličnejši tipi ukrajinskega ljudstva — gizdava vaška lepotica, sladostrastni kinetski veljak, pijanski in leni a hrabri Zaporožec, opeharjeni vrag, vaški slikar samouk, razbrzdane klepe-tulje — vrstijo drug za drugim v pestrem kolu. Kakor v teh povestih ima vrag važno vlogo tudi v »Sejmu v Soročincu«, kjer nečista sila straši lahkoverne ljudi, da nas vsaka stran sili na prisrčni smeh; vrhtega sleparijo narod in uganjajo burke prekanjeni cigan, zviti židovski krčmar pa razposajeni fantje, vse pa zakončuje bujno vesela svatba, kakršne je v starini poznala samo Ukrajina. Neizrecno mila poezija je razlita nad zemljo in ljudmi v »Majski noči«, v kateri je resnica, kakor v vseh Gogoljevih ukrajinskih povestih, tako čudovito spojena s pravljično fantastiko, da ne veš, ali bdiš ali sanjaš. Grozna sila izvennaravne demonije se nam podobno kakor v >Viju< razkriva v »Kresni noči«; v tej povesti je pa še Razdeljevanje sira Prehranjevalni zavod Vi6. Komisariata poziva v6e trgovce, da morajo dvigniti najkasneje do 24. t. m. sir za mesec januar in sicer vsak pri onem veletrgovcu, pri katerem ga je dobil v mesecu decembru. Navodila glede razdelitve 6ira potrošnikom bodo objavljena naknadno. Razdeljevanje krmil za prašiče Pokr. Prehr. zavod obvešča vse rejce prašičev na področju mestne občine Ljubljana, da bo v tekočem tednu delil močna krmila za prašiče. Rejci, ki želijo dobiti krmila, bodo prejeli nakaznice pri Prevodu, oddelek za krmila, Gosposka ul. 12, pritličje levo, in 6icer: 21. t. m. rejci z začetnico A do J. 22. t. m. rejci z začetnico K do P, 23. t. m. rejci z začetnico P do 2. Športniki, ali že veste ... ... da se je vodstvo italijanske plavalne zveze nedavno posvetovalo v Rimu o mednarodnem sporedu bodoče sezone. Tu so sklenili, da bodo priredili letos mednarodne plavalne tekme z Madžari, Hrvati, Spanci in Nemci. ... da je jajionski plavalni šport zelo močan, da pa velja to samo za discipline moških? Nasprotno pa je ženski plavalni šport na Japonskem šele v fiovojih. Sedaj poročajo o novi zvezdi v japonskem ženskem plavalnem športu. Tu mislijo iia 16 letno Fumiko Hatano, ki je preplavala 100 metrov prosto v 1 minuti 14.2 sekundah. Cas je razmeroma dober, moramo pa dodati, da plavajo evropska dekleta tudi izpod 1 minuto 10 sekund in da smo imeli tudi že v Ljubljani plavačice, enakvredne japonski prvakinji Fumiko Hatani. ... da so se vrnili člani nemške državne nogometne reprezentance po tekmi s Slovaki spet k svojim vojaškim edinicam na bojišče? Zaradi tega ho morala nemška nogometna zveza za letos omejiti spored mednarodnih srečanj. Po izjavi državnega športnega vodje pa sodimo, da ne bodo brez mednarodnih tekem. V dogovorih so s Slovaki, Romuni, Španci in Bolgari, s katerimi nameravajo prirediti meddržavne tekme na zelenem polju. ... da so Švicarji za letos opustili konjske dirke v St. Moritzu, namesto teh pa bodo priredili zimske dirke v Arosi. Tu bodo tekmovali 7. februarja tudi v jOringu na smučeh. bolj naslonjena na pravljice in drugo proizvode ukrajinske narodne domišljije, ki so bili Gogolju bogat vir, saj jo tako za svojo snov kakor za svoje tipe imel vzorce v starih pravljicah, ljudskih igrah, ljudskem lutkovem gledišču in božičnih mi-sterijih. Zbirko ukrajinskih |>ovesti zaključujetu kratki povesti, ki jih |iripoveduje stari cerkovnik Foina Grigorjevič: »Izgubljeno pismo« in »Začarani kraj«, obe nekoliko grozljivi, še bolj pa šegavi. Ukrajinskim povestim jo prevajalec dodal najlepšo povest iz takozvanih petrograjskih nove! »Plašč«, ki je gotovo najpretresljivejši od vseh Gogoljevih umotvorov in slika žalostno životarje-nje in konec petrograjskega uradnika Akakija Akakjeviča. Tudi tej povesti je prevajalec napisal v uvodu komentar. Prevod g. F. Terseglava, ki se je kolikor mogoče tesno oklepal izvirnika, ne da bi delal sile duhu slovenskega jezika, ima svojo vrednost tudi zaradi tega, ker je prevajalec, napisal povestim tudi uvod, v katerem nam podaja duhovni lik pisatelja N. V. Gogolja, ki ni bil samo velik umetnik, ampak tudi globok religiozni genij, čigar iskanje, borbe, trpljenje in smrt bo slovenskega čita-telja globoko pretresla. Na koncu je prevajalec dodal knjigi »Splošne pripombe«, tako da bo Čitatelj knjigo prebral z resničnim pridom, ker se mu pojasnjujejo izrazi, pojmi in stvari ukrajinskega življenja, navad in zgodovine, ki so na splošno malo znuue. Gospodarstvo Evropska prelirana V netii-ki reviji »Nemška kmetijska politika« jc objavljenih več zanimivih člankov o vprašanjih prehrane. Iz razprave dr. \Virza je posneti, da je industrializacija v Nemčiji vodila do znatne i>reusnieritve v prebrani. Prehrana je vedno bolj prehajala od razstlinskih na živalske proizvode. Leta 1940 je znašal delež živalskih proizvodov jiri potrošnji v Nemčiji 14, leta 1938 j>u 34%. Tudi zmanjšanje potrošnje žita od 200 na 80 kg jetno je privedlo do znatne izgube dragocenih hranilnih snovi. Taiko zva.ne civilizacijske bolezni so v glavnem povzročene jx> s|>remembah v prehrani, to so p. pr. gniloba zob, nato bolezni zaradi snovnih iz-prememb, srčne in druge bolezni. Zato bo zopet potrebno jiovišati delež kruha pri prehrani. £a krompir velja prizadevanje, tla je treba jojiti boljše vrste, zlasti one, ki imajo dovolj vitaminov C. Da bi bila prelirana nemškega naroda na najvišji stopnji, bi moralo nemško judstvo jiorabiti trikrat toliko sadja in zelenjave, kolikor je je porabilo pred vojno. S tem bi se v zdravstvenem ozi.ru prehrana zelo izboljšala. Dr. Mielck razpravlja o samoprelrrani evropskih držav in prihaja do naslednjih zaključkov: Povprečno se za proizvodnjo živalskih živil porabi sedemkrat več površine kot za proizvodnjo rastlinskih živil, lo dokazuje, da na.-rod, ki troši mnogo mesa, imasti, jajc itd., potrebuje mnogo večjo površino kot narodi, ki imojo rajši rastlinsko prebrano. Z ozirom na kalorijsko vrednost ima ena tona ratslinskih proizvodov samo za eno petino manj kalorij kot ena tona živalskih proizvodov. Kar tiče 6amo-preskrbo, je v Evropi na najslabšem Belgija, nato slede Norveška, Švica in Grčija, v skoraj isti vrsti pa so Nemčija, Francija in Holandii ki imajo 82—83% vse potrošnje z domačo proizvodnjo, Anglija na pr. ima samo 25% potrošnje krito r. domačo proizvodnjo. \ Anglija vkljub temu, da bo mnoM prostora pretvorila v njive, na slabšem glede prehrane kot celinska Evropa, kjer so kraji s presežkom živil, tako da se laluko Evropa prehranjuje sama. sobe. • * * Kmetijski sejem v Veroni l>o tudi letos od 7. do 13. marca. Sejmu je priključena tudi razstava konj. Nova velika družba za prevoze v Grčiji je bila 'ustanovljena v Atenah z glavnico 100 milijonov drahem in imenom Nea Ellas. 12 novih tvornic za proizvodnjo sintetičnega bencina v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da je do konca leta 1942 nastalo v Nemčiji 12 novih tvornic za sintetični bencin, katere je ogradila organizacija Todt. Vodnoelektrične naprave in specializirano osebje so bili preneseni iz zahodne Nemčije v vzhodno Nemčijo. Večina delavstva v teh 12 novih tvornic je prišla iz donske kotline. 40.000 zidarjev, ki so bili dosedaj zaposleni pri gradnji tvornic in delavskih hiš, je sedaj šlo nazaj na vzhod, kjer bodo zgradili ukrajinsko težko industrijo. Zamenjava bivšega jugoslovanskega drobiža na Hrvatskem. Kot je znano, je bivši jugoslovanski drobiž izgubil svojo vrednost kot plačilno sredstvo na Hrvatskem. Po obvestilu hrvatskega finančnega ministrstva zamenjavajo stari kovani drobiž za nove hrvatske bankovce Hrvatska drž. banka, Poštna hranilnica, Drž. Iiijvilekarna, Hranilnice 11ND z vsemi podružnicami ter tudi vse pošte. Povišanje tarif hrvatski'h železnic. S 1. februarjem nameravajo hrvatske drž. železnicc znatno zvišati blagovne ta'rife. Za vagonske po-šiljatve je predvideno 30%, za kosovne pa 50 odstotkov. Dve novi veliki podjetji na Hrvatskem. Osnovana je bila v Zia-grebu d. d. Dom za trgovino s tekstilijami na veliko 7. glavnico 20 milijonov kun. Družba bo prevzela imovino razlaščenih trgovskih podjetij Milinov, Zagrebački magazin Vurdelja in Bratje Klein. — Za izkoriščanje odpadkov, zlasti goriv, je bila ustanovljena d. d. z glavnico tO mili j. kun, od katere je predhodno vplačanih 3 mili j. kun, »Si-rovina«. Člani ravnateljstvo so uradniki Pohita. Sklad zn izenačenje cen na Hrvatskem. Hrvatska vlada je osnovala poseben sklad v znesku 2 milijard kun z<» izenačenje cen. Dohodki tega sklada bodo prišli v glavnem od povečanja državnih trošarin na žganje, špirit, čaj in kavne nadomestke. Nadalje bo uveden tudi poseben dodatek k trošnrini na sladkor in olje. Dočiim je znašala normalna trošarina na siladkor 20 klin pri kg, znaša dodatek 60 kun na Ikilogram. Zvišanje vlog v francoskih bankah. Vloge v francoskih bankah so znašale s 30. septembrom leta 1942 161 milijard frankov, dočim so sredi leta znašale vloge 148, dne 31. marca 1942 pa 139 milijard franc. frankov. Bolgarske dobave žJvil Grčiji. Gršiko ministrstvo za prehrano sjjoroča, da je prišlo do j»o-sebnega sporazuma med Grčijo in Bolgari jo, j>o katerem bo Bolgarija dobavila večje količine živil. Med drugim pričakujejo prihodnje mesece dobavo 5000 ton fižola iz Bolgarije, nadalj-eje pošiljatve drugih živil pa bodo tudi znatne. I PRESELIL SE JE SNOCl OB 9 MED ANGELČKE NAS LJUBLJENI VAS) A pogreb bo v četrtek, dne 21. januarja 1943, ob pol 4 popoldne z zal, iz kapelice sv. petra. kdor bi mu želel natrositi na grob cvetja, naj daruje za siromake LJUBLJANA, 20. JANUARJA 1943. DR. JOŽA BASAJ z rodbino in sorodstvom Prikrojevalni tečaji za krojače, šivilje in čevljarje v Ljubljani Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino bo priredil za krojače, krojačice in čevljarje v Ljubljani prikrojevalni tečaj, ki bo v prostorih tehnične srednje šole. Tečaja za krojačice in čevljarje se pričneta 1. februarja ob 6 pojx>ldne. Interesenti naj se zglase osebno ali vlože s 4 lirami kolkovane prošnje do 30. januarja t. 1. jiri Visokem komisariatu v Ljubljani, Erjavčeva cesla 12, kjer dobe tudi vse jiolrebne informacije. Novosti Vseučiliške knjižnice Anselell! A.: Prinztpi dl lepislazlone del lavoro. Roma 1938. (67.115) , , Armellinl li.: Tratatto di astronomia siderale. Bolocna 1U2K-36. (67.238) m . Brunolll 1'. K.: Le macchino a vapore. Torino 1934. (II 67.259 - 2) „ ____ /TT Camcrunl S.: Bibllografia medica. Firenze 194«. (II Carnetuttt' Fr.: 8istema del dtritto processuale civlle. Puduva 1936—9 (II 68.069) Cartosio net terzo eenteuario del »Discorso del metodo«. Milano 1937 (II 66025 - 19) ,„„,,,„, Carul'1'a K.: Aviazione modoma. Torino 1931. (67.249) Clilesa o aluto Studi storicl c tfiuridlel per il decen-nale doila conciliazione trn la S. Sede e 1'ltalia. Milano 1939 (II 64.489 — 11/65) Cnlonncttl G.: Hcienza delle costruzionl. Torino 1941. (67.247) , Confcrenze vlrulllane. Tonute in commemorazione del bimilleuarlo virglliano. Milano 1931. (11 64.489 — Crocco A.": Elementi dl aviazione. Roma 1933. (II 67.261) Damliini E.: lnfiussi di poeti e prosatori ituliani nel-Irt .storia della letteratura polaca. Firenze 1937. (II 68.180) Det Piro. N.: II teatro per il popolo. Roma 1941. (67.199) Ucvotii O.: Storia della linsua di Itoma. Bologna 1940. (II 67.258 — 231 Dlztonario, Nuovo, doi oomuni e frazioni di comunl del Hokiio d'Italia. Roma 1940. (II 68.068) Ducati P.: L/arte olassica. Torino 1939. (II 68.190) Fano O.: Geoinetrta non eneliddea. Boloprna 1935. (67.235) Ff-rraris L.: Misure etettrlehe. Grandezze elettrlche e inaerneticho, machinario ed impianto elettriet. Torino 1932 (II 67.259 — 1) Glacclil O.: La ciurisdizione ercleniastica nel dtritto italiano. 1937. (II 64.489 - 11/57) Grazlnsl P.: Nuovi graffiti rupestri seoperti nella Li- bia orienlale. Itoma 1938-39. (II 68.073) Orazlosl P.: (Jualche osservazlont milla nuova »tatuet- ta proistoriea italiana. Firenze 1939. (II 68.083) Orazlosl P.: 8u atanne pitture rupestri deil'iiadi Ta- kissct. Firenza 1939. (II 68.094) Guldn generaio di Trieste e della Venezla Giutia Trleste 1898. (67.248) Hegel nel oentenario della sna morte. Milano 1932. (II 66.025 - 23 b) Italla « pnesi di lingue slave. Firenze 1936. (68.043) Lloyil I,.: La pittnra del ottoeento ln Italia. Flrenzo 1929. (II 67.287) Manuale dl moteorologin nautioa cnn atlante roeteo- roloerico. Genova 1942. (II 67.254) Manzlnl V.; Tr/ittnto di diritto penale italiano. Torino 1940. (II 68 059) Marnffl P. L.: Elementi eostruttivl con dizionarto dl termini edili. Padova 1911. (II 67 262) Mira G.: Vioende eeonomiohe di ima famiclia italiana dal \'!V al XVII soeolo. Milnno 1940. (II 64.489 — 111/22) Morgan. Tli. II.: Embrtologia e gonotica. Torino 1938. (67.120) Morselll E.: Cnrso di soionza della finanza pubblica. Padova 1939. (II 68.0641 Norme per le osservazioni meteornlnrriehe a hordo del- lo nnvl. Genova 1941. (II 67.2711 Paresce G.: Espaniion« dol corporativismo alTestero. Romn 1934 (II 67.315) Plea A.: Nuova archltettura nel mondo. Milano 1938. (67.171) Plerantonl 51.: Noziont dt biotofria. Torino 1940. (II 67.320) Plstolesl E : Aorodinamlen. Torino 1932. (IT 67.259 — 1) Rava A.: Istttuzioni di diritto privato. Padova 1938. (II 68.058). Rlvtsta della Soclet?> filnlo?ioa friulr.nn O. I. Ascoll. ITdino 19°0 — (IT 67.319) Romano S.? ' Corso dl diritto internazlonale. Padova 19-9 (TT 68.0621 Rostacnl A.: Ln lotteratnr« di Romn repnbblloana ed nujruston Rnlntrnn 1939. (TT 67.2.58 — 21) Rublno A.: Mnnuale di ternpia cllnlca. Milano 1940. (67.177) Sneltz .V: Los utrle* de 1'nrnnmenf. Milnno 1930. (67.24,1 Sfleon M.: Ln nonsin roliirinsn dol risorcimonto. Milano 1940. (II 61.489 — IV/34) Teran! M.: Rndlnironlompfrln. Genova 1941. (TT 67.266) Tennnt M.: Tnbelle por la misnrn liaromotrica delle nHozzo. Genova 1932. (TT 67.261) Termlnolocrlp nornnnntien. Iloma 1936. (67.1211 Trleont F.: Funzioni anatlttebo. Roloenn 1936. (67.233) Vatassn M.: Tnitin pntrum alionimnno seriptornm f-eolosiastioornm latinornm o* Mifrnei Patrolojria rt pt oomplnribus alii« libria. Romae 1906—8. fTT 43.375 - 16/7) vttali G. h O. Šansone: Moderna t»nrin dollo fnnzlont di varinbile reale. Rolotma 1935. (67.232) t Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je umrl v starosti 81 let naš ljubljeni mož in oče, gospod Petni Jože posestnik. Pogreb bo v četrtek ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Rožna dolina c. VII-9 na farno pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 20. januarja 1943. Alojzija, žena; Anton, Marija, Frančiška, Nežka, Jožefa in Ivanka, otrocL itnsinfst mwm ititrn POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA In v Dearnbornu je prav tedaj pričel s svojimi poizkusi sin kmeta. Delal je dan in noč na nekem starem skednju in s svojim zbijanjem kratil spanec sosedom. Tem se še sanjalo ni, da bo ta mladi motilec njihovega spanja v kratkem vznemiril celine zemlje. Kdo je bil ta mladenič? Imenoval se je Ford in je postal kmalu najbolj mogočen Rockefellerjev zaveznik in eden izmed največjih povzročiteljev napredka v petrolejski industriji. "Ne",'""poslej ni bil petrolej nič več pozabljen. Po dveh tisoč letih je postal gonilna snov strojev in tudi — politi'ke. Kjer je stala preprosta čistilnica perzijskega khana, sta dala zgraditi brala Nobel cel gozd vrtalnih stolpov v Bakuju, Rotschildi pa so napravili ruski petrolej za eno izmed najbolj pomembnih sil. Anglija hoče petrolej, Francija, Nemčija, Belgija. Leta 1870 se je pojavil prvi petrolejski parnik, belgijska 700-tonska ladja »Charles«, ki je vzdrževala reden promet med New Yorkom in Evropo. Leta 1930 je znašala skupna tonaža tankovskih ladij desettisočkrat več — 7 milijonov ton. Okoli 1500 tankovskih ladij, zmožnih morske plovbe, je danes v obratu, med temi jih je 430 pod ameriško zastavo. In večina teh je last petrolejsko družbe Standard Oil. Kajti Rockefeller ni počival ob iznajdbah njegovega časa, zlasti ne ob tistih, ki so koristile njegovi petrolejski trgovini. V ameriški petrolejski industriji si je prisvojil vodilno mesto. Svetilno olje, mazilno olje, bencin — vse to je donašalo milijone in Rockefeller jih je potreboval. Do lela 1882 ni bila Standard Oil še nič drugega kakor združitev 39 tih neodvisnih družb, od katerih je delala vsaka zase. Edine so bile le v tem, da so plačevale enako ceno za petrolej, zahtevale enako ceno za rafinacijske proizvode in se posluževale skupnih prevoznih sredstev. Zdaj so nakopičile te družbe ves svoj denar na en kup in prenesle svoje poslovno vodstvo na devet »trustees«. Predstojnik teh jc bil Rockefeller. Skupen kapital je zdaj znašal 75 milijonov dolarjev. Rockefellerjeva in Flaglersova finančna moč se 'je v 15 letih po-tisočerila. Ce pokažemo v denarju Rockefellerjevo pot, dobimo tole sliko: Leta 1858: največ 500 dolarjev premoženja. Leta 1865: ima že 50.000 dolarjev premoženja. Leta 1870: — 31 let mu je, pa je že milijonar. Leta 1885: stokraten milijonar. Leta 1900: ima po davčni cenitvi premoženje v vrednosti 1 milijarde dolarjev. Leta 1910: ima v denarju 2 milijardi dolarjev, za 5 milijard mark v premoženju. Standard Oil Co. je prodala dnevno leta 1870 600 sodov petroleja. 50 let pozneje proda dnevno 200 milijonov sodov. Kapital Standard Oil of New Jersey je dosegel leta 1932 1 milijardo 900 milijonov dolarjev. Skupno z drugimi Standard družbami je bil tedaj cenjen kapital trusta na 24 milijard mark. Poleg tega so dobički tečajev: delnica družbe Standard Oil of Indiana z imensko vrednostjo 100 dolarjev je bila vredna že leta 1911 3000 dolarjev, leta 1936 pa že 36.000 dolarjev. V letu 1932 sem obiskal Rockefellerja na njegovem posestvu v Pocantico. Prišel sem v palačo s krasnim pogledom na Hudson, na obširen zalivski prostor v izmeri 21 hektarov, videl sem umetnostne zaklade in dragocena drevesa. V vsem tem prostoru se je gibala cela vojska detektivov, varuhov petrolejskega kralja. Ko sem čakal, mi je pripovedovala gospa Johnson, njegova dolgoletna hišna gospodinja, da Rockefeller ni ne kadil, ne pil vina, da je hodil redno spat ob devetih, vstajal pa je ob sedmih, veliko prebiral časopise, komaj pa kakšno knjigo, da je zelo rad in mnogo poslušal radio in se posebno zanimal za orgelsko in domačo glasbo. Tudi v kuhinjo je večkrat prišel. Veliko je potoval, pri čemer je imel to slabost, da se je rad dal fotografirati in se pogosto razkazoval našemljen, da bi vzbujal zanimanje in pozornost. , Kaj bo ta stari mož, ki ga je njegov brat Frank tako sovražil, da jo dal odstraniti krsto svoje žene iz skupne grobnice, kaj bo ta j rekel o svojem življenjskem delu?. Leta 1932, šest let pred njegovo smrtjo, je bil Rockefellerjev Obraz preprežen s tisoč drobnimi gubami. Kljub njegovi zaposlenosti, ki je že bila naklonjena nebu, je imel ustnice kakor ostrino noža zarezane v glavo, podobno mumiji, njegov smeh je bil rezek in grenak. iPridnost, trdo delo, jasno čelo, varčnost in zaupanje vase, to so ključi do uspeha,« mi je dal Rockefeller takrat kot navodilo. »Ljudje vedno mislijo,« je rekel, »da sem silen delavec, mož, ki je delal od ranega jutra do pozne noči in si ni privoščil počitka ne poleti ne pozimi. Resnica pa je, da sem imel že od srede petdesetega leta dolge počitnice in svoj čas uporabil, da sem tukaj sadil drevesa, delal nove poti in vrtove in užival življenje s svojo družino. Nikdar nisem žrtvoval trgovini vseh svojih misli in vsega svojega življenja. Veliko časa sem porabil za nedeljske šole, za človekoljubna dela in zase. In jaz ne morem razumeti toliko poslovnih ljudi, ki se vsega izroče samo podjetju in niti z enim samim vlaknom niso več povezani z življenjem pametnega človeka ...« Tako, to je rekel človek, čigar podjetje je bilo prvo, "ki je zmagalo nad »človekom«, mož, ki je ustanovil prvi »trust« na svetu. Vprašal sem Rcckefellerja, kako je prišel do zamisli ustanovitve Standard Oil. »V resnici ne izvira od nas misel skupnega dela in združenja,« je odgovoril. Ljudje iz Western Union Telegraphen so s tem pričeli, z nakupom nekaterih linij in s priključitvijo teh njihovemu sestavu. Standard Oil je bila manj sad zamisli kakor sad grenke potrebe. Takrat je grozil polom vsem čistilnicam petroleja, ker je bila prodajna cena nižja od režijske cene. Zla volja, sovraštvo in zavist so vladali v tem poslu. Jaz sam z nekim konkurentom nisem leto dni spregovoril besede. Potem sem vprašal, ali bi se ne mogla nekoč le porazgovoritl. Dve uri sva pretresala petrolejske posle, on kakor jaz sva bila prepričana, da tako ne more iti naprej. Končno ,je on prodal svoj obrat nam za dostojno ceno. Kje sem vz.cl za to denar? Vedno sem spraševal ljudi\ ,Ali hočete gotovino ali delnice družbe Standard Oil?' Pri tom sem vedno bahato in odločno odprl našo čekovno knjigo. In skoro vedno so ljudje vzeli delnice. »Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele...« O Ljubljančankah je znano daleč po svetu, da so čedne in da se znajo lepo oblačiti. Lepo se oblačijo zlasti gospe in hčerke premožnih družin, nič manj okusa pa ni opaziti na onih, ki razpolagajo z omejenimi sredstvi. Se dandanes, ko so postala modna vprašanja manj aktualna, ne vidite v gledališču ali kavarni zanemarjena ali celo neokusna oblačila. »Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele«, velja že od tistih časov, ko jim je napravil poklon sam prvak slovenskih pesnikov; isto velja dandanes in bo veljalo najbrž tudi v bodoče. Zanimalo me je, če smo v modnih vprašanjih še vedno navezani na Pariz in inozemstvo sploh — ali pa se je na tem področju razvilo tudi kaj samoniklega, pristno ljubljanskega. To je bil odločilni povod za to, da sem potrkal na vrata damskega 6alona. Kakor je pač dandanes navada, sva načela pogovor o zdravju in zimi, ga nadaljevala pri vsakdanjih malih skrbeh, potem pa sem ji kar naravnost povedal, da sem prišel prav za prav kot časnikar na »službeni« razgovor. Takrat je zardela. Prinesla mi je kup modnih revij in mi pokazala novosti letonje zimske mode. Povedal sem ji, da sem si ilustracije ogledal že doma in v kavarni in da me zanima zlasti to, kar je na modi posebnega, recimo slovenskega ali ljubljanskega. Začel sem s konkretnimi vprašanji: »Ali se vam zdi, da smo v modi še vedno samo posnemovalci inozemskih novosti ali pa imajo naši damski modni saloni tudi kaj lastnega, pristnega, izvirnega?« Gospa je odložila cigareto in začela živahno pripovedovati: »Ne rečem, da ne prebiramo rade mnogotere modne revije, ki so res lepe; te nam služijo kot pripomoček, kadar gre za posvet s strankami. Tudi marsikatero pobudo nam dajo ilustracije, krojne priloge in podobno. Imamo pa v Ljubljani tudi nekaj modistinj, ki delajo po svoji zamisli. Tako nastajajo originali, kroji po liniji, sestavi barv, po izrezu, nakitu ... originalu v vsakem oziru. In lepi so!« Potem mi je pokazala nekaj skic, ki so v vsem potrdile njeno izjavo. Gospa, ki sama izdeluje načrte za obleke, je pripovedovala tako zanosno in prepričevalno, da sem se kaj kmalu preveril, da ne gre za navadno šivanje in krojenje, temveč za ustvarjanje, ki je podobno umetniškemu udejstvo-vanju. Med modistkami je torej že nekaj umetnic. Ne mislim na umetnost spretnega krojenja, na veščino dobrega prileganja obleke, ali na uspešnost prikrivanja telesnih nedostatkov kot so na pr. povešena ramena, prehuda rejenost, suhost, ne-znatnost postave in podobno; veliko okusa, znanja in umetniškega navdiha kažejo nekatere vodilne modistke glede linije kroja, glede kombinacije barv in tudi glede okraskov iz blaga, klobučevinc in podobnega preprostega materiala, ski modi?« »Ali je težko ustreči željam posameznih strank? Kaj sodite o okusu Ljubljančank?« »S stalnimi strankami je lahko, ker jih poznamo in ker smo si edine glede sloga. Tem je lahko ustreči in izdelati obleko, da so prikupne, resne, svečane, vesele, kar je seveda odvisno od namena obleke. Težje je z onimi, ki pridejo prvič. S temi je potreben daljni pomenek. Glede okusa 2rtev komunistične »OF« Po dolgem času negotovosti se je dognalo, da je padel dne 8. julija Božo Osterc, absolvent drž. trgovske šole. Vsem. ki so ga poznali, se je zdelo nemogoče, a vendar je res. V prejšnjih letih je mnogo potoval po svetu. Prehodil in spoznal je skoraj vso bivšo Češkoslovaško, Italijo in Nemčijo. V mnogih nevarnostih je bil, a se je vedno srečno vrnil domov. Tudi letos ga kakor ponavadi, ni obdržalo doma. Odšel je konec junija na Dolenjsko k nekim znancem. Na prvi petek v juliju je imel dober namen zadostiti svojemu verskemu prepričanju in pristopiti k sv. obhajilu. Zelja se mu ni izpolnila. Odpeljali so ga partizani in obsodili na smrt. Vsak, k ga je poznal, je bil prepričan, da se bo vrnil. Znal je neverjetno pridobiti ljudi, bil je nadvse prikupnega značaja. Pri domačih zločincih pa mu to ni uspelo. Njegova najlepša odlika je bila doslednost in globoko katoliško prepričanje, kar pa ni šlo v glavo komunističnim zločincem, ki so ga zaradi tega morali spraviti iz sveta. Vsakdo, ki je Osterca poznal, bo razumel zakaj je odšlo že toliko vrstnikov pred njim v večnost. Mislil je drugače, in to je bilo dovoli, da je dobil mesto kot svetal biser v kroni mučeništva. KULTURNI OBZORNIK Zbirka črtic Iz Haloz Jože Krivec: Dom med goricami. Slovenčeva knjižnica je postavila v 6voj letošnji knjižni program tudi več slovenskih izvirnih del. kar je gotovo hvalevredno ter ima v današnjem času še, poseben kulturno-vzgojni pomen. Slovenski bralec ne teži samo po tujih delih in prevodih, temveč 6i vedno bolj želi najti v 6loven6ki knjigi domačega duha, vonja svoje slovenske zemlje, in gledati zgodbe iz življenja lastnega rodu. Zato je uredništvo Slovenčeve knjižnice izdalo za božič vesel življenjepis slovenskega vaškega nagajivčka »Naš Buček«, ki ga je napisal Jože Vovk, za novo leto pa je poslalo v 6vet zbirko lepih črtic iz Haloz: »Dom med goricami«, prvo knjigo pisatelja Jožeta Krivca. Tako nam 6 to zbirko ne predstavlja samo novega pisatelja, temveč tudi nov svet v naši književnosti, kajti nivno Haloze so bile našim pisateljem nekako odmaknjene in le včasih opisovane ((Meško), pač pa 60 jih odkrivali slikarji (Mihelič) in sociologi (Žgeč). Ti zadnji so jih gledali z očmi zagrenjencev m mate-rialistov, zato 60 dkrivali v njih enostransko podobo kot najzanikrnejšega in najzanemarjenejšega dela naše domovine. Jože Krivec pa je, sili teh haloških goric, ki ljubi svoj domek med goricami: zato je njegova podoba pisana z ljubeznijo ter se mu spreminja v pesem klopotcev in veselega zvonenja, v katerem tudi bedna usoda viničarjev dobiva nove svetlejše poglede za bodočnost. Toda Krivec ni pisatelj, ki ni ee dal omamljati samo zunanji razpoloženjski poeziji pokrajinskega videza in čustvenim odnosom do lastne zemlje, temveč ima odprto oko za bedo ieh krajev, za usodo viničarjev in njih otrok, pa moram reči, da je pri nas zelo soliden. 2e dolgo se ni zgodilo, da bi imela opravka s stranko, ki bi zahtevala kaj nemogočega. Seveda, sedaj tudi ni čas za modne senzacije.« Potem me je zanimalo, kako je z delom v salonu, ali ga je dovolj in kateri stanovi si najlažje naročajo lepa oblačila. Glede zaposlenosti mi je gospa povedala, da se ne more pritoževati, čeprav nastopi tu pa tam vrzel glede dela. To je kajpada čisto razumljivo. — In glede stanov, katerim gre dobro? Tu mi ni mogla odgovoriti, v ta namen bi morala izdelati posebno statistiko. Ura je bita že pozna in nisem je hotel še s tem nadlegovati. Veliko imajo seveda opravka s predelovanjem starih oblek. Obračajo jih in predelujejo in Ljubljančanke so vesele, ko dobiio spet obleko, ki jih poživi in dela sodobnejše. Z obračanjem ali predelovanjem je za stranke manj stroškov, veselja pa prav toliko, kakor z novo obleko. »Bi mi na kratko povedali še značilnosti letošnje zimske mode? Vprašanje me zanima zaradi tega, ker je tudi v modi odtenek dobe in razmer, ki vladajo danes po svetu.« »O letošnji modi bi rekla, da je postala so-lidnejša. Zdi se mi, da že dolgo ni bila tako ženska in ljubka, kakor je letos. Linija oblek daje postavam nekaj gracioznega. Nakita je zelo malo in še ta je preprost. Pri nas v Ljubljani ga je morda več kot v inozemstvu, to pa zaradi tega, ker se je pri nas zelo lepo razvila kultura preprostega in ne preveč dragega nakita iz blaga in klobučevine. Cesto sem zelo vesela in naravnost presenečena, ko mi prinesejo šopke, cvete in druge izdelke ročnega dela. Veliko smisla za barve imajo naše izdelovalke okraskov in zelo ljubko jih izdelujejo. V ostalem bi rekla, da opažam na sedanji modi nekaj resnejšega. Na klobukih ste lahko to sami opazili.« Pogledal sem še v delavnico, kjer jc sedelo nekaj gospodičen pri šivalnih strojih. Zanimalo me je, koliko zaslužijo in zvedel, da so oddeljene v kategorije in da se suče njih zaslužek od 2.50 do 4 lire na uro. Obisk v modnem salonu — v katerem sem bil, to je nevažno — me je prepričal, da so si izbrale ženske, ki so se odločile za šivanje in krojenje, lep poklic. Tiste, ki jih delo resnično zanima, so se poglobile v mnogotera estetska vprašanja, ki so v zvezi z okusnim oblačenjem. Jc to poklic, v katerem je dana možnost, da svobodno razviješ svojo nadarjenost, smisel za linijo, za barve, za lepoto in ubranost. Sama nadarjenost pa seveda tudi ne zadostuje. Okus Ljubljančank jc tako na višini, da se morejo tudi modistke stalno rajvi-jita in poglabljati. »Vihar v kozarcu« na Rokodelskem odru Igralska družina Rokodelskega odra ve, da sprememba razveseljuje, in je zato po uspelih resnih igrah segla po komediji, s katero je v nedeljo uvedla na svoj oder pustni čas, računajoč z občinstvom, ki hoče tudi smeha in prijetnega oddiha. Prejšnja leta smo navadno gledali na Rokodelskem odru v času Kurenlovega pohoda obrabljene burke, ki niso delale slovesu odra posebne časti, to pot pa so le ohranili raven dosedanjega igranja s Frankovo komedijo v treh dejanjih »Vihar v kozarcu«, ki ga je lani dajalo tudi naše gledališče. Mislim, da so izbrali »Vihar v kozarcu« iz dveh razlogov: igra ustreza občinstvu, igralacem pa nudi dovolj priložnosti, da se uveljavijo kot značaji in tipi v najrazličnejših vlogah. Ob grotesknosti motiva — ugrabljen in na magistratu obdržan kužok povzroči žalosten polom v politični karieri ambicioznega dr. Karla Thossa — biča avtor zlaganost kričečih programov. Mlad časnikar Burdarh pride k dr. Thossu, da bi ga intervjuval za večerno pošto o smernicah njegove občinske politike, ko gre za to. da bi postal mestni župan. Thossa ni doma, pač pa njegova nevesta. ki časnikarja pogosti in se vidi, da ji ni neljub. Pri razgovoru ju zmoti hranjevka gospa Vogl. ki je prišla, da bi intervenirala za svojega »Tončka«, za katerega ne more plačati... Vsa zgovorna nagovori časnikarja, meneč da je on občinski svetnik Thoss, a ko spozna svojo zmoto, jo zaročenka Viktorija pridrži, naj počaka v sosedni sobi. Medtem pride tudi Liza, soproga izdajatelja »Večerne pošte« Ouillinga. Vsa je navdušena za Thossa in zviška gleda mladega časnikarja, ki je potem priča Thossovega nastopa, ko zavrne vse liranjevki-110 moledovanje za njenega — kužka ter jo nažene. Vse lepe Thossove besede potem ne zanimajo več časnikarja. V drugem dejanju se zglasi zopet branjevka z »Večerno pošto«, v kateri je poročilo o psu in Thossovem »socialnem« čustvovanju, kar Viktorijo vznemiri še bolj pa je presenečena, ko pride Liza z vestjo, kako so Thossa na zborovanju izžvižgali in izlagali. Tudi časnikar pride. Viktorija meni, da se bo opravičil, a nič tega. Iz razgovora izve, kako se je v svojih mladih lotili zaklel, da bo nastopal proti mučenju živali. Ko pride Thoss z (Juillingom, se vsa zadeva stopnjuje. Časnikar ostane miren, kar županskega kandidata in lastnika lista še bolj razburja, a meščani, ki so prišli pred Thossov dom, za trenutek razburjence pomirijo. Quilling in Liza prigovarjata Thossu, naj se pokaže pri oknu in spregovori besedo v zahvalo za zaupanje, kar res stori, a doživi novo žvižganje in lajanje, katero mora plačati Burdach, ker ga lastnik »Večerne pošte« odpusti iz službe. Tretje dejanje se godi na sodišču, kjer so mora Burdach zagovarjati zaradi vloma in tatvine. Burdach je namreč rešil kužka in Thoss ga jo ovadil, preden je zapustil mesto, v katerem mu ni bilo več obstanka. Razprava se kajpada lepo izteče in trije srečni pari so veseli zaključili — vihar v kozarru. Kar se tiče igranja, moramo reči, da spada ta uprizoritev med one, s katerimi se rokodelska igralska družina lahko postavi, Koroščeva režija in njegov časnikar Burdach, Čekulov Thoss, Viktorija Merharjeve, Tukačev Quilling in Liza Cankarjeve, Iztokov živinozdravnik, Zvonimirov sodnik, Pirnatov pravdnik in Betka Stupičeve so bili vsak v svoji kreaciji izdelani in neprisiljeno življenjski, gospa Vogl Zupančičeve in Acetlov mestni sluga pa sta s svojim posebno posrečenim nastopom publiki gotovo najbolj ugajala. Tudi porotnika in oba sodna sluga — Aleš. Keržišnik in Rupnik — so skušali vzdržati z drugimi igralci. No, da je bilo z režijo vse v redu, je dokazal tudi živi kužek, ki je po svoje kar sijajno igral in vzbudil salve smeha. Scenerija je bila tudi to pot lepa, odmori kratki, le dvorana je bila premajhna. kar kaže, da je Rokodelski oder zajel že in pritegnil s svojim posrečenim igranjem in izborom prav široke kroge občinstva. Igro prihodnjo nedeljo ponovijo. Sadjarji in vrtnarji polagajo letne račune Ljubljana, 20. jan. Ko v zimski dobi počiva zunanje vrtnarsko in sadjarsko delo, je pač umestno, da marljivi vrtnarji in sadjarji polagajo letne račune o uspehih in napredku svoje krepko razvite organizacije. Za viškim Sadjarskim in vrtnarskim društvom je te dni prišlo na vrsto SVD Ljubljana I, ki je svojim članom podalo kratko in jasno 6liko in bilanco enoletnega dela. Občni zbor te prekoristne in dobre organizacije je bil preteklo nedeljo v prostorih restavracije pri Mraku na Rimski cesti. Zbor je vodil predsednik dr. Spiller-Muys. Zborovanje je trajalo dve uri ob prav veliki in častni udeležbi, kar je bil znak, da je ta organizacija dobila krepko zaslombo in podporo med vsemi onimi, ki 6e zanimajo za sadjarstvo in vrtnarstvo. Pomisliti je treba, da šteje ta organizacija, ki oklepa prebivalstvo tako zvanega Gradišča in Mir-ja, sedaj že 512 članov. Samo lani je k društvu pristopilo nad 100 novih članov. Društveni funkcionarji tako predsednik dr. Spiller-Muvs, tajnik mladi France Pirnat, blagajnik Teodor Drenig in drugi so podali zanimiva poročila o delovanju, napredku in razvoju društva, kakor tudi o vseh akcijah, ki jih je uprava vodila preteklo leto za izboljšanje vrtnarstva in sadjarstva. Važno je bilo prejšnja leta, da je društvo vsako leto prirejalo strokovne poučne tečaje v jesenskih in zimskih mesecih, ki so bili vedno dobro obiskovani. Ker niso mogli dobiti primerno predavalnice, so bili lani februarja ti tečaji začasno ukinjeni. Društvo poskuša dobiti primerno sobo ali predavalnico, nakar bo takoj začelo z novimi predavanji o umnem sadjarstvu in vrtnarstvu. Podružnica SVD Ljubljana I je 330 članom preskrbela in opravila škropljenje sadnega drevja ter v ta namen porabila do 1000 litrov koncentrirane žveplenoapnene brozge. Interesentom so lani dali nad 1000 paradižnikovih sadik iz toplih gred. Podružnica je dalje članom dobavila precej raznega zelenjadnega semena in sadna drevesca raznih vrst. Lani spomladi je podružnica razdelila 700 kg semenskega krompirja vrste bint-je, prav tako jeseni do 400 kg. Odbor je predložil mestnemu poglavarstvu obširno, dobro utemeljeno spomenico o ustanavljanju družinskih vrtov. Podružnica je lani uredila novo skladišče za društveni inventar pri članu in odborniku Teodorju Drenigu. Društveno premoženje je sedaj cenjeno na 10.000 lir. Občnemu zboru sta prisostvovala za mestnega župana inž. Angela Mahkotova. za Osrednje sadjarsko in vrtnarsko društvo pa tajnik g. 1. škulj, ki je želel podružnici najlepše uspehe v bodočem letu ter nasvetoval tudi razne praktične pobude. Prav zanimiva in živahna debata se je razvila o aktualnem vprašanju za zgraditev treh praktičnih Borba proti komunizmu Ali si lasti komunizem res kakšno znanstveno vsebino? Ze nekajkrat smo dejali, da jc ko-inuniiem materializem, da sc zapiše inalerializtnu, kdor so zapiše komunizmu. Komunisti sami sc priznavajo ta materialiste. Pravijo pa, da je njihov materializeib »dialektični materializem: beseda, ki naj bi njihovemu nauku poudarila značaj znan-stvenosti. torej si komunizem res lasti neko ziian-stvenost, neko vsebino, ki naj bi dala vsemu po-kretu znanstveno podlago, znanstveno vsebino, nauk. Mi smo žn pokazali, da je ta nauk zmoten, sam s seboj v protislovju. Pa vendarle je komunizmu ta »znanstvena vsebina« kaj malo važna. Se zdaleč mu ni to, kar so n. pr. katolicizmu katoliške verske resnice. Kakor io marsikako gibanje v zgodovini, tako si jo tudi komunizem privzel nauk lo zato, ker mora svoje cilje pred znanstvenim svetom opravičiti, ali pa masam predložiti nekaj, kar bo pomirilo njihovo zavest. Sam pa dobro ve, da mu je vsebina le golo sredstvo, ki ga lahko zamenja, brž ko se mu lin zdelo, da ne služi več cilju, ki si ga jo zastavil. Ni torej dovolj, morda celo glavno nn, spodbijati uauk komunizma, ko je pa tn nauk komunizmu le nekaj konvencionaluega, nekaj, česar mu je kaj mahi mar. In res kaze skušnja, da od komunizma zapeljanih ljudi ne prepričaš, (udi če jim na dlani dokažeš zmotnost njihovega nauka. Borba proti komunizmu je le malo uspešna, čc jo to le borba proti njegovemu nauku. Predvsem je treba upoštevati nekatero druge prvine, ki 11.1 njih komunizem gradi svojo gibanje. V resnici gre komunizmu le za cilj, ki ga zasleduje z različnimi sredstvi in z različno taktiko. Cilj, sredstva, taktika — to so tri stvari, ki z njimi komunizem privlačuje in obvlada ljudi. Cilj: enakost, brezrazredna družba, sprostitev od vseh obveznosti, zadostitev nagonom, skratka, nekak raj na zemlji; sredstva: moRočna organizacija in propaganda, revolucija, »likvidiranje« huriujev in duhovščine, razlastitev zemlje in proizvajalnih sredstev; taktika : razni načini, kako so sovražnik prevara, kako se z majhnimi silami dosežejo veliki učinki, kako so razkrajajo sovražne vrste, kako se komunistična akcija zakrije pod nedolžno, nekomunistično obleko, k.iko sp pridobiva ta ali ona ljudska plast, žene, otroci itd. Poznavanje cilja jc res veliko važnosti pri vsaki akriji. Znani psiholog Linduorski celo uči, da so nagibi (t. j. poznavanjo cilja in njegova privlačnost) bul.) odločilni pri vzgoji, kakor pa tkzv. navajanje. Komunizem prikazuje svojo ciljo jasno, preprosto in nad vse privlačno. In res: nihče se še ni oklenil komunizma zaradi lepote njegovega nauka (kakor se tn velikokrat ženili pri spreobrnitvah h krščanstvu), vsakdo le zaradi zapeljivosti cilja, ki mu £.1 zna komunizem naslikati v tako lepi luči. Nihče ni postal pristaš komunizma zato. ker ca je nauk komunizma notranjo prepričal (kar je pri spreobrnitvah h krščanstvu najbolj redna pot), pač pa. ker se je dal zapeljati nd premetene komunistične taktike. To. kar pridobiva ljudi, je torej cilj komunizma; brezobzirna sredstva in premetena taktika pa mu utirajo pot do cilja in odstranjujejo ovire. Če bi privrženci komunizma vedeli in videli, da je cilj, ki jim ga slika komunistična propaganda, le utopija, sanje, prevara, ki prinaša razočaranje, hi tn morda le zaleglo, da bi se marsikdo spametoval; če hi množice, ki jih komunizem zapeljuje, poznale hinavščino in večno dvoplatnost njegove taktike, bi ne bile tako sprejemljive in voljno, podvreči se mu; zlasti pa, če bi izobraženci, ki imajo vpliv na mišljenje ljudi, poznali komunizem v njegovi pravi luči, dobro poznali zvijačnost njegove taktike, vedeli za resnično ozadje in znali po tem presojati vsako njegovo prizadevanje, bi tudi naše javno mnenje v bližnji preteklosti ne bilo tako pod vplivom komunistično »osvobodilne fronte«. Seveda s tem ne smemo izključiti znanega dejstva, da se človek oklene zla tudi takrat, ko vidi, da je zlo, t. j., da ima svobodno voljo in izbere dobro ali slabo pot. dalje, da spoznanje še ni zadostno. da bi se človek oklenil dobre poti. A vendar dela človek vedno po nekih nagibih, in prav te nagibe zna komunizem liudcm spretno pričarati pred oči. Ko se jim bodo ti nagibi razblinili v nič. ko bodo dovolj jasno spoznali, da ic cilj komunizma le velika prevara, ko ho taktika komunizma pred njihovimi očmi do goleča razkrinkana, ali ni verjetno, da bo marsikdo obrnil komunizmu hrbet in ho videl v krščanstvu rešitev svojih dvomov in cilj svojega iskanja? sadnih sušilnic v Ljubljani. Take sušilnice bi bilo velikega pomena za Ljubljano. Ga. inž. Mahkotova je občni zbor pozdravila v županoveTn imenu. G. Verbič je opozori! občni zbor na ureditev cen raznim semenom in drugim zalogam. Cene naj so prilagode tržnim conam. Živahne so bile debato tudi o raznih vprašan jih, ki postajajo posebno pereča z ozirom na bližajočo se pomlad, ko bo nastala velika potreba po raznih semenih. Občni zbor je nazadnje potrdil staro upravo podružnico s predsednikom dr. Siller-Muysom na čelu, ki predstavljajo proletarsko plast Haloz. Toda črne podobe teh ljudi ne vodijo v obup, temveč je v njih toliko moralne 6ile, da 6e vzdrže na površju in vidimo v njih tudi trdno poroštvo za bodočnost. V tej veri 6e Krivec zelo razlikuje od materialističnih pisateljev polpretekle dobe, ki 60 opisovali okolisne pokrajine pod Halozami in na nasprotni strani Drave od opisovalcev Ptujskega polja. Lu-kariie, kmetov v Slovenskih goricah in v Prek-murju, v naših obrobnih krajih, ki 60 zadnja leta prevladovala v naši knjigi. Približuje pa 6e v svojem gledanju Kocipru, le da je Kociper napisal pesem »Goričancev« gruntarjev z one 6trani, dočim ima Krivec bolj pogled za viničarje-bajtarje med goricami. In tudi: če je Kocipra bolj zaneslo v pesem in leporečje. je, Krivec stvaren opisovalec življenja. Oba pa sta dobra predstavnika našega najmlajšega pripovedništva, ki 6e izvija iz objemov surove tendence moralnega razkroja in naturalizma, ter se približuje zopet zdravemu realizmu do-bie slovenske tradicije. Jože Krivec je mlad pisatelj, rojen 1. 1916 v Verejah nad Ptujskim poljem, kakor je pisano v uvodu, kjer je podan tudi opis njegovega literarnega delovanja doslej. Udej6tvoval se je v dijaških almanahih (Mlada setev v Ptuju), potem pa v raznih listih, v zadnjih časih preuvsem v Domu m tvetu, Obisku, Vigredi itd Zdaj je iz teh svojih prvih novel in črtic z haloškm-i motivi sestavil prvo svojo zbirko »Dom med goricami« in jo posvetil svoji pokorni mamiki. Krivec je 6vojo zbirko zajel v lep čustveni okvir haloškega razpoloženja, v dve črtici, ki označujeta lepo njegov Kraj, namreč z začetno podobo postavljanja klopotca (Zapel je klopotec) ter v zaključno razpoloženje »Večerno zvonjenje« s Črne gore, ki mu to pokrajino pokaže 6amo še v bolečem hrepenenju. V ta lep okvir je vložil 6voje manjše in vetje črtice. Med večjimi imenujem naj prej »Dom med goricami«, ki je dal zbirki naslov. Je to mrka slika haloške družine, ko dom zapu- ščajo sinovi in hčere, gredoč v 6vet, da si zaslužijo lepše življenje. Domača tragedija, kakor jo doživi Mica, 6amo veže to notranje razpadanje* ki vodi gospodarja v pijanost in brezupno delo za zemljo, da končno omahne. Toda — njegova 6nirt pridrži nesrečno Mico, ki na tem domu doživi še srečo in ves doni na novo vstane. — Tako propadanje kmečkega doma opisuje tudi »Pot navzdol«, kjer je opisan Franc Stremšek in njegov propad, ko proda hišo in hrani denar. Toda denar izgublja na vrednosti, njegova dobičkaželjno6t je hčere zapeljala v nesrečne zakone, sam pa pade navzdol, da konča na isti način kot občinska sirota Gera, ki jo je preje zaničeval. Močni so prizori njegovega vračanja k hiši, ki jo je zapustil svojevoljno. Najmočnejša pa je »Viničarjeva selitev«, dramatično napeta zgodba, ki je v 6vojem koncu naravnost izredno poantirana ter jo smatram za najmočnejšo podobo haloškega viničar-6kega problema v naši književnosti. — Druge črtice 60 manjše ter podajajo posamezne zgodbice: tako »Kočarska gospodična« 6 sodobnim motivom materinega maščevanja nad dekletom, ki pride po-gospodena iz mesta in pripravljena zabavati tuje-rodce, za kar ji mati pristriže lase in jo tako pri-veže na zemljo. »Mladost je mimo šla ...» je močna slika prevarane mladosti, pa vendar močna v veri v novo trdno bodočnost v delu in volji. »Invalid« je tragična usoda bivšega invalida, ki umre prav tedaj, ko 6e mu usoda poboljša. »Drobna svetinjica« pa je lepa 6tvar in sočna, morda naj-pri6rčnejša sličica v zbirki, z močnim opisom nevihte in močne kmečke vernosti, »Žetev« in »Po očetovem pogrebu« 6ta kratki zgodbici več ali manj dobro izvedeni, dočim je močan poudarek do zemlje in prave ljubezni do Haloz v črtici »Moj oče je točil...«. Ljubezen do mamice, ki ji je, posvetil knjigo, pa je vezana s črtico ^Zadnji kos kruha« in zaključno »Večerno zvonjenje«,, ki nam zapre ta svet Haloz in ga odpre v koprneče daljine. Krivec je v te podobe haloških goric in usod vpletel mnogo domačega izrazoslovja, kar daje posebno barvo tem zgodbicam, ki jih bodo brali radi zlasli ljudje iz teh krajev. Slovarček teh Io-kalizmov je dodan na koncu. Posebno mikavnost pa daje zunanja oprema ter notranje vinjete, ki jih je naredil akadeinični slikar Fr. Mihelič. Tako sta se v eni knjigi našla pisatelj in 6likar naših Haloz, kar ima 6vojo vrednost. Slovenčeva knjižnica je 6torila prav, da je izdala izvirne črtice mladega pisatelja v takem izboru in opremi ler tako popularizirala novega pisatelja, ki je že s 6vojiin knjižnim prvencem pokazal, da zna opazovati svoje rojake, da jih ljubi. Tako je ovekovečil 6voj rodni kraj goric, klopotcev in zvonjenj z romarske cerkve, kjer Marija z Gore varuje pod 6vojim plaščem preplašeno a vanjo zaupajočo 6renjo Haložanov pred turško nevarnostjo. Haloze na so dobile svojega pisatelja. td. * Dizionario tascabile italiano - sfoveno e slo-veno - italiano — Žepni slovar italijansko-slovenski in slovensko-italijanski. Ta praktičen, za vsakdanje potrebe namenjen slovar, je izšel okrog novega lela, v tretji, pregledani nakladi. Na 328 ih straneh obsega najvažnejše. besede in izraze in se po svoji žepni, kaj lični obliki prav ponuja vsakdanji rabi. Sestavil ga je in tudi pred tem natisom pregledal Ferdi-nando KIeinmayr, avtor priznanih in zelo razširjenih slovenskih slovnic za Italijane in italijanskih za Slovence, ki po svoji metodi posebno ustrezajo namenom samoukov. Slovar, ki je, kakor pravkar omenjene, slovnice, izšel v založništvu knjigarne Stoka. Trieste, Via Milano, prav toplo priporočamo onim, ki se v zasebnem in javnem življenju bavijo z italijanskim jezikom. Knjiga je trdno kartonirana. ^AaBne n&mce Koledar Četrtek, 21. januarja: Neža, devica in mu-čenicn; Fruktuoz, škof in mučenec; Patrokles, mučenec. Petek, 22. januarja: Vincencij, mučenec; Anastazij, mučenec; irena, vdova. Lunina sprememba: ščip ob 11.48. Ilerschel napoveduje mrzlo in vetrovno vreme. Novi grobovi + Vasja Basai. Umrl je v Ljubljani 12 letni Vasja Basaj, sin ravnatelja Zadružne zveze dr. Jožeta Basaja. Pogreb bo v četrtek ob pol štirih iz kapele svete Marije r.a 2alah. Globoko prizadeti družini naše sožalje! + Jože Petrič. V 81. letu je umrl v Ljubljani g. Petrič'Jože, posestnik v Rožni dolini. Pokopali ga bodo v četrtek ob pol štirih popoldne iz Rožne doline. Cesta VII/9, na pokopališče na Viču. ■f" Vladimir Borisov. V 52. letu starosti je umrl v Ljubljani Vladimir Borisov, ki se je rodil v Lužnojem pri Tuli. Po prvi svetovni vojni ga je razsulo Rusije pognalo iz domovine, katero je zapustil leta 1020. Po težkih preizkušnjah je ostal v naših krajih in si pridobil mnogo prijateljev. Težka operacija mu ni mogla rešiti življenja in je umrl v ponedeljek zvečer. Pokopali ga bodo v četrtek ob 4 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. + V Šknfji Loki je umrl zidarski mojster in Irgovec Angelo Molinaro. Po dolgem bolehanju za rakom na želodcu je umrl na svojem domu v Škofji Loki dne 18. t. m. ter je bil pokopan isto-tam 20. t. m. Pokorni se je rodil v Buji 1. decembra 1861. leta ter je izvirni iz furlanske rodbine; od 18. leta dalje pa je preživel vse svoje življenje v Škofji Loki, kjer si je ustanovil družino in dom. Bil je Sirom okrog znan stavbenik. Mož poštenega značaja in vere je spadal med najstarejše Ločane. Zapustil je dva sinova, izmed katerih je najstarejši stavbenik na domu, mlajši pa je prolesor na IV. moški realni gimnaziji v Ljubljani. Naj rajnim sveti večna luč! Vsem njihovim dragim naše sožalje! Kmalu bosta izšli novi knjigi: Fogazzaro: »Pesnikova skrivnost« in Nicodemi: »Postružka« — Po odjugi zmeren mraz. V torek jc vladala v pokrajini močna odjuga. Po mestnih ulicah se je tajalo. Z žlebov so padale ledne sveče. Bila je ponekod velika nevarnost za pu-sante. Tu naj opozorimo hišne lastnike, da odgovarjajo zaradi teh sveč tudi civilno pred sodiščem za vsakršno poškodb) pasanla. V torek je bil dosežen dnevni temperaturni maksimum —4.5° C. Po ulicah se je v torek napravilo melje, ki je pač nerodno za pešake. Od torka na sredo pa je odjuga, ki nam je napovedovala še toplejše vreme, mahoma odjenjala in v sredo zjutraj se je spet pojavil mrzlejši val. Imeli smo v sredo zjutraj —10"C. Prve jutranje ure še ob zgodnji zori je bilo veliko milejše vreme kakor pozneje, ko je zavalovila še gosta megla. Po drevju se je napravilo mogočno ivje z lepimi kristali. Barometer je stalno visok, kar je znak primerno lepega vremena. V sredo zjutraj ie bilo stanje barometra 767.5 mm. Po mestu drugače marljivo odkidavajo sneg in čistijo ceste. Odpeljali so že mnogo snega v Ljubljanico. Promet se v mestu normalno razvija. — Na razna vprašanja sporoča Družba sv. Mohorja, da ima razen starejših kn jig iz svoje založbe v zalogi predvsem te-le: Pisma o trpljenju, ki so izšla že v drugi izdaji; Remec: Domača kuha, zbirka receptov za sodobno kuhinjo; Kotnik: Misijonar Jernej Mozgan, življenjepis znamenitega Slovenca; Družinske knjižice, katerih so veseli predvsem župni uradi; Cvetje iz domačih in tujih logov, najznamenitejšo slovensko zbirko naših in tujih klasikov; letošnje Mohorjeve knjige, ki jih imamo samo še nekaj kolekcij. Pohitite z naročili in krasna norost za nnSa deVleta: dCHIlSHa Knjiga BaJ ml sarojs %tm Napisala Jolanta Gerely. Prevedla prof.M. Gunde Broširana bo stala L25"—, vezana L 35'— Ta odlična vzgoina knjiga je pisana v obliki rotrana in se bere kot Bilno napeta življenjska povest. Matere kvplte jo svojim hčeram. Dekieta naročite si jo, zlata je vredna. Založba LJUDSKE KNJIGARNE v Ljubljani, Pred ikofl.o S oglejte si vse druge knjige v Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi ccsti 19 (palača Vzajemne zavarovalnice). — »Supcr« čaj je tip pravega ruskega (koloni-jalnega) čaja. — »Triglavska roža« na frančiščanskem odru. Preteklo nedeljo smo videli na frančiškanskem odru izvirno Kunčičevo delo »Triglavska roža«. Priljubljeni mladinski pisatelj je zajci snov deloma iz življenja Gorenjcev, deloma pa iz naših narodnih pesmi in pripovedk. Pisatelj je vse to narodno blago povezal v celoto in ustvaril dramatsko okolje. Zgradba igrice sicer nekoliko šepa, vendar nas to pri mladinski pravljični igri skoraj ne moti. Želeli bi ne Miko večjo povezanost dejanj in pa zanimivejši razplet, ki ga lahko pričakujemo pri pravljični igri. Vendar ti nedostatki ne motijo preveč, saj je igrica le nekaka pripovedka, postavljena na oder, namenjena predvsem za materinski dan. Ljubezen dobrega otroka do matere in še večja ljubezen matere do otroka, to je glavno vodilo, ki nas spremlja skozi vsa dejanja. Igra poteka na Gorenjskem n:id dovško vasio v planini, kamor gre Jožek po zaklad, da bi rešil bolezni svojo ubogo mater. Od starega ovčarja zve, da je za zdravje potrebna triglavska roža in voda iz Marijinega studenčka. Odpravi se po oboje, vendar pa mu gorski mož prekriža račune; ugrabi ga in odvede v podzemlje, kjer imajo vile svoje domovanje ob obali zlatega jezera. Bolna mati pričakuje Jožka doma; ker ga na ni od nikoder, se odpravi za njim v gore in pride do skalne stene, kjer ie prestreže gorska vila in jo odvede v podzemlie. Tu preprosi vile in gorskega moža. naj ji vrne sinka. Gorski mož to obljubi, toda mati mora žrtvovati luč svojih oči. Vile odvedejo slepo mater domov in nekaj dni za njo se vrne Jožek s triglavsko rožo in vodo iz Marijinega studenčka. Mati je izooslovala sinu prostost, sin pa materi zdravje. — Ta glavna vsebina ima še komične vložke, ki nas držijo v prijetnem pravljičnem razpoloženju. Igra je scensko nekoliko težka, vendar pa je rešitev na frančiškanskem odru prav ugajala. Posebno lepi so bili prizori na planinskem pašniku in v podzemlju. To je primer enostavne, toda okusne scenske rešilve, kar na tako skromnem odru ni enostavno. — Velika zasluga za prijeten večer gre predvsem igralcem. ki so se potrudili, da so podali pravljico res pravljično. Opazili smo, da so se izkazali tu zlasti mlajši igralci, ki kažejo veliko talenta. Vredno si je ogledati igrico, kakršna pride redko na naše odre. — »Duhovni koledarček 1943« se dobi v Mladinski založbi (Stari trs "0). Tam so na razpolago vse knjižice, ki še niso pošle. Cena posamezne 1 lira. Kmalu bosta izšli novi knjigi: Fogazzaro: »Pesnikova skrivnost« in Nicodemi: »Postružka« — Spomnite se ptic pevk! Prav sedaj je zarentačila zima tako zelo, da so tudi ptice pevke, ki so imele doslej razmeroma ugodno vreme, precej v škripcih. Sedaj je prišel naš čas, da jim priskočimo na pomoč. Sneg je prekril vse in le malenkostne so priložnosti, ko pticam še kje kaj pade pod kljun. Večina domačih ptic pevk prezimuje pri nas. Tako so ostali pri nas sinice, palčki, brglez, žolne in še vse polno drugih žužkojedov. Krotki se približujejo našim oknom in balkonom. Prosijo drobtinic. Kaj mislite, da se jih ne izplača krmiti? Ena sama siničja družinica, ki premore vsega skupaj takole 20 lačnih glav na leto. pospravi v enem letu poldrug stot žuželk. Veste, kaj se to pravi? To odgovarja približno 120 milijonom jajčec raznih škodljivih žuželk ali pa 15.00 gosenicam srednje velikosti. Se torej res izplača, če jim pomagamo pretolči se skozi najtežje zimske mesece. Iz Novega mesta Popravek. V »Slovencu« z dne 17. t. m., št. 13, se je v članek »Obrtništvo na Dolenjskem je močno razvito«, vrinilo več pomot, ki bi lahko bralca-obrtnika spravile na napačno pot. Tako je treba čitati, da slede kovinarskim strokam mizarji, ne pa zidarji, dalje da štejejo sedlarji in tapetniki 11 članov, ne pa 131. Učna pogodba v tapetniški stroki je bila sklenjena le ena sama, ne pa 13. Grda tatvina. V kapeli bolnišnice Usmiljenih bratov v Kandiji, sc bile tudi letos postavljene prav zanimive jaslice, katere je hodilo ogledovat mnogo ljudi. Pred jaslicami je bila postavljena mala skrinjica za milodare v kritje stroškov za jaslice. Pred dnevi pa se je nekdo polakomnil tega denarja in je nabiralnik nasilno odprl ter ga izpraznil. Iz Kočevja Cenjene naročnike naših listov v Kočevju vljudno opozarjamo, da lahko poravnajo naročnino za vse naše liste, t. j. za »Slovenca«, »Slov. dom«, ^Domoljuba« in »Bogoljuba« kakor tudi naročnino za »Siovenčevo knjižnico« v naši podružnici, ki se nahaja v pisarni Ljudske posojilnice v Kočevju zraven cerkve, kjer se sprejemajo tudi naročniki za omenjene liste. Istotam se dobe vse ostale informacije. Bz dfela in življenja - od tu in tam Iz Gorlzlje Novi grobovi. V naši predmestni vasi Piumn je v visoki starosti umrla gostilničarka M. Ko-liiavli. V razmeroma kratki dobi je sledila svojemu možu Cenetu, ki ie bil pošten mož in cenjen zaradi dobre kapljice, katero je vedno točil. Naj dobri žnei sveti večna luči — V nedeljo, K), januarja, so v Piumi pokopali 28 letnega Franca Mikluža iz Ostavia, pobrala ga je zuvrutna bolezen. Fantje in dekleta so mu priredili sijajen pogreb, katerega se je udeležila vsa duhovnija. Nuj počiva v miru! — 13. januarja je umrl, slar 78 let, g. Franc Špacupan, posestnik in trgovec na Otnvi v šempaski župniji. Bil je spoštovan in znan mož. Naj se spočije v Bogu! Befana vojakov divizije Isonzn. Vojaški poveljnik 14. pehotne divizije Isonzo je poslal Zveznemu tajniku Stranke v Cioriziji pismo, s katerim se mu srčno zahvaljuje za 400 denarnih daril v znesku po 25 lir za Befano vojakov divizije v Goriziji. Denar je bil na praznik Befane izročen svojemu namenu, prav tako so vojaki poleg denarja prejeli tudi darila v obliki živeža. Nesrečea zasleduje ubogega kmetovalca. Ni dolgo tega, ko je doletela kmetovalca Stanislava šorlija iz Rutte di Gracova Serravale huda nesreča. Konj je treščil z vozom vred v obcestni jarek. Konj je poginil. Ko je bil Sorli oni dan zaposlen pri posestniku Antonu Klevarju, mu je zgorela precejšnja skladovnica drv, ki so bila za-netena po nesrečnem naključju. Te dni pa je Sorli sekal drva v svojem gozdu. Pri tem se je s sekiro globoko vsekal v levo nogo, tako da so ga morali prepeljati v gorizijsko bobiišnico. Dva meseca ne l)o mogel delali. S Spodnjega štajerskega V Ptuju so ustanovili mlekarsko zadrngo. S podporo pristojnih oblasti je bila ustanovljena v Ptuju 13. januarja mlekarska zadruga, za katero je bilo zgrajeno novo sodobno poslopje, v katerem bodo v kratkem postavljene tudi potrebne strojne naprave. Ptujsko okrožje je doslej dobavljalo mleko mariborski podružnici v Ptuju. Osamosvojitev pa ponienja za ves okraj pomemben napredek, ki bo omogočil, da se bo izkoristil zadnji liter mleka, kar je v sedaj nem vojnem času izrednega pomena, saj iz mleka, ki ira ima srednje dobra krava, na leto lahko izdelamo 90 kg masla. Kmetijske šole nn Spodnjem Štajerskem. V petek, 13. januarja, so bile otvorjene na Spodnjem Štajerskem kmetijske poklicne šole za fante in dekleta. Kmetijske šole za dekleta so bile urejene v Puštolu v ptujskem okrožju, na posestvu Studenci pri Poljčunah v okrožju . za mariborsko okolico, v celjskem okrožju na graščini pri kopališču Dobrna in v trboveljskem okrožju na graščini Dvor pri Radečali. Za fante so bile urejene šole v Radgoni v ljutomerskem okraju, dalje v brežiškem okraju, v okraju za mariborsko okolico in na Luizi-nem dvoru v celjskem okrožju. Te šole lahko obiskuje mladina iz vse Spodnje Štajerske in obsegajo praktičen in teoretičen pouk. Organizacija štajerske domovinske zveze izvedena tudi na desnem bregu Save. Ker je bila konec leta 19+2 naselitev južnih Tirolcev, Kočeva.rjev, Besarabcev in priseljencev iz Do-brud že v krškem okrožju, v tako imenovanem naselitvenem pasu A končana, je štajerska do-movin.ska zveza prevzela kot zastopnica stranke vodstvo in skrb za to ozemlje. Na-selitveni pas leži največ na desnem bregu Save od Poišnika do Velike doline. Prevzem uprave po štajerski domovinski zvezi je bil izveden s slovesnimi prireditvami in zborovanji, katerih je bilo vsega skupaj 15 v vseh pomembnejših občinah tega pa.su. Največje zborovanje, katerega so se zlasti v velikem številu udeležili priseljenci iz Kočevja, je bilo v Krškem, kjer je govoril 14. t. m. zvezni vodja štajerske domovinske zveze Fr. Steindl. Velik uspeh pete nedelje za zimsko pomoč na Spodnjem štajerskem. Peta nedelja za zimsko pomoč je na Štajerskem vrgla nad 800.000 mark, kar pomeni 60% več kakor lani. Na posamezno gospodinjstvo pride letos povprečni znesek 1.91 RM. V stari štojerski se suče povprečni prispevek enega gospodinjstva med 2.50 in 2 RM. Prvo mesto pa je v vsej Štajerski odneslo okrožje Maribor-mesto, ki je darovalo povprečni znesek 3.06 RM na gospodinjstvo. Nabirka je vrgla 57.000 RM, dočim je lani mariborska nabirka dosegla le 29.751 RM. Druga okrožja so nabrala: Brežice 19.000 RM (lani 1900 RM). mariborska okolica 42.144 RM (lani 30.924 RM), Trbovlje 16.907 (9323), Celje 53.545 (32.274), Ptuj 35.000 (21.718) in Ljutomer 8011 (lani 6712 RM). Celjski mestni glasbeni ravnatelj. — Celjski župan je podelil vodji okrožne glasbene šole za mladino in ljudstvo Gustavu Miillerju, dirigentu mestnega simfoničnega orkestra naslov mestni glasbeni direktor in mu s tem izrekel priznanje za zasluge za razvoj nemške glasbe, zlasti pa celjskega simfoničnega orkestra, mestnemu gradbeniku Alojzu Kalischnigu, ki je že dolga leta vodil celjski orkester, pa je podelil naslov mestni kapelnik. Malomarni šofer pred sodiščem. Šofer tovornega avtomobila Josip Korošec iz Zgor. Radgone je vozil lani v oktobru proti polnoči skozi Ljutomer, in sicer po levi strani. Povozil je nekega pešci!, ki je zadobil smrtne poškodbe. Korošec se je moral zagovarjati pred sodiščem in bil je obsojen na eno leto ječe. Smrt najstarejše ženice v Laškem. Ob veliki udeležbi prebivalstva je bila te dni v Laškem pokopana ga. Ana Amonova, stara 91 let. vdova po bivšem dolgoletnem laškem županu. Bila je več kakor 40 let učiteljica ročnih del. Tatvine živil se ostro kaznujejo. Pred posebnim sodiščem v Gradcu je stal 32 letni mesarski pomočnik Franc Semič iz Brežic, ki je bil usluž-ben pri nekem mesarskem mojstru v Voitshergu. Sčasoma je pri mojstru skrivaj nabral in prodal 117 kg mesa in klobas. Obsojen je bil po naredbi o vojnem gospodarstva na 18 mesecev. Avto ga je podrl. 55 letni posestnik Andrej Javornik iz Slivnice je šel po cesti, ko ga je nenadno podrl dirjajoč tovorni avto. Javornik je obležal s hudimi poškodbami in so ga pripeljali v mariborsko bolnišnico. Brezvestnega vozača doslej še nismo izsledili. Poroke. V Celju so se poročili: Friderik Sko-berne z Rozo Palm, Heinrich Sommer 6 Štefanijo Dom, Robert Rzimek s Helgo Krick, vsi iz Celja. Dalje Vilbelm Franc iz Potsdama z Edito Kupka iz Velenja, Maksimilijan Kolone iz Nove vasi s Štefanijo Šlahler iz Trnjeve, Alojzij Močnik z Marijo K u kovič iz Celja in Janez Koželj iz Celja z Marijo Malgaj iz Čreta. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 84 letna zasebnica Neža Cerar, mizarjeva hčerka Jožefina Drušovec, 78letna užitkarica Marija Janžekovič. — V Zgornjem Radvanju pri Mariboru so umrli: 61-letni upokojeni železničar Lovrenc Gabrijan in dvojčici Hilda in Erneslina Kranjc. — V Rogozi pri H očali je umrla 16 letna stražnikova hčerka Olga Požgan. — V Studencih pri Mariboru je umrl 54 letni tesar Alojzij Kampuš. — V Kaplji 28 letni Ludvik Strablek. — V Celju so umrli: Polona Pen-del roj. Eller Štefanija Virt. Julijana Jelen in Lovrenc Vrečar; dalje Franc Slapšak iz Zidanega mosta, Angela Fajmot iz Šoštanja, Jakob Pilih iz Trnjeve, Berta Bartel iz Petrovč, Ivana Šporn, roj. Pregelj iz Laškega in Elizabeta Rupnik, roj. Fajs iz Sladke gore. Z Gorenjskega Za predsednika deželno gospodarske zbornice v Celovcu je bil postavljen okrožni gospodarski svetovalec dr. Fric Kern, za glavnega poslovodjo pa dr. Fric Jaklin. Oddelek za obrtništvo vodi Herman Senekovvitsch. Prvo letošnje zasedanje okrožnih uradnih vodij in krajevnih voditeljev je sklical okrožni vodja Ktiss v Kranju. Po poročilih posameznih krajevnih voditeljev je dr. Kuss obširno govoril o nalogah stranke o novem letu. Zaključil je z besedami: Leto 1943 mora postati leto lastnega kulturnega dela v krajevnih skupinah. Veliko učiteljsko zborovanje v K ranili. Dežel no vodstvo učiteljske zveze jp priredilo tečaj v Kranju, ki se ga je udeležilo učiteljstvo iz Zilj-ske doline, iz Roža, iz Podjunc in z Mežiške doline. Naloga tečaja je bila prikazati učiteljstvu politični, kulturni in svetovnonazorski pomen narodnosti. Tečajniki so dobili mnogo napotkov za kulturno delo v šoli in na vasi. Predavanja so obravnavala narodne šege in navade, tečajniki so plesali in igrali v zlioru in posamič. Prirejeni so bili večeri, zborovske pesmi, domače glasbe in pestre zabave. Koroška Rospodarska zbornica, oddelek za trgovino v Kranju, je v začetku januarja priredila po eno strokovno zborovanje za tekstilno, čevljarsko in usnjarsko trgovino v Kranju, Radovljici in Kamniku. Vodja strokovne skupine iz Celovca jo razložil četrto državno oblačilno nakaznico in jo pozval člane, naj se v bodoče natančnejše drže gospodarskih predpisov. Domžale za zimsko pomol1. 10. t. m. je priredil krajevni prosvetni krožek Domžale v kino-dvorani koncert v korist zimske pomoči. Čisti dobiček je znašal 503 marke. 20. decembra je bila pa prirejena zbirka za zimsko pomoč, ki je vrgla 2765 mark. Sezona predavanj v Kamniku se je pričela nedavno.^ — V okviru delovnega programa stranke je bilo najprej poučno predavanje za vse funkcionarje kamniške krajevne skupine Stranke in za funkcionarje koroškega Volks-bunda. Ob tej priliki je g. Haderlap iz Kamnika predaval o Sovjetski Rusiji. V Mavčičah je bilo zborovanje krajevne skupine. Poslovila se je iz poklicnih razlogov dosedanja ženska voditeljica ga. Jenko. Njena namestnica je ga. Tredlingova. za dekliško voditeljico pa je postavljena gdč. Tinde. V šmnrtnem pod šmarno goro je narodno socialno skrbstvo razdelilo otrokom 1500 igrač in 65 kg medenjakov. Za božičnico se je najbolj prizadeval vodja Babič. V Zireh je krožni prosvetar Lilling sklical zborovanje, na katerem je govoril o narodnem socializmu in o narodnem občestvu. Z njim je prišla v Žiri tudi okrožna blagajnica ženske organizacije, ki je dala navodila za poslovanje žensk. — Dne 11. t. m. se je v Zireh obnovil pouk na vseh razredih šole. Otroci od blizu in daleč prihajajo v šolo večinoma na smučeh. Na Jesenicah je bilo v preteklem letu 255 rojstev. 123 smrtnih primerov in 22 prok. Veliko zanimanje za kino v Radovljici. Radovljiško prebivalstvo kaže vedno večje zanimanje za kino. Zlasti nedeljske popoldanske predstave so večinoma razprodane. Poleg glavnega filma je vedno na razpolago kulturni film in tedenski pregled z najnovejšimi dogodki po svetu, posebno na bojiščih. Drobna l{ubl|anska kronska Živilski trg v megli. V sredo je bil trR v znamenju gosto megle in zmernega mraza, ki je povzročil, da so prodajalko vso zelenjavo in drugo povrtnilio skrbno zavile v vreče in cunje, rla 80 .io obvarovale mraza. Zaradi mraza so izostale okoličanke. Na izbiro jo bilo nn trgu uvožene gorizijske cve-tačo. Opnžati jo večji uvoz pomaranč, ko s trga izginjajo mandarine, za katere se sezona že končava. Poleg cvetače je naprodaj mnogo uvoženega korenja in česna. Na drugem zelcnjadnem otoku živilskega trga so prodajate ženske, nekatere Trnovčanke in Krakovčanke, nekaj zrl.inat.lh glav, nekaj rdeče peso, korenje in kolorabo. Prtršilj .ie sedaj zelo redek, ker ga jo na trgu težko obvarovati mraza. Precej jc bilo naprodaj repe. ki so po nji gospodinje zelo segale, da si doma pripravijo sladko ropiro. Kislega zelja in kisle repe je bilo dovolj. Treba je naglasifi, da so vprav prodajalke teh dveh vrst življenjskih potrebščin zrlo vztrajne in prihajajo na trg tudi oh najslabšem vremenu. V Ljubljano je prispelo nekaj 100 kg svežo, zmrznjeno polenovke od Severnega morja, ki je bila po 36 lir kg. Tz Triest.e.in jo prispela ttuli primerna pošiljka svežih zmrznjenih palnmid. ki so po 28 lir kg. Dirigent ravnatelj Mirko Polič I10 vodil VI. simfonični Uonccrt letošnjo sezone. Poleg dol ki so jih napisali Bellini, Dvorak, Smetana in Mirorgski. ho izvajal tudi svojo skladbo Preiudij za veliki orkester. Dr!,-, je predigra k dejanju njegove rokopisne opere. Pisan jo za veliki orkester in Ima poleg ohičainn orkrstrrske zasedbo Se saksofon, bas-kiarlnet. ksilofon in obligatni klavir. -ltavuatelj Polič je znan kot izvrsten dirl gent, uveljavil so je pri nas in tudi v tujini s svojimi simfoničnimi koncerti. Koncert ho nudil volik umetniški užitek, zalo opozarjamo nanj. Koncert bo v ponedeljek, dno 25. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki union-ski dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matico. , , Novo presencčenle so doživeli obiskovalci Rokodelskega oilra prejšnjo nedeljo. Prvič so uprizorili nad vso zabavno in prijetno komedijo »Vihar v kozarcu«. Ker jo mnogo ljudi odšlo brez vstopnic, opozarjamo, da si za nedeljo 21. januarja priskrbite vstopnice v predproilaji, ki bo nn dan predstave od 10 do 12 dopoldne in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Potrarkova ulica 12-1. . „ . Zanimiv primer amnestije. Pvoko ljubljansko stavbeno podjetje je jeseni lota 191(1 izvrševalo kanalsko drla na Opekarski e. Delavci so kopali in urejevali do 2 in globoke in 1 m široke kanale tudi ponoči. V noči od 17. na IS. srntembra omenjenega lela je bil pri teh delih zaposlen tudi delavec France Kračman. Kopal jo na križišču Opekarske eeste ln Male čolnarske ulice. Delovodja podjetja jo opustil, da bi so globoki knnal radostno opažil. Zgodilo so jo. dn se .ie na kun zmelana težka ilovica sesula na delarra, ki ga je do pasu popolnoma zasula. Pri trm je drlavrr dobil hude notranje poškodbo. zlasti so bili poškodovani trebušni organi. Delavne Kračman .jo med prevozom v bolnišnico umrl. Proti delovodji Ivanu P, je biln pozneje uvedena knzenska preiskava zaradi prestopka zoper občo varnost ljudi in imovine v smislu $ lilS-T k. z. T11 pozneje po končani preiskavi je državni tožilec delo- vodjo P. obtožil omonjenega prestopka. Razprava je bila določena za pretekli četrtek na okrožnem sodišču pred kazenskim sodnikom poedincem. Državni tožilec pa je ob začetku razprave izjavil, da umika obtožbo v smislu čl. 1 amnestljskoga dekreta od 17. oktobra 1942-XX. P. jo bil toroj pomiloščen in je zato odpadla razprava. Ponesrečenci v Ljubljani. Pri padcih so si spot zadnje dni mnugi zlomili nogo ali roko. Zasebnica, 72-lotna Ana Pišekova jo padla po stopnicah in si zlomila desno roko. — Delavec, fiO-letni Jurij Mravlje si jo zlomil desno roko. — Pri padcu si jo zlomil lovo roko železničar. 58-lefnl France Pišlor. — Močno se je potolkel po hrbtu, ko jo padel po visokih stopnicah, delavec, 50-lotni Ivan Rotar. — Na cesti je padla in si močno poškodovala desno nogo 41-lotna delavčeva žena Marija Peslatorjeva. — Na cirkulnrki si je ponižal prste desnice 21-lctni mizarski pomočnik Janez Celik. Gledališče OPERA. Četrtek, 21. januarja oh 17: »Tli a I s«. Izven Cene oil 24 lir navzdol. — Potok. 22 januarja: Zaprto. — Sobota. 23. januarja ob 17: »Ileg Iz serajn«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Nedelja. 21. januarja 0I1 16: »Travlntn«. 100. predstava. Izvou. Ceno od 21 lir uavzilol. Opozarjamo na četrtkovo predstavo Massonetove opere »Thals«, ki bo Izven I abonmaja. Kor vladn za to uprizoritev ne-| navadno zanimanje in jo vedno razprodana, r bori o Imeli v čclrlrk vsi tisti, ki doslej niso I rnogli dohiti vstopnic, priložnost, dn si oglc-i dajo predstavo. Ker jo notni materini zn . Tliais< na razpolngo le do konca januarja, I ho ta predstava kmalu odigrana, zalo opozarjamo vso, ki se zanimajo zanjo. Opozarjamo na 109. predstavo Verdijeve »Travlate«, ki bo v nedeljo. Ta, pri nas izredno popularna opera, je dosegla od leta 1018., odkar je bilo gledališče po vojni na novo odprto, do danes 100 predstav. Slišali smo Trnviato v najrazličnejših intrrpretn-cijah, izmed katerih jo dosegla posebno visoko število repriz z Zlato Ojungjenčovo. V letošnji zasedbi je bila dana tudi že 18 krat. DRAMA. Četrtek, 21. januarja oh 17.30: »Oče«. Red Četrtek. — Potek, 22. januarja oh 15: »Gradbenik Solnes«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Sobota, 2.1. januarja ob 17.30 »Zaljubljena žena«. Red Premierskl — Nedelja. 24. januarja oh 14: »Sneguljčleac«. Mladinska predstavvn. Zadnjikrat. Cene od 10 lir navzdol. — Oh 17.30: »Veliki mož«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. . A Strlndherg: »Oče«. Zaloigrn v treh de.1an.1ih: Osebe: ritmo.ister — P. Kovič, Lavra, njegova žena — Gabrijelčičeva, Berta, njuna hči — Simčičeva, dr. Oestermark — Košič. pastor — Gorinšek, doiiljn — Kraljeva. Ndjd - Pofoknr. Režiser: Jože Kovič. Opozarjamo na petkovo predstavo Ibse-nove Igre »Gradbenik Solnes«, ki bo oh 15 popoldne po znižanih cenah od 12 lir navzdol. Igrali hodo: Solnes — Levnr, Alina, njegova žena — Marija Vera. dr Herdal -Raztresen. ol>a Brovika — J. Kovič In Ver-donik, Kaja Foslijeva — Simčičeva. Hilda Wanglova - Ukmar-Boltar.ieva. Režiser: Marija Vera. Glovannl Cenzato: »Zaljubljena Jena«. To delo, ki je v lanski sozoni pritegnilo zanimanje občinstva, bo tudi letos odigrano za vse abonmaje. Tokrat ho igrata nrslovno vlogo Mira Danilova. Sodobno pojmovana igra pokažo borho zakonske žene in ljubice za ljuhozen moža. Delo ni brez psiholoških mikavnosti in resnic. Režiser: prof. O. Sest. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja. 24. januarja ob 5 popoldne: »Vihar v kozarcu«. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10 do 12 in dve uri prod pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desuo. RADIO, četrtek. 21. januarja: 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa: poročila v italijanščini — 1220 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Nnpoved časa; poročila v italijanščini — 13,15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Prenos iz Nemčijo - 14 Poročila v italijanščini —14.15 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigont šijanec: lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Nnpoved časa: poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Novo ploščo Celra — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Opernn glasba — 20 Napoved časa: poročila v italijanščini — 20.20 Komentnr dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Giordano: Mndame Sans Orne, opera v treh dejanjih: v odmorih: predavanje v slovenščini — Zanimivosti v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini, LEKARNE. Nočno služIlo Imajo lekarne: dr Kmet. Bleiwelsova e. 43: mr Trn-koczy ded.. Mestni trg 4; mr. Ustar, šelenburgova ul. 7. Poizvedovanja Izgubil sem zlnln »Welilepen« polnilno pero v soboto na poti od Nove založho do Matice in do Gradišča. Poštenega najditelja naprošam, da odda pero proti natrradl y upravi »Slovenca«, Na nekcin italijanskem letalskem oporišču: Zadnje priprave pred odlotom lorpednega letala. M. Zebič je zadovoljen z uspehi hrvatskega športa Zagrebški dopisnik belgrajskega nemškega dnevnika Donauzeitung je obiskal voditelja hr-vutskega športa Miška Zebiča in se z njim obširno razgovarjal o športnih uspehih Hrvatov v preteklem letu. O nalogah hrvatskega športa jo izjavil Miško Zebič naslednje: »Razvoj športa pomeni za Hrvate vzgojo močne in zdrave mladine, ki predstavlja temeljni kamen naroda in ki daje državi vzorne vojake. Razen tega pospešuje šport prijateljske odnose med narodi, kar pomeni za Hrvate razlog več, da poklanjajo športu največjo pozornost.« Potem je povedal Miško Zebič, da mu je bilo kmalu potem, ko mu je bilo poverjeno vodstvo športa, omogočeno, da se je osebno seznanil s športnimi vodstvi Italije in Nemčije. Navezal je tudi stiko 3 Slovaki, Madžari, Romuni in Bolgari. Zlasti ga veseli, da so ga merodajne osebnosti jugovzhodne Evrope pooblastile, da organizira skupno z njimi mednarodne tekme, ki bodo služile napredku športa v tein delu Evrope. O nogometu je izjavil, da je med vsemi športi na Hrvatskem najpopularnejši. Nogomet gojijo tudi v malih mestih, hrvatska državna reprezentanca pa je zavzela v evropskem športu vidno mosto. »V zvezi s tom je treba poudariti, da so Hrvati v preteklem letu premagali Bolgare, da so dvakrat premagali slovaško državno reprezentanco, medtem ko sta se morali moštvi Romunov in Madžarov zadovoljiti z neodločnimi izidi. Samo nemški in italijanski reprezentanci se je posrečilo, da sta premagali Hrvate. Ce upoštevamo še uspešna gostovanju posameznih hrvatskih moštev v inozemstvu, tedaj je treba reči. da so bili hrvatski nogometaši v pretekli sezoni zelo aktivni.« Kakor z nogometaši, tako jo hrvatski športni vodja zadovoljen tudi z uspehi plavačev. Ti so pokazali svojo kakovost na prvih mednarodnih tekmah v Zagrebu proti Slovakom, dosegli pa so tudi lepe uspehe z odličnimi nemškimi plavači. »Pri tei priložnosti je vzšla v hrvatskem plavalnem športu nova zvezda.« nadaljuje Miško Zebič. Tu misli na 18 letnega Miloslaviča, ki je postavil po svojih presenetljivih zmagah na 100, 400 in 1500 m prosto tudi sijajno znamko na 100 m prosto, ko je preplaval to progo v eni minuti. Tekom letošnjega leta bodo priredili Hrvati svojevrstno plavalno tekmo, katere se bodo udeležili vsi najboljši plavalci Evrope. Pri tej tekmi bo Smuške tekme v Mariboru V soboto in nedeljo so priredili v okolici Maribora okrožno prvenstvo v smučanju. Poročila hvalijo organizacijo prireditve, izidi pa so bili naslednji: Tekmo v smuku A razred: 1. Kastner. 2. se-gula, 3. Horvatin. B razred: 1. Maier, 2. Šinkovič, 3. Blažič. Tekme v alpski kombinaciji: 1. Sevšnikar, 2. Rungaldier, 3. Greif. Skoki A razred: 1. Kastner in Šegula, 2. Klein-w6chter. B razred: 1. Šunko, 2. Debeljak. Med najmlajšimi naraščajniki je dosegel prvo mesto Heric. Znameniti roman iz križarskih vojsk »Roža sveta« dobite po vseh knjigarnah in trafikah Knjigo krasa številne ilustracije znanega slikarja J. Beratieka V kratkem bo izšla S. Lagerittf: ..DEKLE Z MOČEVJA" Izšla je nova knjiga ..Slovenieve knjižn te" — S. lagerittf: Naslednji teden bo izšlo eno najlepših dol H. Ronleituva „Srce in kri" Prepričam smo. da bouio -to knjigo znamenite šved 'ko |iisatel|ice — Nobelova nagrajenka — katere nokstor« dela so Slovencem že zelo znana — vsem ustregli. -- Knjigo dobite no kn iunrnah iu tiatikah Iz Hrvaške Vrnitev hr>atskih prostovoljcev z vzhodnega bojišča v domovino. Proti koncu prejšnjega meseca so se pričele vračali v Zagreb posamezne skupine hrvatskih prostovoljcev, ki so se več mesecev borili proti Rusom na vzhodnem bojišču. Zadnja skupina teh prostovoljcev se je vrnila v Zagreb na novo leto. Na železniški postaji so jo slovesno sprejeli. Pri sprejemu so bili navzoči člani hrvatske vlade, zastopniki ustaškili organizacij ter diplomatski in vojušk zastopniki držav Osi. Navzoč je bil tudi Poglavnik, ki, kakor znano, po prevedbi prejšnjega hrvatskega vojnega ministra maršala Kvatcrnika v rezervo, vodi tudi resor hrvatskega domobranskega ministrstva. Ko je pri-vozil vojaški vlak nn zagrebško postajo, je vo- šlo za to, kdo je v prostem slogu absolutno naj-Ivoljši. Vsak plavalec bo moral tekmovati na 100, •400 in 1500 m prosto, rezultati pa bodo pokazali najboljšega cravvlista. Ta tekma se bo vršila v Zagrebu. Kakor doslej, tako bo jx>svečal krvatski državni športni vodja tudi pozornost ljudskim šegam in starim športnim tradicijam. Posebej omenja tu suvanje »kamna z rameni«, kar je na Hrvatskem narodni šport in pa viteško igro »Alka-rov«, ki je v navadi v Sinju. Dodajmo, da je »al-ka« podobna slovenskemu štehvonju. Alko igrajo na konjih, jezdec pa ima nalogo, da zadene s sulico poseben obroč, ki je nastavljen ob dirkalni progi. Šport v kratkem Bollini, eden najboljših ilaljanskih tekačev na srednje proge, je padel kot topniški častnik. Bel-lini je zastopal Italijo na zadnjem atletskem dvoboju z Nemčijo in postavil na 800 m izvrstno znamko 1:52,2 min. Celovški igralci hokeja na ledu so doživeli v nedeljo, ko so igrali doma proti Breslavi, lep uspeh. Zmagali so z 18 : 4 in izločili breslavski drsalni klub iz nadaljnjega državnega prvenstva. Živahne tekme se je udeležilo 2000 gledalcev. V okolici Beljaka bodo priredili prihodnjo nedeljo okrožno smuško prvenstvo za 1. 1943. Tekmovali bodo v teku na 6 in 12 km in v skokih na 50 metrski skakalnici. Velike drsalne tekme na Nizozemskem. Nikjer na svetu nima drsalni šport toliko pristašev kot na Nizozemskem. Tam skoraj ni človeka, ki ne bi drsal v mladih letih iz veselja do šfiorta, v zrelih pa iz potrebe. Umetno drsanje ni na Nizozemskem kaj prida razvito, zato pa imajo nenavadno velike tekme v hitrem drsanju. Poročila zadnjih dni vedo povedati o prireditvah, na katerih so sodelovale tisočglave množice drsalcev. Na severnem Nizozemskem so tekli nedavno na 60 km, z drsalkami na nogah seveda in po zamrznjenem kanalu, udeležencev pa je bilo nič manj kot 7835. Naravnost neverjetno pa je bilo število tekmovalcev, ki so se podali po Zuiderskem jezeru na otok Marke. To je bilo pravo ljudsko slavje, ki je privabilo 12.000 drsalcev ženskega in moškega sj>ola. V drugih krajih so tekmovali v hitrem drsanju na 70 in celo 90 km, udeležba pa je tudi znašala čez tisoč drsalcev obojega spola. O tradicionalnem drsanju na 130 km pa poročajo, da je moralo odpasti, ker je zapadel sneg. Veliko nagrado Megevca so dobili tokrat Francozi. V alpski kombinaciji je zmagal med moškimi Pazzi, med ženskami pa Thiolierejeva. 0 smuških skokih prihajajo letos samo pičla poročila. Včeraj smo že poročali o prireditvi v Kranjski gori, na kateri je zmagal Rudi Finžgar s skokoma 35 in 33 m. Novšak je bil šele tretji. V nedeljo so bili na nogah tudi skakači solno-graškega smuSkega okrožja. Hans Willmer je postavil znamki 41 in 44 m, drugi pa je bil Rudi Gehring s skokoma 37 in 44 m. Najdaljše skoke pretekle nedelje so gledali na Saškem, kjer je zanesla skakalnica Schadlicha 51 m daleč. Ko Že poročamo o najdaljšem skoku, bo zanimivo dodati še kaj o najkrajših. V okolici Poznanja so postavili novo skakalnico za naraščaj in tam se je odlikoval neki Friedenberg z rezultati 15, 16 in 17 m. Ranjenci so tekmovali v plavanju. V monakov-skem zimskem kopališču so priredili plavalne tekme za ranjence. Največ zanimanja je bilo seveda za vvaterpolo, v katerem sta tekmovali moštvi Monakova 99 in mestne reprezentance Salzburga. Zmagali so Monakovčani v razmerju 1:9. V Oslu so se zbrali v nedeljo najhitrejši norveški drsalci. Tekmovali so v drsanju na 500 in 5000 m. Svetovni prvak v hitrem drsanju Hans Engnestangen je bil sicer prvi na 500 m v 45.2 sek., izgubil pa je tekmo na 5000 m. Proti pričakovanju ga je prehitel Ingvar Hansen, ki je bil prvi na cilju s časom 9 min 10.4 sek., Engnestan-gen pa je bil drugi z zamudo 1.6 sek. t'aška godba zaigrala pozdravno koračnico, nu-ar so se hrvatski prostovoljci razvrstili na trgu Kralja Tomislava. Tu so nemški častniki kot poveljniki posameznih hrvatskih prostovoljskih skupin raportirali Poelavniku kot vrhovnemu poveljniku hrvatskih oboroženih sil. Poglavnik se je nato podal z vsem svojim spremstvom na oder ter je imel na hrvatske prostovoljce daljši pozdravni nagovor, s katerim se jim jc zahvaljeval tako v svojem, kakor tudi v imenu NDH za hrabrost in neustra-šenost, s katero so se borili proti sovražniku, ki grozi uničiti evropsko kulturo. Bodočo nalogo hrvatskih prostovoljcev, ki jo lx)do imeli hrvatski prostovoljci pod vodstvom svojih nemških poveljnikov z vzhodnega bojišča v domovini, je pu Poglavnik označil z besedami: »Vi ste odšli, da v sestavi slavne nemške vojske izvršite svojo evropsko in hrvatsko dolžnost prav tako, kakor to delajo ostali vaši tovariši skupno s slavno italijansko vojsko na vzhodnem bojišču. Kakor se hrvatski prostovoljci hrabro in slavno bore na daljnem Vzhodu, po prostranih stepah in kakor koli so tam proslavili hrvatsko ime, hrvatsko čast in hrvatsko orožje, je prav tako gotovo, da bodo v istem cilju tudi nn mejah svoje lastne države in » sami državi nič manj hrabro in slavno izvršili svojo vojaško legionarsko dolžnost proti ne-prijatelju, kateri želi na mejah ali pa v sami državi škodovati koristim naroda, domovine in države.« Poglavnik v svojem govoru nadalje izraža svoje prepričanje, da bodo hrvatski prostovoljci sedaj v domovini pokazali vsem sovražnikom in rušilcem notranjega reda, česa so se naučili v nemški vojski in v borbah na vzhodnem bojišču. Zatem je Poglavnik izrekel toplo dobrodošlico v Zagrebu tudi vsem nemškim oficirjem, ki so skupno s hrvatskimi prostovoljci prispeli v Zagreb ter bodo sedaj skupno z njimi reševali naloge, katere jim bo zaupalo vojaško poveljstvo. Poglavnik se je nato odpeljal v domobransko ministrstvo, od koder se je kmalu pripeljal na Jelačičev trg. kjer je bilo že vse pripravljeno za mimohod hrvatskih prostovoljskih oddelkov. Ko je Poglavnik zavzel svoje mesto na tribuni, je začel mimohod, ki je trajni nad eno uro. Hrvatski prostovoljci so korakali pred Poglavnikom z vsemi vrslami najmodernejšega orožja, s katerim so opremljene zavezniške vojske na vzhodnem bojišču. Zakonska odredba o nepremičninah Zavoda za kolonizacijo. V Zagrebu je objavljena zakonska odredba o nepremičninah Zavoda za kolonizacijo. Po tej odredili se nepremičnine, ki se od zavoda za kolonizacijo zemljiško-knjiž-no prenašajo na druge osebe, v času 20 let ne morejo brez pristanka omenjenega zavoda niti odtujiti niti obremeniti. Saditev ln odkup tobaka v NDH leta 1943. Finančni minister NDH je odobril predlog ravnateljstva hrvatske državne monopolske uprave o saditvi in odkupu tobaka v letu 1943. Po tem načrtu bodo na področju NDH to leto zasadili 322 milijonov tobačnih sadik. Cena tobaku iz hercegovske in dalmatinske Hrvatske je določena na 8—72 kun, za tobak iz bosanske Hrvatske pa na 8—32 kun za kilogram. Elektrifikacija vasi v zagrebški okolici. — Hrvatska državna uprava je v zadnjem času pričela sistematično izvrševati načrt za elektrifika-! eijo hrvatskega podeželja. V izvedbi tega načrta ; so pred dnevi dobile električno razsvetljavo ob-j čine Brdovec, Šibice, Javorje in Zdenci v zagrebški okolici. I V Sarajevu je umrl ravnatelj tamošnje Hrvat- II ske državne tiskarne Rudolf Zaplata. Samoborska spomenica. Ob 700-letnici obstoja Samobora je tamošnji pripravljalni odbor za to proslavo izdal 6pomin6ko knjigo z izbranim gradivom iz zgodovine in sedanjosti 6amoborekega mesta. Iz Srbije Nova imena hclgrajskih kinematografov. Po naročilu upravnika mesta Belgrada so tudi vsi belgrajski kinematografi spremenili svoja prejšn ja imena ter se sedaj imenujejo takole: Koloseum, Srbijanac, Urania, Knežev spomenik, Triglav, Sa- vainala, Kasina, Nova Evropa, Rex, Sumadinac, Metropol. Takovo. Luksor, Nova Srbija, Bobi, Pa-šino brdo, Cyti, Terazije, llnion, Kosovo, Novi Korso, Srbadija, Novakovič in Oplenac. Smrt Jeremijo Protiča. V Belgradu jo pred Časom umrl bivši [»oiiiočnik finančnega ministra, bivši narodni poslanec in prvi komisar ministrstva za narodno prehrano pod okriljem zasedbe-nih ohlasti Jeremija Protič. Pokopali so ga na belgrajskem pokopališču. Uprava Srbske književne zadrugo. Srbski prosvetni minister je Imenoval člane uprave Srbske književne zadruge V ta odbor so imenovani: Sve-tislav StefanoviČ, književnik iz Belgrada, Dragu-tin Kostič, književnik iz Belgrada. Todor Manoi-lovlč, književnik iz Belgrada, Mladen Djuričie, književnik iz Belgrada, Jeremija Stanoievič, polkovnik iz Belgrada in llija Džukanovič, državni svetnik v pokoju Novoimenovani odbor tio vodil in opravljal vse funkcije v Književni zadrugi in lio o vsem poročal srbskemu prosvetnemu mi nistru. Spoznal 3Pm tudi nevihto v divjini. Koča je imela zelo pomnnkljivo streho. Včasih sem bil premočen do kože, noči pa so bile mrzle. Zato sem na podstrešju napravil še stene, ki so me res dobro varovale. Tudi lestev sem si napravil, ki sem jo ponoči potegnil na podstrešje. jS- Jv -* JL ^L^ 11. ~ I n Ko je divjala nevihta, ali ko so ob lepih mesečnih nočeh tulile in ščegetale divje živali okoli koče, nisem mogel spati. Premišljal sem o svojem bednem položaju. Sklenil sem kreniti drugam. Tudi lakota me je silila stran. TOMAŽ POKLUKAR:«" m ffiPinjfflMfflmiiiMaaaaBffliMWi81ili''i............... i »BELE •n?TH m ::|::jh ir.jij; ]frW,"Ph fiPS DE !jtt:KT::rt!jt]"jnr TIH"!!!!? nn. •—____________ JHEii Dan ni bil niti sončen, niti oblačen, niti podžigajoč, niti otožen. Nekam čudovito mirno, skoraj zaspano vreme je zajelo ozračje Pokljuke. Zdaj se je šele ozrl preko gozdov v višave. Nekje nad Krmo je dremala Debela peč s svojim orjaško izbočenim hrbtom. Naprej je zagledal vrh Lipanice z značilnim robom in sedlom. Visoko za belimi bratci in sestrami se je vzpenjala mogočna triglavska piramida. Spoznal jo je, čeprav jo bila ovita v mehke, blede meglice. Matevž se je še oziral za Kamniškimi planinami na vzhodu, teh pa ni bilo videti. Spodaj pri domu so se pojavili prvi ljudje z dolgimi, temnimi deskami. Ne, Matevž jih ne bo čakal, danes hoče hiti sami Pognal se je v dolino in se , odrival s palicami, da so začele hlače frfotati. V obraz je brila mrzla sapa. Smuči so šumele po Široki gazi, po kateri jo sodil, da so jo zorall začetniki. Opazil je tudi sledove včerajšnjih padcev in ocenil po njih znanje gospode tam v domu. Bregovi, katere bi pre- „,„.,„„„!, .ilji BBMiillilliluliuš i i! II, ,ii smukal Matevž z rokami v žepu, so bili še nedotaknjeni in nepohojeni. Le spodaj je motilo ubranost nekaj nerodnih, širokih smučin. »Aha, tu so poskušali plužne loke; dva, trije jih obvladajo za silo, ostali spadajo še v prvi razred osnovne smučarske šole. Škoda I« Prej ko v pol ure je bil na koncu planote. Tam je zagledal odrezan svet; začenjale so se strmine, ki se jih še ni dotaknil človek s smučmi na nogah. Spodaj je ležala prostrana dolina, nad njo orjaške bohinjske gore. »Ah, če bi biio sonce in mi razgrnilo svet na oni strani!« Vreme pa je ostalo nespremenjeno, brez sonca in tudi brez vetra. Vse, kar je videl Matevž na planoti, je bil valovit svet, zdaj gol, zdaj obrasel s smrekami, jelkami in macesni; tu pa tam je ždela prazna pastirska bajta, skromen senik ali kaj podobnega. Prvi dan je imel Matevž osem učencev; najmlajši je imel 14, najstarejši r.25' okrog 40 let. Vdano se je napravil kakor se spodobi za 6muškega učitelja, ki ga ljudje ne sodijo 6amo po delu, pač pa tudi po zunanjosti. Oblekel si je siv športni suknjič, široke modre hlače, ki so j>adale čez kolena, svetlo sivo srajco z rdečo volneno kravato, pa ljubke rokavice, ki mu jih je podarila Majda lani, in nogavice, ki jih je spletla letos. Na prsa ei je pripel velik klubski znak, za klobuk pa kar dva: planinskega in lovskega. Manjkala mu je samo še pipa, vendar kaj bi z njo, ko je ne kadi. Dve uri dopoldne je učil svoje ljudi hoditi po ravnem in navkreber, če se sme tako imenovati ravnina, po kateri smuči nazaj komaj tečejo. Ojkildne je že poznal vsakogar po imenu ali stanu, ločil jih je tudi že v bolj ali manj pri-' kujme.. Ne dolgočasno ni bilo z njimi, sairo , nekateri so bili sitni, ko so se zanimali za kristijanijo, pa še hoditi niso prav | znali. Popoldne je imel že polne roke j dela: gospodu doktorju niso držala stremena, Olga je imela predolge palice, ! gospa notarjeva pa bi rada posebno j uro. Ne, za posebne ure ni bil navdu-1 šen, so preveč dolgočasne. Zato je sklenil, da bo popoldne skupna terenska j vožnja ali točnejše povedano, navaden i sprehod proti Javoraiku. i Bilo je dva dni pred božičem. Pred kosilom je prispela na planino dolga vrsta čilih tekmovalcev in tudi Janez je bil med njimi. Ti so vedeli povedati, da je na poti še pet sani, pošto za goste pa so prinesli seboj. Ves dom je oživel, ko so prišli fantje, katerim je bila »koča« pravzaprav namenjena. Kdo ve, kaj vse bi počeli, če ne bi imeli seboj trenerja, ki jih je znal pošteno zaposliti. Vso "i; razposajenost jim je pregnal, ko je krenil z njimi zjutraj na progo, ki jim .ie pila moči; ko so prihajali nazaj, so bili krotki kot jagnjeta. Radi pa so pripovedovali, kje so vse bili in kako izvrstno zna trener zbirati smer, pri kateri se vsega naučiš: smuka, vzix>na, teka in tehnike. Na biljo zjutraj je snežilo že drugi dan. Jenjalo je šeie popoldne, ni se pa zjasnilo. Vse, kar si mogel razločiti zunaj, je bila pol zidana, pol lesena stavba doma, sneg in drevje. Edini znak življenja je bil dim, ki se je vlekel nad streho in se izgubljal v svinčeni barvi neba. Je bilo pa v domu tem živahnejše. Natakarice so krasile mize z drobnim smrečjem in belim drevesnim mahom, klubski ljudje pa so krasili veliko božično drevo. Dvoje, troje družin se je umaknilo med štiri stene, da bi praznovali sveti večer na samem. Matevž je bil pri tekmovalcih, ki so drobili smrečje, sestavljali hlevček iz lubja in postavljali papirnate pastirce. Marsikdo je prinesel 6eboj kaj božičnega: sladkarije, svečke, čokolado, orglice in podobno. Pred večerom so se ljudje preoblekli; nekateri so se napravili praznično, drugi pa kar so imeli. Tekmovalci so so zadovoljili s tem, da so si nadeli sveže perilo in si zavezali pisane rute krog vratu. Po hodnikih hotela so se cule gramofonske plošče, tu pa tam so tudi tiho prepevali. , Razpoloženje je bilo praznično, ne pa veselo in tudi no toplo. Matevž jo čutil, da je za tak večer preveč ljudi skupaj in preveč različnih. Pripel 6i je smuči, vzel svetilko in se umaknil v iireg. Napenjal je oči. da bi zagledal kjerkoli človeško domovje s svetlimi okni, vendar zaman. Ko je izginil smučarski dom za ovinkom, je bil v temi, ki ni bila črna, pač pa modrikasta in f>omirjeval-na. Na severni strani neba se je svetilo nekaj zvezd; zdelo se mu je, da bi jih lahko preštel na prste. »Kakšn a škoda, da ni nocoj nebo jasno,« se je pritoževal v mislih. Z žepno svetilko si je svetil po snegu, žarek svetlobe mu je bil za tovariša. »Pa so pravili, da je sveti večer v planinah tako lep! Ne, to je večer, ko spadaš k družini, k veliki mizi. kjer sedita oče in mati, k ozračju, ki ga doseže božična pesem zvonov ...« A. Fogazzaro: 83 Palača ob iezeru Slišati jo bilo slabotno stokanje. »Dona Marina,c je dejal Steinegge. Vezza ni odgovoril, ampak je Se vedno prisluškoval. Vse je bilo zopet tilio. Tedaj pa je Vezza, kakor da bi »o prebudil iz sanj, začel razburjeno govoriti: »Strahotne stvari! So vam kaj pripovedovali?« »Da, župnik mi je nekaj povedal.« »Niti predstavljali si ne morete, kakšen je bil tisti trenutek.« Vezza je začel natančno opisovati vse dogodke. Govoril je tiho in od časa do časa zopet prisluhnil. »Šel sem iz grofove sobe z odvetnikom. Zagledala sva Marino v groznem stanju. Ni kričala, ker je z zobmi pograbila Silla za obleko na prsih. Samo stokala je. Poklicali mho zdravnika, sobarico in vrtnarjevo ženo. Z velikim trudom so jo spravili v njeno sobo, ne da bi komu uspelo, da bi ji odprl usta. Kaj se je zgodilo potem, no vem popolnoma točno. Zdi se, da je še vedno besnela. Zdaj se je nekoliko pomirila; a še malo prej je tako grozno vpila. Vso njeno vpitje in zmerjanje je veljalo onemu. On pa je zdaj tam, razumete? tudi za hip se ni oddaljil od nje. Neverjetno! Ali že veste, da sta bila nocoj, ko je ubogi Cezar dobil zadnji napad, skupaj?« »Skupaj?« »Da, skupaj. Fani ju je videla.« »Moj Bog!« je vzkliknil Steinegge in razširil roke. »Bila sta skupaj,« je ponovil Vezza. »V trenutku jo vsa hiša vedela o tein.« »Gospod Vezza,« se je v tem trenutku oglasil Nepo pri vratih, ki so vodila v ložo. »Prosim vas, če bi hoteli priti za trenutek sem.« Vezza je odšel, a se je prav kmalu spet vrnil. Kaka zmeda!« io dejal, »že veste, da odpotujeta?« »Kdo?« »Grofica in grof Salvador. Kaj hočemo! Kakor hitro je gro! izdihnil, Nepo ni izgubljal časa. Poiskal in našel je oporoko, ki je bila napisana pred dvema tednoma. Bolnišnica v Novarj je glavna dedinja. Grof Nepo dobi v dar 300.000 lir. Marina pa nič. Grof Cezar se jo kot pravi plemič spomnil vseh, tudi vas. Meni je poverjena izvršitev oporoke. Popolnoma naravno je. da grof Nepo in njegova mati odideta. Saj bi tudi no bilo Častno. Grof Ne|io je hotel nekaj rogoviliti in se celo dvoltojevali, a so ga prav kmalu pomirili.« Kati je prišla sporočit Vezzu, da ga želi grofica, in Steinegge je zopel ostal sam. Naslonjen na ograjo je razmišljal o tem, kar je slišal. Ali je mogoče, da se je znal Silla tako potvarlati? Ža vsako ceno jo hotel govoriti z njim. Iz Marinine sobe ni bilo slišati nobenega glasu več, iz drugega dela hiše pa je prihajalo govorjenje, slišalo so jo loputanje vrat in brnenje zvončkov. Steinegge je dolgo časa čakal, z očmi uprtimi v vrata, skozi katera bi moral priti Silla. Končno jo zaslišal po hodniku korake dveh ljudi. Prisluhnil je, a ni slišal ni kakega razgovora. Končno so se vrata odprla. »Torej sva dogovorjena, gospod doktor,« je dejal Silla »Poročajte o težkem stanju, v katerem sem moral priskočiti na pomoč, in o tem, kako jo z njo zdaj. Ce bi me kdo iskal, povejte, da bom čez eno uro prišel sem v ložo.« Njegov glas jo bil strahotno miren. Nekdo, ki jo držal v roki svetilko, se jo vrnil. Zdravnik je odhitel preko ložo, Silla je vstopil nekoliko za njim. Steinegge mu jo stopil nasproti. »Gospod Silla,« je dejal. Silla mu ni odgovoril; niti pogledal ga ni. Odšel je k ograji in se naslonit nanjo, . Steinegge se mu je Še bolj približal. »Gospod Silla, me ne poznato več?« Nobenega odgovora. »AhI Ce jc tako, tudi prav.« Vrnil se jo na svoje prejšnje mesto in umolknil. Gledal je mladeniča, medtem ko se ta ni ganil. »No vem.« je dejal slarec čez nekaj časa; »mislim, da tega nisem zaslužil.« Silla jo Se vedno molčal. *Kako hudo je, Če človek prihaja kot prijatelj in je tako sprejet! Ilotel sem vp.ni reči samo, da bi mi bilo ljubše, dn bi vas nikdar več ne videl tu. So druge stvari bi vam bil rad povedal. Ker pa me nočete poslušati, odhajam. Zlvogom!« Po teh besedah je krenil proti izhodu. Tedaj pa je dejal Silla. ne da bi se okrenil: -.Povejte svoji hčerki, da sein držal besedo in so pogreznil na dno.« »Moji hčerki? To?« »Da. Zdaj pa pojdite! Tojdite!« je ponovil, ko je videl, da se mu hoče Steinegge zopet približati. Starec, je vdano sklonil glavo in odšel. Tih sprevod je šel preko dvorišča. Neknj trenutkov pozneje je prišel Vezza v ložo in povedal Sillu, da sta grof in grofica Salvador odšla v vrtnarjevo hišico, kjer bosta čakala na voz. Dejal mu je tudi, da bi mu rad sporočil nekatera določila grofa Cezarja, ki se tičejo njega. Vrata so se zaprla za njima in loža je ostala prazna. V. Začelo se je že daniti, ko se je Vezza vrnil v svojo sobo iu se naslonil na okno. Vezza mu je povedal, da grof Marini ni zapustil ničesar, njemu pa je pustil pohištvo njegove matere, skrinjice s pismi in deset tisoč lir, kot nagrado za spis, ki ga je prejšnje leto začel in ki naj bi ga končal, kadar bi se mu to zdelo primerno. A zdaj ni mislil na to. Čutil je vso težo sramotnega dejanja in videl pred seboj eno samo rešitev: zvezali se je moral z Marino, naj je bila blazna ali ne. Bil je čudno miren. Želel si je počitka. Vrgel so je na posteljo in kmalu zaspal. V sanjah je zagledal nekoga, ki je že pred V sanjah je zagledal nekoga, ki se je sklanjal nad njim in ga gledal, SjKiznal je, da je to nek znanec n|egove družine, ki je že pred leti naredil samomor. Prikazen se mu je nasmehnila in Silla je takoi razumel, kaj hoče. Zbudil se je ves izmučen in premražen. Ponovil si je to, kar jo spoznal v sanjah. »Najbolje bo, če umrem.« Vstal je s postelje in sedel k mizi. Moral je pisati sorodnikom in gospodinji. Ko je hotel vzeti pero v roko, je šele opazil pismo, ki mu ga jo ponoči prinesel Riko. Pogledal ga je, a ker ni poznal pisave, ga je malomarno odrinil. Začel je pisati stricu. Čez nekaj časa pa je le odložil pero in vzel pismo. Nobenega naslova ni bilo na njem in ne datuma. Nerodna zadeva »Gospod ravnatelj, blagajnik je izginil.« »Menda ste ja pregledali blagajniško omaro?« »Seveda sem. Pa ga tudi tam ni.« Mali oglasi I SPbe S Lepo opremljeno sobo tnplo, Iščem. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Dober plačnik« St. 396. (s 1 Žiunli | Psa-Cuvaja kupim. A. Košmerlj, Sv. Petra cesta 80. (J TEU KINO SLOGA 27-30 I 2ena od včeraj In ona od Jutri, kakor Jo opazuje mož v filmu »Dcvojka« V Bi. vlogi: Wllly Fritsch In Camllla Horn. Predstavo od 14.30 dalje. Konec ob 20.15. TEU KINO UNION 22'2' Od odrske plesalko do kmetice — dunajsko koroška zgodba »Vse zaradi ljubezni« V Bi. vlogi: Gustl Huber, Wolf Albach Retty PREDSTAV E: ob delavnikih ob 1« tn 18.16; ob nedeljah tn praznikih ob 10.30, 14.80. 16.80 ln ob 18 30. TKU KINO MATICA 22" TaJInatvena ljubezenska drama »Molčeča usta« a znanimi Igralci: Tosco Glachettl, Annette Bach, Andrea Checehl, Carlo Campanlnl. PREDSTAVE: dnevno ob 14.80, 16 30 In 18.30; ob nedejah In praznikih ob 10.30, 14.30. 16.30 tn 18.30 fSUižbc j Dobe: Instrumentalko popolnoma lzvežbano k zobozdravniku, Iščem. — Nastop službe po dogovoru. Ponudbo poslati na upravo »Slov.« pod »St. 20« 406. (b fjKijUnn?|S Perzijsko preprogo pravo — kupim za svoj dom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Brez posredovanja« št. 292. (k Kupimo: vseh vrst snažno pohištvo, pisalne ln pogrez-ljlve šivalne stroje, globoke otroške vozičke, ga-šperčke, štedilnike, gramofon kovčege In dobro ohranjene plošče — ter drugo uporabne predmete prodaste v trgovini »OGLED«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). Seno i kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana, Blelwel-sova cesta št. 29. In vendita In tutte le fnrjniiele l)obl se v vsaki lekarni E-INUTILE SOFFRIRE1 ZAKAJ BI TRPELI! II mio bambino 6 a letto con 1'influenza ... Moj olroR /e zbolel iniluenco--- Le cosi delte lorme influenzali comprendono, accanto alla vera influenza, quel complesso di malattie invernali rappresenlale da losse, febbre, faringili, Iracheiti, bronehili. In tutti i maianni da rallreddamento e rimedio sovrano la „RODII*A." Jako zuane oblike mfiuence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj. mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis. Proti vsem beleznim prehlada Vam pomaga R O D I N A Contro il raffreddore e le forme influenzali Zoper prehlad in oblike influence Mize in stole dobro ohranjene, prodam po nizki ceni. Vprašati: Poljanska cesta štev. 7, gostilna. Suhe gobe ln sveže pomaranče prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču na Blelweisovl cesti št. 29. Razprodaja sank različnih velikosti — več komadov, po zelo ugodni ceni naprodaj. Gaso-geno — Merkur, Puhar-jeva 6. Gašperčke, peči in štedilnike različne velikosti, več komadov — zelo ugodno razproda pri Gasogeno — Merkur, Fu-harjeva 6. Del prodigio delia Lampada Osram Com« ona buona sltifa rlsparmia carbone, ulilizzan. dolo aconomicamanla, co>l la lampada OSRAM-D nsparmia corrente pereht quesla viena vantaggiosa* mame traslormala in luca. • t* lampada OSRAM-O hanno 11 fltamenio a doppia ipirat«. Oulllo iigniflca i Minor consumo dl corranle • alla «|Pclanta lumlnoja tAMPADE OSRAM O molia luc« • eoco conjumo Kakor dobra pec prihrani premog, ce ga uporablja ekonomično, lako prihrani žarnica OSRAM-D tok, ker go le-ia spreminja z uspehom v svetlobo. v To pa pomenit Manjša poraba toka in velik svetlobni učinek* O S RAM-D ŽARNICA mnogo svetlobe in majhna porabo O 7 Zahirala Za premnoge dokaze ln Izraze sožalja ob smrti nase ljubljene mame, stare mame, sestre, tete ln tašče, gospe Benedik Frančiške roj. Vrhovnik se vsem najlskreneje zahvaljujemo. — Posebej se zahvaljujemo g. dr. Demšarju Jožefu za večletno versko tolažbo, zdravnikoma g. dr. Trtnlku Albertu in g. dr. Cadežu Gvidonu za požrtvovalno zdravljenje In končno vsem, ki so rajno spremili na zadnji poti. Sveta maša zadušnica bo opravljena v soboto, dne 23. januarja ob pol 8 zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra. V LJubljani, 19. jan. 1943. Žalujoče družine Edgar Wal!ace: 52 Skrivnost skrivljene sveže Roman Tiste tri mesece sem spoznal Albanijo in svojih izkustev nikdar ne pozabim. Če ie na tem božjem svetu kje kak boljši človek kot Hiabam Hussein Effendi, jaz nisem naletel še nanj. On mi je preskrbel denar, da sem lahko odšel iz Albanije. Prosil sem ga. da bi mi dal tudi nož, s- katerim je umoril Salvolija. Izvedel je, da je Kara na Angleškem in mi je o tem Grku marsikaj povedal, česar prej nisem vedel, šel sem čez Italijo in prišel do Milana. Tam sem izvedel, da je prišel pred nekaj dnevi neki čudaški Anglež na nekem južnoameriškem parniku v Genovo in da stanuje nevarno bolan v mojem hotelu. Moj hotel, kaj bi pravil, ni bil med najdražjimi in najbrž sva bila edina Angleža v mestu. Nisem si mogel kaj, da ga ne bi obiskal in pogledal, ali bi mogel revežu kaj pomagati. vi pogled sem videl, tla ne bo nič več z njim. Adelo se mi je, da sem ga že nekje videl, in ko sein gledal okoli, rla bi našel kaj, ob čemer bi se ga spomnil, scnt odkril njegovo ime in takoj sem se znašel. Bil je George Gathercole, ki se je vrnil iz Južne Amerike. Obolel jc zn malarijo in blju-val kri. Teden dni sem se z nekim italijanskim zdravnikom obupno trudil, da bi mu rešila življenje. Bil je težek bolnik, — John Lexman s p je ob spominu nasmehnil —. strupen kakor vitriol, ko je govoril, nestrpen in gospodovalen v občevanju s prijatelji. Tako je bil na primer strahovito občutljiv zaradi izgubljene roke. Niti meni niti zdravniku ni dovolil v sobo, dokler ni bil do vratu zadelan, in v najini navzočnosti ni ne jedel ne pil. In vendar je bil med pogumnimi najpogumnejši in se zase ni nič bal. Zal mu je bilo edino to, da ni mogel dokončati svoje knjige. Kljub neupogljivi volji se vendar ni rešil. Umrl je 17. januarja tega leta. Jaz sem bil tedaj v Genovi, kainor sem odšel na njegovo prošnjo, da bi prevzel njegovo Prtljago. Ko sem se vrnil, je bil že pokopan, regledal sem njegove papirje in tedaj sem si zamislil, kako bi se približal Karu. Našel sem neko Grkovo pismo, ki mu ga je poslal v Buenos Avres, češ da pričakuje n jegov povratek. Tedaj sem se bliskoma spomnil, kar mi je povedal Kara, da je poslal Geor-geja Gathercola v Južno Ameriko, kjer naj bi preiskal neke zlatonosne pokrajine. Odločil sem se, da ubijem Kara, in sicer tako, da se mi posreči zabrisati sleherno sled, da bi bil jaz morilec. Kakor je imel on načrt, rla bi me spravil s sveta, in je skrbno premislil sleherni korak in zabrisal sled, tako sem tudi jaz zamislil njegov smrt, ne da bi me potem kdo sumil. Njegovo hišo sem poznal. Vedel sem, kake navade ima. Znano mi je bilo, kako se je bal, ko je bil na Angleškem, daleč od svojih fevdalnih straž, ki so ga v Albaniji varovale. Vedel sem, kako jc z njegovimi slovitimi vrati in jeklenim zapahom, in sklenil sem, da ga kljub vsej njegovi previdnosti usmrtim, ko mu prej še povem, da poznam vse njegovo dejanje in nehanje. Gathercole je imel kakih 140 šterlingov denarja. Sto sem jih vzel zase, vedoč, da jih bom v Londonu lahko dedičem vrnil, ostanek in vse listine, razen tistih, s katerimi bi se lahko Karu izpričal, sem zročil angleškemu konzulu. Nisem se dos-ti razlikoval od rajnkega. Zrastla mi je precej divja brada, čudaštvo Ga-thercolovo sem pa tudi poznal, da bi lahko igral njegovo vlogo. Prvi moj korak je bil, da posredno obvestim javnost o svojem povratku. Dovolj spreten časnikar sem, dokaj razgledan in z znanjem, ki sem ga izpopolnil ob knjigah v Britanskem muzeju, sem spisal tehten članek o Patagoniji. Poslal sem ga v »Times« s posetnico G. Gathercola in, kakor veste, so ga priobčili. Drugi korak je bil. da sem poiskal primerno stanovanje med Chelseo in Scotland Yardom. linel sem srečo in našel opemljeno stanovanje, čigar najemnik je odšel za tri mcsece na jug v Francijo. Nujemnino sem plačal vnaprej in ker sem opustil vse čudaške posebnosti, s katerimi sem predstavljal Gathercola, sem moral najiraviti na gosjKidarja dober vtis. Sprejel me jc brez vseli pomislekov. Nato sem si dal napraviti nekaj novih oblek, ne v Londonu, — je rekel, smeje se, — temveč v Manchestru in se nosil kar najbolj čedno, da hi me pozneje ne prepoznali. Ko sem imel v svojem stanovanju vse pripravljeno, sem si določil dan. Zjutraj sem odposlal dva kovčegn z večino svojih osebnih stvari v hotel Great Midland. Popoldne sem odšel na Cadogan Sauare in hodil tam okoli, dokler nisem opazil, da se jc Kara odpeljal. Bilo je to prvič, da sem ga videl, odkar sem zapustil Albanijo. Moral sem zbrati vse moči, da sem se premagal in nisem skočil za njim, da bi ga s svojimi rokami raz-trgal. Ko mi je izginil iz vida, sem vstopil in nastopal popolnoma tako kot ubogi Gathercole. Začetek sc je ponesrečil, ker sem v hišniku takoj ob prvem pogledu spoznal svojega tovariša iz ječe, in sicer prav tistega, ki je bil z menoj v čuvajevi hišici no dan mojega bega iz Dartmoora. Nisem se mogel glede njega motiti in ko sem zaslišal njegov glas, si gotov. Vprašal sem se, če bi me mogel bradi in očalom prepoznati. Pa me ni, čeprav sem mu nudil vse možnosti. Sklonil sem se mu z obrazom prav pred nos in ob mojem drugem obisku sem ga na čudaški Gathercolov način silil, naj si ogleda mojo sivo brado. Bil sem vendarle zadovoljen s- svojim prvim poskusom in sc nato vrnij v svoje stanovanje na Viktorija Streetu ter čakal večera. Med tem ko sem čakal, da Kara odide, sem ogledoval hišo in ugotovil, da sta speljani s strehe dve ločeni telefonski žici. Ne da bi vedel, sem uganil, dn mora biti ena v zvezi s posebnim, osebnim Karovim telefonom. Ker mi jc bilo znano, kako se Kara boji, sem domneval, da ima neposredno zvezo s kako policijsko postajo ali vsaj s kako podobno stražo. Prav tako je imel urejeno tudi v Albaniji, kjer je zvezal svojo palačo s policijsko postajo v Lesu. To mi je povedal Hussein. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Ndajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceniit