Ponosni na Maistra in obcinske nagrajence Že drugi obcinski praznik, ki ga Kamnik praznuje 29. marca, zapored nam je zagodla epidemija in tradicionalnih marcevskih dogodkov znova ni bilo, a Obcina Kamnik se je vseeno potrudila, da je bilo praznovanje ponosno in slovesno. Razmeram primerno so osrednjo proslavo prenašali v živo. Jasna Paladin Kamnik – Rojaku Rudolfu Maistru - Vojanovu so se že dan pred praznikom s polo-žitvijo cvetja k spomeniku na Trgu talcev ob zastavo­nošah veteranskih in do-moljubnih organizacij ob­cine Kamnik in Castne enote Slovenske vojske in Mestni godbi Kamnik, ki je poskrbela za glasbeno popestritev, poklonili žu-pan Matej Slapar in oba po­džupana Sandi Uršic in Bogdan Pogacar. Dan kas­neje, na sam praznik, pa je venec k spomeniku položil tudi minister za obrambo Matej Tonin. Osrednja proslava je bila sestavljena iz posnetkov, ki so bili narejeni vnaprej, in dogajanja v Domu kulture Kamnik, ki pa je bilo zaradi strogih ukrepov namenjeno le pešcici posameznikov. Tako smo lahko spoznali nagrajence likovnega in lite-rarnega natecaja, ki ga je že osmo leto zapored razpisal Koordinacijski odbor vete­ranskih in domoljubnih or-ganizacij obcin Kamnik in Komenda, ki ga sestavljajo Društvo general Maister Ka­mnik, Obmocno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko ve­teransko društvo Sever Lju­bljana – odbor Kamnik in Obmocno združenje sloven-skih castnikov Kamnik - Ko­menda. Tokratni naslov na­tecaja je bil Lepo je v naši domovini biti mlad, predse­dnik koordinacijskega odbo­ra Marjan Schnabl pa je pri­znanja nagrajencem podelil pred rojstno hišo Rudolfa Maistra. Priznanji za naj­boljše likovno delo sta preje- OBCINSKE NOVICE Strahu pred cepljenjem je vedno manj Dileme, ali se cepiti ali ne, sploh ne bi smelo biti, saj so cepiva varna in ucinkovita, zagotavljajo v Zdravstvenem domu Kamnik, kjer so prece­pili že približno desetino ob­canov Kamnika in Komende. stran 3 la Iza Videc z OŠ Marije Vere pod mentorstvom Ire­ne Zagožen in Nikola Ilic z OŠ Toma Brejca pod men-torstvom Mateje Pucnik Be­lavic, priznanji za najboljše literarno delo pa Dunja Ili­kic z OŠ Toma Brejca pod mentorstvom Andreje Žavbi Kren in Miša Plemeniti z OŠ Frana Albrehta pod mentorstvom Nataše Zor. Pred podelitvijo priznanj Obcine Kamnik, ki je vsako leto vrhunec praznovanja, je zbrane nagovoril župan Ma-tej Slapar. »Že drugo leto zapored se srecujemo na drugacen nacin, a vendarle nic manj s ponosom na to, da živimo v Kamniku – Ma-istrovem mestu. 'Pokonci glavo' je napisal Rudolf Ma-ister v pesmi Mi. Samo za en dan je prehitel sovražni­ka, ki je nacrtoval državni udar. Njemu se lahko zahva-limo, da velik del slovenske­ga narodnostnega in govor- KULTURA Rada pušca pecat primarnosti in topline Na Korenovi domaciji na Pe­rovem je na ogled pregledna razstava uporabne in ume­tniške keramike ustvarjalke Teje Hlacer, ki nosi naslov Kamenina in stopinje. stran 7 nega obmocja Štajerske in Koroške ni ostal v lasti tuj­cev. Bil je zaveden Slovenec, borec, clovek širokega srca, ljubitelj slovenske besede, pesnik in strasten zbiralec knjig, ki je spodbujal kultur-no in literarno življenje.« Župan je nato poudaril, da nas v letošnjem letu caka kar nekaj izzivov, med kate­rimi bo najvecji in tudi najdražji izgradnja nove Osnovne šole Frana Albreh­ta Kamnik. Ciljev vsekakor ni malo, želja vseh 22 kra­jevnih skupnosti tudi ne. Orisal je pomembnejše in-vesticije, med katerimi je poudaril strateške nakupe zemljišc in povedal, da bomo nadaljevali varovanje vodnih virov. V luci epide­mije pa je svoj nagovor skle-nil z naslednjimi besedami: »Naj poudarim, da nas je covid-19 zaznamoval in kru-to posegel na podrocje naših odnosov, ki temeljijo na ne­ ŠPORT Za uvod osmo mesto Šesterica clanov kamniškega Calcit Bike Teama je v nede­ljo, 21. marca, zacela sezono v olimpijskem krosu v av-strijskem Langenloisu. Naj­boljši rezultatski dosežek je v zimskih razmerah uspel Roku Naglicu. stran 10 posrednem osebnem stiku, ki ga tudi sodobna tehnolo­gija ne more nadomestiti. Clovekova bit je ustvarjena za neposredno interakcijo iz oci v oci. Tudi kultura je tis-ta, ki nas je povezovala in nam dala navdih za ustvarja­nje. Kultura namrec bogati narod in naš življenjski prostor. Predvsem po zaslu­gi kulture in skupnega jezi­ka – slovenšcine – so se Slo­venci izoblikovali in obstali kot narod. Kulturo ohranja-mo v našem mestu s števil­nimi prireditvami, ki se od­vijajo na spletu. Kultura v Kamniku živi in deluje. Tudi oni nam torej dajejo navdih za ustvarjanje in so-delovanje. Ob prazniku Ob­cine Kamnik vam želim, da bi ostali pogumni, da kljub drugacnemu nacinu življe­nja ne bi izgubili vere in upanja.« 42. stran ZANIMIVOSTI Iz mesta pod kostanje Družina Grojzdek se je iz mestnega vrveža preselila na kmetijo nad Motnikom, kjer bodo podeželsko idilo po­skusili približati tudi drugim. stran 12 Brezplacni prevozi s Prostoferjem Obcina Kamnik se je kot 56. slovenska obcina prikljucila projektu Prostofer, trajnostnemu prostovoljskemu projektu za mobilnost starejših. Vožnje potekajo od 1. aprila dalje. Jasna Paladin Kamnik – Projekt Prostofer, katerega nosilec je zavod Zlata mreža, je name-njen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesecne prihodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Omo­goca lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, javnih ustanov in drugih nujnih opravkov, po drugi strani pa tudi vecjo mobilnost, social-Zlato mrežo kos izzivom, da bomo narocali starejše po casovnici za nekaj dni vnap­rej in da bo dovolj prosto­voljnih šoferjev, da bodo vo­zili starejše do nujnih služb,« je ob predstavitvi projekta 22. marca poudaril župan Matej Slapar in ome-nil, da bo z veseljem tudi sam prostovoljni šofer vsaj enkrat mesecno oziroma ko mu bo cas to dopušcal. Ob tem se je zahvalil vsem pro-stovoljnim šoferjem, pred­vsem clanom Društva upo- Ce ste starejši in potrebujete brezplacni prevoz, poklicite na številko 080 10 10, in sicer vsak delavnik med 8. in 18. uro. no vkljucenost, medsebojno povezovanje, medsebojno pomoc in boljšo kakovost življenja v tretjem življenj­skem obdobju. Uporabnik, ki bo potreboval prevoz, lahko poklice na brezplacno številko 080 10 10. Klicni center je na vo­ljo za rezervacije prevo­zov od 1. aprila dalje vsak delavnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je tre­ba najaviti vsaj tri dni pred izvedbo storitve. V obcini Kamnik, ki je zelo velika in razgibana, hkrati pa ima okoli trideset tisoc prebivalcev, so se ga starejši zelo razveselili, precejšen pa je interes tudi med prosto­voljci. »Ponosni in veseli smo, da koncno zacenjamo projekt Prostofer, za uvaja­nje je bilo v preteklosti kar nekaj izzivov, hvaležni smo, da je k projektu pristopila tudi Zavarovalnica Triglav, ki nas je financno podprla. Upam, da bomo skupaj z kojencev Kamnik, ki so se že odzvali, ter povabil vse, ki bi se projektu še vedno radi pridružili. Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozni­ško dovoljenje in je v svojem prostem casu pripravljen po­magati tistim, ki prevoz pot-rebujejo. Pa ne le prevoz, ampak tudi pomoc pri izsto­pu iz avta, spremstvo do zdravnika, pomoc pri izpol­njevanju obrazcev na banki in podobno. Prostovoljci to-rej niso le vozniki, ampak so tudi spremljevalci. »To so ljudje z velikim srcem, ki je­mljejo svojo humanost za samoumevno in castno deja-nje,« pravijo na obcini, kjer za prostoferje organizirajo tudi obvezno usposabljanje in z njimi podpišejo pogod­bo o sodelovanju. Vabijo vse, ki želijo postati prostoferji, da to sporocijo na obcino (Katja Vegel – 01/831 81 42). 42. stran Foto: Jasna Paladin Obcinske novice V Nevljah novo avtobusno postajališce Nevlje – Obcina je tudi v letošnjem letu pristopila k izgra­dnji nadstrešnic na avtobusnih postajališcih in v sklopu ure­janja varnih šolskih poti pri Podružnicni šoli Nevlje so v minulem tednu postajališce s stekleno-kovinsko nadstrešni-co uredili tudi v Nevljah. J. P. Obcina Kamnik na podlagi 6. clena Pravilnika o dodeljevanju proracunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine (Ur. list RS, št. 22/2009) objavlja RAZPIS za dodelitev proracunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v letu 2021 Sklep o razpisu in obrazec vloge sta objavljena na spletni stra­ni Obcine Kamnik www.kamnik.si v rubriki Javna narocila in razpisi. Kontaktna oseba za dodatne informacije o razpisu je Mihela Veternik, tel. št.: 01/831 82 48, e-pošta: mihaela.veternik @kamnik.si. Rok za predložitev vlog je 6. oktober 2021. Matej Slapar Ponosni na Maistra in obcinske nagrajence 31. stran Da bi bili drzni v dobrih po­budah in drobnih dejanjih. Z dvignjeno glavo in po­koncno držo hodimo naprej in išcimo rešitve, kot je to pocel naš general Rudolf Maister - Vojanov. Iskrene cestitke ob prazniku Obcine Kamnik in srecno, Kamnik – Maistrovo mesto.« Sledila je podelitev priznanj tistim posameznikom, ki so s svojimi dejanji pustili pe-cat na razlicnih podrocjih naše lokalne skupnosti. Žu-povezovala Barbara Božic, je obogatil tudi pester kulturni program, v katerem so sode­lovali Primož Krt, Mešani pevski zbor Odmev Kamnik, ki je prepeval na Malem gra­du, v Parku Evropa in samo­stanu Mekinje, Nino Lipic­nik in Jaka Zaletelj iz Glas­bene šole Kamnik, plesalca Plesnega kluba Šinšin Gre­ga Golob in Živa Babnik pod mentorstvom Ane Med­vešcek, ki sta ples posnela na obmocju nekdanje smo­dnišnice, ter Matic Macek. Posnetek slovesnosti, ki jo je pripravila tehnicna ekipa ŽUPAN Obcina Kamnik na podlagi 6. clena Pravilnika o dodeljevanju financnih sredstev iz obcinskega proracuna za spodbujanje izvajanja ukrepov ucinkovite rabe energije in izrabe obnovlji­vih virov energije v gospodinjstvih na obmocju obcine Ka­mnik (Ur. list RS, št. 68/2003, 34/2004, 31/2008, 20/2017 in 42/2021) objavlja RAZPIS za dodelitev sredstev obcinskega proracuna za spodbujanje izvajanja ukrepov ucinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2021 Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: A) vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, B) vgradnja sodobnih plinskih kondenzacijskih kotlov, C) vgradnja toplotne izolacije fasade starejših eno ali dvosta­novanjskih stavb, D) vgradnja energijsko ucinkovitih lesenih oken v starejši sta­novanjski stavbi, E) vgradnja prezracevanja z vracanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi (rekuperacija). Sklep o razpisu, pojasnila k razpisu in obrazci vlog so objavlje­ni na spletni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si v rubriki Javna narocila in razpisi. Kontaktna oseba za dodatne infor­macije o razpisu je Mihela Veternik, tel. št.: 01/831 82 48, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si. Prosilec, ki bo pridobil nepovratna sredstva po tem razpisu, lahko kandidira tudi za dodelitev državnih nepovratnih sredstev, ce bo Eko sklad objavil razpis za nepovratne financ­ne spodbude. Rok za predložitev vlog je 29. september 2021. www.kamnik.siwww.kamnik.si Zavarovalnico Triglav se jim je uspelo dogovoriti za sponzorska sredstva v višini štiri tisoc evrov, s katerimi bodo v letošnjem letu krili stroške klicnega centra. Pro-jekt je v obcini sicer stekel s ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin polletno zamudo, saj so si jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: Mateja Žvižaj malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 16. aprila 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 8. aprila 2021. pan je letos podelil eno zla-Zavoda za turizem, šport in to, tri srebrni in eno bronas-prejšnji številki Kamnican-ljan (Milan) Završnik (srebr-kulturo Kamnik ter Mladin-to priznanje Obcine Ka--ke) pa so: Joško Berlec (zla-no priznanje) ter Zvonko skega centra Kotlovnica Ka­mnik, nagrajenci (ki smo jih to priznanje), Helena Sterle, Cvek (bronasto priznanje). mnik, si na Youtubu še ved­podrobneje predstavili v Ivanka (Jana) Svetec in Emi-Posnetek proslave, ki jo je no lahko ogledate. Brezplacni prevozi s Prostoferjem 31. stran Obcina je za potrebe Prostoferja kupila nov elek­tricni avtomobil in zanj na­menila 21 tisoc evrov (obeta­jo si tudi subvencijo Eko toliko bolj se je pokazalo, kako v takšnih casih potre­bujemo sodelovanje in pro-stovoljstvo. Je pa res, da se moramo strogo držati smernic NIJZ, saj gre za varnost tako voznikov kot peljemo le eno osebo, oba – tako voznik kot uporab­nik – morata nositi zašci­tno masko, razkužiti roke, po prevozu dobro prezraciti vozilo … Menimo, da so tudi zdaj, ko javni prevoz Ce ste voznik in želite pomagati kot prostofer, svojo namero sporocite Katji Vegel z Obcine Kamnik na številko 01 831 81 42. nejši,« je povedal Bogataj in poudaril, da ima že vec kot polovica vkljucenih ob­cin za potrebe Prostoferja sklada), elektricno polnilni-uporabnikov. Prevozov v znova vozi, pri teh rizicnih elektricno vozilo, v Sloveni- co v ta namen pa bodo ure-teh casih tako ne smemo starostnih skupinah indivi-ji pa je prostovoljnih vozni­dili ob obcinski stavbi. Z združevati in lahko hkrati dualni prevozi mnogo var-kov že skoraj sedemsto. elektricno vozilo v ta namen želeli kupiti že lansko leto, a svetniki tega v rebalansu proracuna niso potrdili, zato so postavko vkljucili v letošnji proracun. Vec o projektu nam je po­vedal vodja zavoda Zlata mreža Miha Bogataj, ki je ponosen, da se jim praktic­no vsak mesec pridruži kakšna nova obcina. »V casu epidemije projekt ni zastal, ravno nasprotno, še Foto: Jasna Paladin Uradni zacetek projekta Prostofer je župan Matej Slapar oznanil s prerezom traku. Obcinske novice Strahu pred cepljenjem je vedno manj Dileme, ali se cepiti ali ne, v luci zapletov pri bolezni covid-19 sploh ne bi smelo biti, saj so cepiva varna in ucinkovita, zagotavljajo v Zdravstvenem domu Kamnik, kjer cepijo obcane obcin Kamnik in Komenda. Jasna Paladin Kamnik – Direktorju Zdra­vstvenega doma Kamnik Sašu Rebolju smo zastavili nekaj vprašanj v zvezi s cep­ljenjem proti covidu-19. Od­govore nam je pripravil sku­paj z Judito Trunk, covid-ko­ordinatorko Zdravstvenega doma Kamnik. no, težko dihanje, modrice po telesu, ki niso okrog mes-ta cepljenja, in hud glavobol, ki traja vec kot tri dni. Kdaj menite, da bi na vrsto za cepljenje prišli zdravi 40-, 30- in 20-letniki? Ce bo cepivo dobavljeno v skladu s pricakovanji, cez približno en mesec. Velikonocno vošcilo župana Mateja Slaparja Spoštovane Kamnicanke, spoštovani Kamnicani, Koliko odstotkov obcanov Kamnika in Komende je že dobilo dva odmerka cepiva? Do sedaj je bilo precepljenih približno deset odstotkov Foto: Gorazd Kavcic Vsem želim, da bi imeli moc, da bi se lahko spopadali z vsako- Kaj v zvezi s cepljenjem ob- dnevnimi izzivi, da bi tekmovali v medsebojnem spoštovanju cani še morajo vedeti? Srecujemo se s številnimi in ljubezni. To nas bo prerodilo, navdalo z mirom, pomladilo in premaknilo naprej – v dialog. izzivi, kako organizirati cep­ ljenje cim vecjega števila lju- Vesele in blagoslovljene velikonocne praznike! obcanov. di s cim manj gnece in cim Direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj bolj tekoce, najvecji izzivi so www.kamnik.siwww.kamnik.si Vaš župan Matej Slapar Javni vrtec bo še naprej vodila Liana Cerar Jasna Paladin drugi tocki jasno, da je ta Katera starostna skupina je na podrocju vabljenja ljudi na vrsti sedaj? za vse in da vsa cepilna mes-Opažate, da je zaradi nega-na cepljenje. V ta namen se S Pfizerjevim cepivom zdaj ta dobivajo cepiva iz iste za-tivnih zgodb v medijih dvo-opremljamo z informacij­cepimo starejše od 70 let, s loge, pomeni, da cepljen mov med obcani glede cepi-skimi rešitvami; posodobili cepivom AstraZenece pa mlad zdrav clovek na enem va veliko vec? smo nacin prijave na ceplje-stare med 60 in 65 let. koncu Slovenije »odžre« ce-Še vedno opažamo nekaj nje in obvešcanje obcanov s pivo starejšemu, bolj ogro-strahu okrog cepljenja, vtis SMS-sporocili. Pri uvajanju Kako je s kronicnimi bolni-ženemu na drugem koncu. pa imam, da so se strahovi novih rešitev smo se spopa­ki? Se prijavijo pri svojih Pri nas menimo, da do takih vendarle nekoliko zmanjša-dali tudi z nekaj zacetnimi osebnih zdravnikih? odstopanj ne bi smelo priti, li, ko si ljudje med seboj lah-težavami, kar je v posame­ predstavnik Anton Iskra, pa predlagam, da se na ceplje-sameznih centrov (vsi ima-jih imeli s cepljenjem. cakanja, za kar se obcanom Kronicnim bolnikom saj ne gre za uspešnost po-ko izmenjajo izkušnje, ki so znih primerih privedlo do Kamnik – Kamniški svetni-so pri prvi tocki podali pozi­nje narocijo tako kot vsi dru-mo zainteresiranih ljudi opravicujemo. Stalno išce­ ki so na nedavni šesti dopi-tivno mnenje kar »vsem gi, najbolje s spletnim ob-mnogo vec kot cepiva), am-Kaj odgovarjate dvomljiv-mo tehnicne in organizacij­ sni seji Obcinskega sveta prijavljenim kandidatkam razcem, naj pa osebnega pak anomalijo pri distribuci-cem. So cepiva varna in ske rešitve, da cepljenje po­ Obcine Kamnik glasovali o za ravnateljico«, ki poimen­zdravnika opozorijo, ce me-ji cepiva; menim, da take ucinkovita? teka cim bolj tekoce. Na dveh tockah – podali so po-sko v gradivu niso bile na­nijo, da spadajo v katero od anomalije niso koristne za Cepiva so izredno strogo re-novo smo uvedli vrstomate, zitivno mnenje k imenova-vedene. posebnih kategorij, zaradi obvladovaje epidemije. gulirana in nadzorovana, o ki preberejo zdravstvene nju ravnateljice Vrtca Anto-Dan po zakljucku glasova­katere so še posebno ogrože-cemer prica tudi to, da jih je kartice že pred samim cepil­ na Medveda Kamnik in k nja je o novi ravnateljici od­ni, kot npr. tisti, ki jemljejo Se v Zdravstvenem domu odobrenih v EU razmeroma nim mestom, s prihodnjim imenovanju predstavnika locil svet zavoda Vrtca Anto­biološka zdravila, se zdravi-Kamnik lahko za cepljenje malo, ceprav jih caka na tednom se kadrovsko okre­ lokalne skupnosti v Svet na Medveda Kamnik, ki je jo s kemoterapijo … narocijo samo obcani ali odobritev in preverjanja še pimo s pomocjo, ki bo po- Centra za izobraževanje, re-nov petletni mandat podelil tudi tisti, ki so od drugod, pa veliko. Mislim, da dvomov v magala usmerjati obcane habilitacijo in usposablja-dosedanji ravnateljici mag. Kako je z zaposlenimi v t. i. imajo v Kamniku osebnega varnost cepiva ni, ce gleda-med cakanjem na cepljenje, nje Kamnik. Ce je bilo pri Liani Cerar. kriticni infrastrukturi? zdravnika? In obratno. Torej mo cepljenje v luci zapletov izpolnjevanjem potrebnih Pri kriticni infrastrukturi je lahko tudi tisti, ki so iz Ka-same bolezni covid-19, dile-obrazcev, branjem kartic ter prihajalo v zadnjem casu do mnika, a imajo zdravnika me cepiti se/ne cepiti se, vzdrževanjem varnostne Projekt Mreža vodnih poti se nadaljuje precej sprememb glede drugod? sploh ne bi smelo biti. Cepi-razdalje. tega, kam na prioritetno lis-Ker želimo omogociti ceplje-va so zelo ucinkovita, zlasti Trenutno na cepljenje vabi- Kamnik – V ponedeljek, 22. marca, je po videokonferenci to so uvršceni in kaj kriticna nje s cim manj administra-ce gledamo, v kakšni meri mo s SMS-sporocili na šte­ potekal sestanek partnerjev projekta Mreža vodnih poti v infrastruktura pravzaprav tivnimi težavami, cepimo preprecijo zaplete bolezni vilke, ki so jih zainteresira­ Kamniško-Savinjskih Alpah, ki je bil uspešen na javnem raz­ je. Tu se držimo trenutno tako vse obcane naših obcin oziroma to, da nas covid-19 ni sporocili ob prijavi na pisu in se bo izvajal v letih 2021 in 2022. Na Gorenjskem bo veljavne državne strategije Kamnik in Komenda ter vse pripelje v bolnišnico. Tu je cepljenje. Prosimo, da se v mrežo vodnih poti vkljucenih 15 izvirov, ki bodo analizira­ cepljenja, ki jo tedensko, tiste, ki imajo v teh obcinah ucinek cepiva res izreden in vabljeni na cepljenje oglasi­ ni. Izdelali bodo zemljevid mreže vodnih poti v slovenšcini pred narocanjem obcanov izbranega osebnega zdravni-cepljenje seveda absolutno jo tocno ob naroceni uri, in nemšcini, izvedli pa tudi vrsto drugih aktivnosti. J. P. na cepljenje, spremljamo, ka. Številni obcani namrec priporocam. saj prihod tudi po vec kot saj se nenehno spreminja. na primer nimajo osebnega pol ure prej ustvarja nepo­ zdravnika ali so opredeljeni Katere stranske ucinke lah-trebno gneco. Pri samem Kako pa je s tistimi, ki so co-še pri otroških zdravnikih in ko pricakujejo in so normal-vabljenju zainteresiranih Vabilo k sodelovanju vid-19 že preboleli? ne želimo, da bi zaradi tega ni? obcanov na termine ceplje-Cepi se sicer lahko vsaj en prihajalo do težav pri naro-Stranske ucinke pricakuje-nja pa imamo precej težav v Kamniškem zborniku 2022 mesec po okužbi, ker pa ve-canju na cepljenje. mo predvsem v smislu bole-z napacno navedenimi tele-cinoma imunost traja šest cin na mestu cepljenja, tudi fonskimi številkami, ki so Uredniški odbor Kamniškega zbornika vas vljudno vabi, da s prispevkom sodelujete v Kamniškem zborniku 2022. mesecev, se priporoca cep-Kaj, ce je nekdo bil prijav-povišana telesna temperatu-žal prepogosto zatipkane, ljenje takrat. ljen na cepljenje, pa se vabi-ra je pogost in pricakovan neobstojece, od drugih lju- Kamniški zbornik izdaja Obcina Kamnik, ureja pa uredniški lu ni odzval, nato pa se je stranski ucinek; ta tempera-di, kar seveda zelo oteži va­ odbor, ki ga sestavljajo glavna urednica dr. Marjeta Humar, Kako poteka narocanje cepi-premislil in znova prijavil. tura je lahko visoka in jo bljenje. Vnesena telefonska župan Matej Slapar, dr. Helena Dobrovoljc, Tone Fticar, va in zakaj med zdravstveni-Bo uvršcen na konec sezna-spremlja splošna oslabelost, številka mora vsebovati Anže Slana, Dušan Sterle, Kristina Jamšek, dr. Jože Urba- mi domovi prihaja do ma ali cepljen skladno s sta-bolecine v mišicah, traja ve-zgolj številke v smislu nija, dr. Brane Vreš, mag. Zora Torkar, mag. Breda Vukmir takšnih razlik v preceplje-rostno skupino? cinoma do 48 ur, težava pa 040123456 brez presledkov Podbrežnik, Vlado Motnikar, dr. Boris Kern, Marko Tro­ nosti? Obcane narocamo glede na je obvladljiva z antipiretiki. in drugih znakov. Obcane bevšek in Lea Logar. Cepiva narocamo glede na trenutne skupine, ki jih ce-torej pozivamo, naj izredno število oseb posameznih pimo v skladu s strategijo, Kdaj pa se je po cepljenju skrbno navajajo svojo tele- V Kamniškem zborniku objavljamo prispevke, ki obravnava­ skupin, ki so na vrsti glede in ce se kasneje prijavi nek-vseeno treba obrniti na fonsko številko. Po- jo tematiko, vezano na obcino Kamnik. Znanstveni in stro­ na nacionalno strategijo do iz bolj ogrožene skupine, zdravnika? membno je tudi vedeti, da kovni clanki bodo recenzirani. cepljenja, in to po posame-ceprav si je vmes morda pre-Težave, pri katerih je treba samega cepiva ni mogoce znih kategorijah. Glede na mislil, mu ne bo treba caka-poiskati zdravniško pomoc, izbirati in se vsak cepi s ce- Prispevek je treba oddati do 1. decembra 2021, prijavite pa to, da strategija velja za ce-ti, da se precepi vsa preosta-so podaljšana vrocina, ki tra-pivom, ki ga za dolocene se lahko glavni urednici na telefonsko številko 031 564 705 ali lotno državo, da celotna Slo-la populacija, ampak bo na ja vec kot 48 ur, da izkljuci-skupine predvideva nacio­ na elektronski naslov marjeta.humar@guest.arnes.si. venija še nima dovolj cepiva vrsti prednostno. mo druge razloge za vroci-nalna strategija. Obcinske novice, mnenja Brezplacne pravne informacije za obcane Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik v okviru programa Pomoc obcanom že od leta 2016 obcanom zagotavlja tudi brezplacne pravne infor­macije. Program je namenjen ma-terialno, socialno ali kako drugace ogroženim obca­nom, omogoca pa pravocas-no seznanitev z njihovimi pravicami, pravnimi in dru­gimi možnostmi, s cimer želijo najranljivejšim cla­nom lokalne skupnosti vsaj delno pomagati, prepreciti ali omiliti stiske, v katerih OBVESTILO se znajdejo. Podane infor­macije sicer ne nadomešca­jo pravnega svetovanja in zastopanja, ki ga izvajajo li­cencirani odvetniki ali insti-tut brezplacne pravne po­moci, ki ga zagotavlja drža­va, saj so zgolj informativne narave, namenjene sezna­nitvi obcank in obcanov z njihovimi pravicami, obve­znostmi ter pravnimi in drugimi možnostmi. Pomoc obcanom se po pred­hodnem narocilu na tele­fonsko številko 01/831 81 24 (Klavdija Vidmar) izvaja v prostorih Obcine Kamnik (Glavni trg 24). Obcina in Upravna enota Kamnik obcanke in obcane ob-vešcata, da bosta v casu od 1. do 11. aprila delovali po spre­menjenem nacinu poslovanja z uporabniki storitev. Ob-vestilo o spremembi poslovanja je objavljeno na uradni spletni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si in spletni stra­ni Upravne enote Kamnik https://www.gov.si/drzavni­ organi/upravne-enote/kamnik/. Mnenje obcinskega svetnika Negotovost in stihija ne gradita zaupanja Edis Rujovic, svetnik LDP Ljudje po naravi v vecini ne prenesemo negotovosti. Ne smemo si delati utvar, da je politika pri tem izjema. Cetu­di nisem prav dolgo v politiki, pa vseeno ugotavljam, da nam manjka dolgorocnih pro-jektov, predvsem pa vizije. Ve­lja za obe polji politike, tako državno kot lokalno. V tujini to imenujejo nacionalni inte-res in ta se nikakor ne spremi­nja iz mandata v mandat. Tako je pri nas še vedno pri nekaterih odprto vprašanje, ali so podnebne spremembe sploh prisotne. Ne morem mimo vlaganj izkljucno v av-toceste, ko pa vsi podatki ka­žejo, da so med najvecjimi onesnaževalci okolja izpusti v cestnem prometu. Vsekakor je normalno, celo zaželeno, da rih manjših projektih, kot je Prostofer, ki bo marsikomu v veliko pomoc, toda strateški projekti morajo teci socasno. Naj se dotaknem še trenutne situacije z epidemijo covi­da-19, ki je prav tako odraz pomanjkanja strategije in ce­lostnega pogleda. Nickolikok-rat se je okrivilo ljudi, da ne spoštujejo ukrepov, da so upor­niški, še vec, da to pocno zato, repe na južnem delu Kam-bodo, kot receno, v prvi vrsti prihaja do menjave oblasti, a da bi nekomu škodovali. Sam želim si, da pri kljucnih, zlas-menim, da so v vecini ljudje, niške Bistrice. Natancneje, znatno pripomogla k vecji NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANAwww.kamnik.si OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LISTE MARJANA ŠARCA ti dolgorocnih projektih, ne kot sem tudi sam, nagnjeni k izgubimo fokusa. Pricakoval upoštevanju ukrepov. Spošto-bi, da so dileme le o nacinu vanje ukrepov je povezano z KAMNIŠKI ZAKLADI Pravijo, da smo turizem ljudje in res je tako. Slovenija je en sam turisticni biser. Prav tako pa tudi naša ob­cina Kamnik. Vendar se mi ob tem razmišljanju poraja nekaj pomislekov. Zdi se mi, da ne znamo dovolj ceniti naravnih danosti, ne zna-mo ceniti svoje lastne zgodovi­ne, na splošno jo premalo poz­namo. In zato ta potencial pres-labo obrnemo v turizem. Kamniški biser je zagotovo Veli­ka planina. Zdi se, da se je pre­poznavnost planine v zadnji letih izboljšala. Na Kamniškem pa imamo še veliko drugih le- pot, znamenitosti in zagotovo tudi general Rudolf Maister. Zdi se mi, da ga vsi prevec povezu­jejo z Mariborom. Poleg lepo urejene rojstne hiše Rudolfa Maistra, bi bilo dobro vec nare­diti za prepoznavnost, da se je general rodil prav pri nas v Ka­mniku. Na kar moramo biti Kamnicani in Kamnicanke za­gotovo ponosni. Vesela sem, da bo tudi mamut koncno našel svoj prostor v so-tocju Kamniške Bistrice in Ne-vljice. Ce se sprehodimo nekoliko ven iz mesta Kamnik, so med naj­bolj poznanimi turisticnimi to­cakami zagotovo dolina Kam­niške Bistrice, zdravilni gaj Tunjice in Arboretum Volcji po­tok. Omenila sem le nekaj turistic­nih biserov, to pa seveda ne pomeni, da drugi niso po­membni, nasprotno. Vse kar imamo, spoštujmo in negujmo za prebivalce, turiste in za naše zanamce. Turizem, kot ena pomembnej­ših gospodarskih panog, pa je trenutno zaradi razmer poveza­nih z epidemijo, v zelo težkem izvedbe, ne glede smotrnosti kljucnih ciljev. Za lokalno raven velja enako. Ne moremo izgubljati drago­cenega casa pri projektih, ki so ne samo pri politiki, temvec tudi pri ljudeh sprejeti konsen­zualno. Ne gre samo za man­date, gre za nekaj vec, za obci­ne na lokalni in za državo na nacionalni ravni. Sam razu­mem, da je ljudem nejasno, zakaj se mestno jedro (Šutna) ne oživi, ko pa zadnjih nekaj let vsi ponavljamo, da je to nujno potrebno. Prav je, da do realizacije pride tudi pri dob-razumevanjem njihove smotrnosti. Ljudje težko razu­mejo ukrep t. i. policijske ure in da imajo nakupovalni cen­tri prednost pred šolo, da ne govorim, da smo v avtopralni­ci avto kot pravna oseba lahko oprali, kot fizicna oseba pa ne. Na zacetku sem govoril o ne­gotovosti in ravno to je razlog, da ljudje menijo, da njihov glas ne šteje, saj ni zasledova­nja zacrtane strategije. Strate­gija, transparentnost, iskren odnos in redno vzdrževanje vezi z volivci so kljucni za za­upanje in skupen uspeh. Zaklad narave: Zipline, letno sankališce ali pastirska dedišcina? šljanja, predloge, ki so dobri za Veliko planino, ki spodbujajo ohranjanje te edinstvenosti kate-re širom Evrope ni. V prihodnosti bo energijo, voljo in ideje potreb-no usmeriti v pastirje! Kdo bo pasel živino, ko se generacije zamenjajo? Kakšna bo planina brez pastirejev? Kdo bo otrokom, vnukom, necakom, pripovedoval pristne, avtenticne zgodbe in jih takšno kot je sedaj, ce nam že Mnenje obcinskega svetnika Denarja dovolj, casa pa ne na pretek Marko Šarec, svetnik LMŠ Naravne nesrece nas lahko presenetijo v vsakem trenutku. Spomnimo se samo nedavne­ga potresa na Hrvaškem in žledoloma pred leti, ki je do-dobra zaznamoval tudi Kamnicanke in Kamnicane. Seveda pa sta preventiva in pravocasno ukrepanje tista, ki lahko preprecita vecjo škodo ali pa v najvecji meri ublažita njene posledice. V južnem delu reke Kamniške Bistrice preti velika nevarnost poplav, na kar sem kot svetnik veckrat opozarjal in kot gasi­lec sodeloval v boju s poplava-mi in sanacijo po njih. Veseli me, da je Vlada Republike Slovenije nedavno potrdila predlog iz leta 2019, s katerim se namenjajo državna sredstva za protipoplavne uk­prav, sem skupaj s krajevno skupnostjo prevzel odgovor­nost za ureditev vseh lastni­ških razmerij. Zanimivo, da so bili vsi odzivi lastnikov po­zitivni, kar govori o tem, da je treba obcankam in obcanom samo transparentno predsta­viti dejstva in naceloma so radi del novih projektov. Na voljo je tako 1,2 milijona evrov državnih sredstev, ki izvedli se bodo naslednji ukre-poplavni varnosti tako ljudi pi: izgradnja visokovodnega kot njihovega premoženja z nasipa, sanacija korita Kam-nadaljevanjem izgradnje nasi­ niške Bistrice, ohranjanje pre-tocnosti poplavnih površin, zagotovitev pretocnosti mo-stne odprtine. Hkrati pa pro-jekt predvideva tudi izgradnjo manjkajoce kolesarske in pešpoti na južnem delu kam­niške obcine oziroma med Radomljami in Kamnikom. Na tem mestu moram omeni-ti in pohvaliti uslužbence ob­cinske uprave za izkazano voljo in maksimalen angaž-ma pri koordinaciji projekta. Ker gre za edinstveno prilož­nost in za sredstva, ki lokalni skupnosti še kako pridejo pa v prvi fazi od Bistriške ceste do tovarne Menina. Po drugi strani pa projekt s prikljucitvi­jo kolesarske proge in pešpoti skrbi in spodbuja obcane k zasledovanju pred leti sprejete celostne prometne strategije, trajnostne mobilnosti namrec. Pomembno je poudariti, da so državna sredstva v višini 1,2 milijona evrov na voljo le do leta 2022, zato od odgovornih na Obcini Kamnik pricaku­jem, da bodo pravocasno prip­ravili vse potrebno za izvedbo in tako izkoristili ponujena sredstva. Spet 14 dni kavca? valci odlocili, da konec epidemije proslavijo s preletom vojaških letal. Žal so v enem letu odlocevalci s svo­jimi dejanji in ravnanji poskrbeli, da je tistih, ki še razumejo in verjamejo v smiselnost stalno spreminjajocih se ukrepov, vedno manj. In da je tistih, ki se dnevno požvižgajo na osnovne ukrepe, kot so maske, raz­kuževanje in distanca, vedno vec. Tako kot vsako stanje enkrat mine, bo minilo tudi to obdobje in do takrat si ne smemo dovoliti, da kot družba dil voljo do pastirstva? Veliko pla-skrbel samo zase in za svoje koristi. Predvidevam, da leto dni nazaj, ni Predvsem pa si ne smemo dovoliti, nino je potrebno ohraniti »vsaj« bilo nikogar, ki bi pomislil, da je lan-da ne bi znali vec razmišljati z lastno padamo v stanje, ko bi vsakdo navduševal, vzgajal in v njih zbu­ položaju. Vsi si seveda želimo, bogato zgodovino. Vzpodbud- no se mi zdi, da se bo obcina da se nam življenje cim prej po- ski marec zacetek nekega dolgega glavo in si ne upali povedati, kar mis- bolje ne gre. Na obcinskem sve­ vrne v normalnost ter da tudi V preteklih dneh smo bili prica lotila sanacije stražnega stolpa obdobja. Obdobja, ki naj bi trajalo limo. Zato še vedno velja, da najvec 14 dni in naj bi ga preživeli na kavcu za svoje zdravje lahko naredimo ob spremljanju vladnih tiskovnih sami. Poleg osnovnih ukrepov, ki tu se je na našo pobudo obrav­ turizem spet zadiha in zaživi s OBCINA KAMNIK, GLVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LSU novim »nacrtom« za Veliko plani­ na Malem gradu in je v letošnji navala ideja o vzpostavitvi Regij­ polnimi pljuci. Upam in želim si, no, ki so širšo javnost dodobra proracun uvrstila sredstva tudi razburkali. Vsekakor se ob takih skega parka KSA. Tukaj bo po­ da bodo k boljši turisticni po­ konferenc. Da, to so bili casi, ko bodo verjetno, kar za nekaj casa za to. Stražni stolp se bo uredil treben dialog z vseh strani pred- »nacrtih« odpira mnogo dilem, smo še verjeli, da je tistih 14 dni res naš vsakdanjik tudi tako, da nas ni nudbi pripomogla tudi v varovan razgledni in razstavni vsem pa moramo najprej slišati vprašanj in razmišljanj. Dejstvo kljucnih. Casi, ko smo tisti, ki nismo strah in si ne ustvarjamo skrbi na sredstva v višini 35.000 €, ki jih lastnike. Smo na prelomi tocki, objekt za pregledno predstavi- pa, da je Velika planina v zadnjih zalogo. Še vedno velja, da bodimo sedeli na kavcu, doma lahko posto­ Obcina Kamnik letos namenja ko se bo odlocalo, kaj in kako in tev razvoja malograjskega kompleksa in mesta. Zagotovo letih dobesedno že »oblegana« s rili marsikaj za kar si drugace nismo eden do drugega, solidarni, socutni vzeli casa. Casi, ko smo lahko na in strpni ter eden drugemu dovolimo predvsem o prihodnosti nadaljnih za razvoj turisticnih idej. turisti, ki nam seveda prinesejo generacij. tudi kakšen evrcek ali dva. Za se­ drugacna mnenja. pa bo v prihodnjih letih potreb- no urediti celostno podobo novo spoznali kaj v življenju je res Cvetka Slapnik boj pa pustijo marsikaj. Moje Ostanite zdravi! Žan Potocnik nujno in res potrebno. Sandi Uršic osebno stališce je, da tovrstne Svetniška skupina LMŠ Obcinska svetnica Eno leto nazaj smo opozarjali na po- Malega gradu in tako »urediti naprave (zipline, letno sankali- men osebne higiene in na medse­ bojno distanco. Na malenkosti, ki še vedno ostajajo bistvo. Da se bistvo pri nekaterih skriva drugje, sem prvic pomislil, ko so se odloce- NSi Kamnik dom« naši Kamniški Veroniki. šce) aboslutno ne sodijo na paš- Tako kot je po mojem mnenju Veronika premalo prepoznana, je zagoto premalo prepoznan no planino, ker bi samo kazile in kalile red in mir pastirjev, pred­ vsem živine. Pozdravljam razmi­ Aktualno Gasilski dom potrebuje prizidek Clani Prostovoljnega gasilskega društva Gozd si že vec let prizadevamo, da bi povecali obstojeci gasilski  dom, saj je ta glede na vse naše potrebe postal premajhen. Simon Golob, predsednik PGD Gozd Gozd – Prvotni gasilski dom so naši clani po dolgih letih truda zgradili leta 1968 na nekaj let prej zgrajenem re-zervoarju za požarno vodo in ga nato povecali v letu 1998, ko je dobil današnjo podobo. Obstojeci gasilski dom smo sprva nameravali povecati v takšnem obsegu, da bi v pritlicju pridobili prostor za postavitev v letu 2018 kupljenega vozila GVC 16/25. Ceprav je bil dimen­zijsko narejen povsem po meri in z upoštevanjem vseh naših želja in potreb ter je tako eno najmanjših tovrstnih vozil pri nas, ga v obstojeco garažo, ki je ostala še iz leta 1968, parkiramo prakticno na milimetre.  Ker je prostora malo, so oteženi tudi izvoz na intervencije, rokovanje z opremo v vozilo in ob njem, prehodi skozi garažo ter vracanje vozila v garažo, ko so na preizkušnji predvsem sposobnosti in iz­kušnje šoferjev. Ker pa z gradnjo nismo žele­li rešiti le problema, ki ga predstavlja obstojeca garaža, ampak želimo s tem naredi-ti tudi nekaj za napredek v naših krajih in za krajane, ki nas pri našem delu podpira­jo, smo se odlocili, da bo pri­zidek vecji. Poleg prepotreb­ne garaže v pritlicju bo zaje­mal tudi vecji funkcionalni prostor v prvem nadstropju. Tam nameravamo urediti veliko vecnamensko dvora-no, ki bo združevala prostor v prvem nadstropju obstoje-cega gasilskega doma in prostor prizidka in bo lahko namenjena razlicnim do-godkom, prireditvam, sestankom in drugim aktiv­nostim v naši krajevni skup­nosti, kjer tovrstnega pros-tora za zdaj žal še nimamo. Verjamemo, da bosta zaradi novega prostora lažji tudi organizacija in izvedba tovr­stnih dogodkov v prihodnje. Prostor v novi dvorani se bo lahko uspešno povezoval tudi z novim  vecnamen-skim športnim igrišcem, ki bo pod okriljem Obcine Ka­mnik zgrajeno na parceli ob gasilskem domu. Kar se tice gradnje prizidka, smo z vsakim dnem bližje svojemu cilju. Po nakupu potrebne parcele, pridobitvi lesa za ostrešje, usklajeva­nju glede nacrtov ter prido­bitvi vseh potrebnih soglasij in dokumentacije, smo v za-cetku meseca februarja pri­dobili tudi gradbeno dovo­ljenje. Tako smo sedaj v zak­ljucni fazi pridobivanja vse potrebne dokumentacije in pricakujemo, da bomo v kratkem zaceli graditi. Pri gradnji in izpeljavi projekta pa nam lahko pomagate tudi vi, in sicer s SMS-spo-rocilom PGDGOZD5 na 1919, s cimer prispevate 5 evrov za izgradnjo prizidka, ali z donacijo na naš tran­sakcijski racun. Hvala in na pomoc! Spominska slovesnost na Rakitovcu Rakitovec – V soboto, 20. marca, ob 11. uri smo se clani Zdru­ženja borcev za vrednote NOB Kamnik pri spominskem obe­ležju na Rakitovcu poklonili 33 padlim borcem partizanskih enot Šlandrove in Tomšiceve brigade in žrtvam požiga vasi Mali in Veliki Rakitovec. Ob prisotnosti praporšcakov in pred­stavnikov veteranskih organizacij Kamnika in Komende sta udeležence pozdravila in nagovorila predsednik Krajevne or-ganizacije ZB NOB Rakitovec - Pšajnovica Igor Kanižar in po­džupan Obcine Kamnik Bogdan Pogacar, ki se je s kratkim nagovorom spomnil teh dogodkov. Slavnostni govornik je bil Marjan Šarec, ki je ob pozdravu pohvalil organizatorje skro­mne slovesnosti in bil kriticen do današnjih dogodkov vlada­joce strukture ter poudaril, da moramo delovati složno in brez družbenih razprtij. Proslava je potekala v skladu s pravili NIJZ. Parkirnino je znova treba placati Obcina je z aprilom znova uvedla placilo parkirnin na javnih površinah, ki so v upravljanju obcine. Jasna Paladin Kamnik – Obcina se je tudi v drugem valu epidemije, vse od 16. novembra, odlocila, da parkirnin v mestu ne bo zaracunavala in ta ukrep so se odlocili podaljšati vse do konca marca. Ceprav epide­mija uradno še traja, na ob­cini ugotavljajo, da so vsa parkirna mesta, ki so v nji­hovem upravljanju, poveci­ni zasedena, zato je postalo delovanje nekaterih javnih služb oteženo. Od 1. aprila dalje je parkirni-no na vseh tako oznacenih parkirišcih znova treba pla-cati. Na obcini pozivajo ob­cane, naj novi režim upošte­vajo, saj bo nadzor nad par-kiranjem z aprilom okrepila tudi redarska služba, prav tako pa se z aprilom znova uvaja merjenje hitrosti voz­nikov na celotnem obmocju obcine. Kultura Po Podgori, Grabnu in Šutni Knjižnica Franceta Balantica Kamnik je ob obcinskem prazniku pripravila že cetrto Kamniško literarno transverzalo, ki je bila tokrat posvecena Krajevni skupnosti Kamnik – center in nekdanjim predmestjem. Jasna Paladin Kamnik – Knjižnica je Kam­niške literarne transverzale zacela pripravljati ob 70-le­tnici svojega delovanja. Gre za pohode ali sprehode po zanimivih koncih kamniške obcine z bogato zgodovino, izrocilom ali dedišcino in seveda tudi z razlicnimi ustvarjalci, ki so za seboj pustili globoke in pisne sle­di, in ker so bile transverza­le med obcani zelo dobro sprejete, projekt nadaljujejo tudi po jubilejnem letu. Po Tunjicah, Zgornjem Tuhi­nju in Špitalicu je tokrat na vrsto prišel Kamnik, pravza­prav tri predmestja, in sicer Podgora, Graben in Šutna. Znacilnost Kamniških lite-rarnih transverzal je, da po njej vodijo domacini, ki do­mace okolje poznajo kot las-ten žep, njihovo znanje pa je zapisano tudi v vodnikih, ki jih ob teh priložnostih izda knjižnica. »Povezujemo se tudi s krajevnimi skupnostmi in spodbujamo – uporabili so tehnologijo, zapisovanje spominov,« posneli prispevek in se sku­pravi direktorica kamniške paj z gledalci preselili v vir­knjižnice Breda Podbrežnik tualni svet. Vukmir, zadovoljna, da jim Tokratno popotovanje se je je transverzalo uspelo prip-zacelo Pod skalo, na najbolj raviti kljub vsem omejitvam severnem delu mesta Ka- Spoštovani Obcani Kamnika. mnik, ki danes nosi naslov Maistrova ulica 32, nekdaj pa je na hišni številki pisalo Podgora 13. Pod skalo, ki je neposredno pod Starim gra­dom, zdaj živi tretji rod dru­žine Resnik, vrsto zanimivo­sti o tem delu Kamnika pa sta povedala Miha Resnik in njegova sestra Nuša Lisjak. »Vcasih je bilo tu precej vec hiš, danes pa je le še naša. Ta domacija je skozi zgodo-vino nosila vec imen: Pri jagru, Pri Joštu, Narodna gostilna pri skali, Pod goro in Pod skalco,« je povedal Miha. Pod skalo stoji tudi hrast, ki naj bi bil star že šti­risto let, zraven pa je bil nek­daj privez za konje, saj je bila ta gostilna nekdaj furmanska. Ob nedeljah so v gostilni prirejali plese, na katere so se gostje od blizu in dalec pripeljali s kolesi. Virtualni sprehod se je nada­ljeval do sotocja Nevljice in Kamniške Bistrice, skozi Šla­karjev prehod, ki poteka ob nekdanjem mestnem obzid­ju, in do medvedove ulice oz. Grabna. Tu živi tudi Slavko Ložar, ki je v pogovoru z Ivanko Ucakar obujal spomi­ne na svojega oceta, ki je imel v tem delu cevljarsko delavnico, spomnil pa je tudi na tovarno vezalk. Med vojno so imeli Nemci na Grabnu tudi svoje garaže. V šestdesetih letih prejšnje­ga stoletja so zaceli graditi bloke, ki jim še danes rece­mo barutanski bloki, saj so v njih vecinoma živeli delavci, zaposleni v smodnišnici. Graben je bil vcasih poznan po številnih gostilnah, ena od njih je nosila ime Pri ta solzni mamici. V eni od hiš je bil rojen pe­snik Anton Medved, po kate-rem ulica tudi nosi ime; nanj spominjata spominska plo-šca in doprsni kip. Ime Gra­ben je danes ohranjeno le še pri nazivu koncne železniške postaje Kamnik Graben. Od Medvedove ulice nas pot mimo Maistrovega spome­nika popelje na žale, kjer so pokopani tudi številni znani Kamnicani, od tu pa po Šla­karjevi poti mimo Parka Evropa na Šutno, kjer prav vsaka hiša pripoveduje svojo zgodbo. O svoji rodbini, predvsem stricu Viktorju, priznanem agronomu in tudi castnem obcanu, ki mu je na eni od hiš posvecena tudi spominska plošca, je spregovoril Janez Repanšek. Spominske plošce nas opomnijo še na Ivana Vavpotica, slikarje Koželj, Rudolfa Maistra, Josipa Ni-kolaja Sadnikarja … »Naše okolje skriva še veliko zakladov in znanja. Mogoce veste, kdo je bil avtor prvega latinsko-slovenskega rastlin­skega slovarja in kdo avtor crtic o rokovnjacih, ki so bili dejavni na Kamniškem? Veste, kje je Bergantova gora? To so namigi za nasle­dnjo transverzalo,« pravijo v Knjižnici Franceta Balantica Kamnik, kjer vabijo k ogle-du virtualnega sprehoda in branju tiskane razlicice. Praznik z Maistrovo poezijo Clani Društva general Maister Kamnik in zaposleni ter dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik so obcinski praznik pocastili s kratko Dovolite mi, da se Vam predstavim. Sem Jože Debevc, rojen 13. 4. 1939 v kraju Vrhpolje pri Kamniku. Svoja najstniška leta sem zelo aktivno preživljal v tem mestu. Bil sem clan Plavalnega društva, Godbe na pihala in Dramskega društva. Veliko ur in to zgodnjih jutranjih, pa sem se, kot mi­nistrant, na klecal pred oltarjema franci­škanske in župnijske cerkve v mestu. Tu sem se tudi prvic zaljubil in to na daljavo, saj še danes nisem povsem preprican, da je moja izvoljenka vedela za to mojo lju­bezen. Po koncani osemletni šoli sem se vpisal v pet letno Srednjo gozdarsko šolo v Ljubljani. Po koncanem tretjem letniku, pa se je šola preselila v Postojno, z njo pa sem seveda moral oditi tudi jaz. Imel sem trden namen, da se po konca­nem šolanju vrnem v svoj domaci kraj. A so se stvari obrnile drugace. Po sili razmer sem si moral takoj poiskati službo. Prilika se mi je ponudila pri Gozdnem gosp­odarstvu Postojna v katerem sem se zaposlil in tam ostal vse do svoje upoko­jitve. Da bi si zapolnil svoj upokojenski življenjski cas sem se lotil ljubiteljskega pisateljevanja. Do sedaj sem objavil pet knjižnih del in sicer knjigo z naslovom Dogodki v deželi Sisomanije ali anatomija nekega samoupravljanja, knjigo z naslovom Moc Državnega zbo­ra, knjigo z naslovom Bi radi napisali knjigo, knjigo z naslovom Ljubezen je prišla z zamudo in knjigo V objemu križa in rdece zvezde. Knjige sem izdal v samozaložbi in se nahajajo v vseh Sloven-skih knjižnicah. Glede na to, da se na pol-icah knjižnic nahaja na tisoce knjig, nisem povsem preprican, da so bile moje knjige pogosto izposojane. Da bi nekoliko spod­budil izposojo mojih knjig sem se odlocil, da bom deset od tistih, ki si bodo izpos­odili, ali celo kupili katero od mojih knjig, nagradil za njihov trud s petdesetimi evri, seveda z žrebom. Bralci, ki se boste udeležili tega mojega projekta, mi na­jkasneje do 30.9.2021 pošljite potrdilo o izposoji knjige, ali pa racun o nakupu kn-jige in to na naslov: Debevc Jože, Erazmo­va 8, 6230 Postojna. Za vse ostale infor­macije sem na razpolago GSM 031 643 897. Glede na to, da v Kamniku živi veliko mojih sorodnikov s priimkom »Debev­ec«, moram povedati, da se je pri mojem priimku tisti zadnji » e » izgubil nekje na relaciji med kamniškim in postojnskim maticnim uradom. Ce bo COVID 19 do mene usmiljen in me bo pustil pri miru, se bom tam nekje v polovici oktobra v Kamniku pojavil na predstavitvi v živo, na kateri bomo tudi izžrebali nagrajence. prireditvijo pred šolo. Jasna Paladin Kamnik – Clani Društva ge­neral Maister Kamnik s kamniško srednjo šolo, ki nosi generalovo ime, dobro sodelujejo že dlje casa, ne­davno pa so se dogovorili, da bodo ob vseh pomembnih Maistrovih praznikih pred šolo oziroma Maistrovim spomenikom na njenem procelju položili cvetje. Prvic so to s krajšim kultur­nim programom udejanjili v ponedeljek, 29. marca, na generalov rojstni dan, ko Kamnik tudi praznuje ob­cinski praznik. Po kratkem orisu Maistrovih dejanj, ki jih je pešcici zbranih predstavil profesor Žan Grm, je sledila recitacija dveh Maistrovih pesmi, ki ju je pod mentorstvom profe­sorice Vesne Fabjan inter-pretirala dijakinja Nastja Bizjak. Maister namrec ni bil le vojak in general, am-pak tudi pesnik, ki je ustvar­jal že v rani mladosti. »Velika zahvala gre ravnate­ljici šole Bernardi Trste­njak, ki je tako velikodušno sprejela našo pobudo za da­našnjo prireditev in tudi vse prihodnje. Prav je na­mrec, da se na Maistra spomnimo veckrat. Mislim, da si general še sam ni predstavljal, za kako veliko dejanje je odgovoren in za­služen, saj Slovenija brez njega ne bi bila tako velika, kot je danes. In v letu, ko naša država praznuje tride­setletnico, se lahko vpraša-mo tudi, ali bi sploh bili samostojni, ce ne bi naša država obsegala tudi Štajer­ske in Prekmurja. Zaradi vsega tega njegovo velicino OGLASNO SPOROCILO / Jože Debevec, ing.org.dela, Erazmova 8, Postojna moramo spoštovati in tudi pocastiti in resnicno sem vesel, da šola to prenaša tudi na mlajše, na naše bo­doce intelektualce,« je po­vedal predsednik Društva general Maister Kamnik Jože Berlec in si zaželel, da bi bilo v prihodnje na tovr­stnih dogodkih lahko priso­tnih vec dijakov. Zaradi epi­demije in vseh ukrepov so bili letos namrec zbrani le nastopajoci. Kultura Rada pušca pecat primarnosti in topline Na Korenovi domaciji na Perovem je na ogled pregledna razstava uporabne in umetniške keramike ustvarjalke Teje Hlacer, ki nosi naslov Kamenina in stopinje. Jasna Paladin Perovo – Korenova domaci­ja na Perovem je te dni spre­menjena v pravo razstavišce na prostem, naravno kuliso pa si je za pregledno razsta­vo svojega dosedanjega ustvarjanja izbrala Teja Hla-cer. Gre namrec za nekda­njo kmetijo njene babice, ki jo je skupaj z mamo Tatjano in drugimi clani družine preuredila v dom in loncar­sko-keramicni center. Teja v Kamniku sicer nikdar ni živela, saj je bila do sedaj vecinoma razpeta med Trzi­nom in Ljubljano, zdaj pa se seli na Kras, a s Kamnikom je vseskozi tesno povezana. Magistra etnologije in kul­turne antropologije je svoje magistrsko delo posvetila prav domaciji svoje babice, saj je leta 2008 napisala raz­iskavo o prenovi Korenove domacije z vidika kulturne dedišcine in njene nove vse­bine. Kamnicanom se je še nekoliko bolj vtisnila v spo-min s svojim diplomskim delom (in knjigo) Ko se pla­nina preoblece o bajtarstvu na Veliki planini. A še bolj kot etnologija Tejo Hlacer že vse življenje prežema za­nimanje za keramiko. »V svet gline in keramike me je mami vpeljala že kot majhno deklico in ustvarja­nje z glino sem od nekdaj imela za sprostitev, za zaba­vo in tudi izražanje. Deset let se s tem podrocjem ukvarjam intenzivno, od leta 2014 pa tudi profesionalno, kar pomeni, da od tega ži-vim,« nam pojasni Teja in doda, da je njen naziv sicer oblikovalka v keramiki, da pa si sama še najraje rece raziskovalka, saj gre za po­drocje, ki ponuja skorajda brezmejne možnosti. Zna­nje je srkala na najrazlicnej­ših delavnicah doma in v tujini; tri leta je tudi živela in se izobraževala v Italiji. So-delovala je na številnih med-narodnih delavnicah in tudi Kamnicani so do sedaj njena dela že lahko obcudovali v domacem mestu (v Hiši ke­ramike, v galeriji Šole idej, v Budnarjevi domaciji, na gra­du Zaprice …), a letos je pri­šel cas za pregledno razsta­vo, da predstavi vse, kar se je do sedaj naucila. »Razstavi sem dala naslov Kamenina in stopinje. Ka­menina zato, ker najraje ustvarjam visokotempera­turno glino, torej kamenino, in ker nas ta beseda že sama po sebi spominja tudi na Ka­mnik, stopinje pa zato, ker se v teh izdelkih zrcalijo zadnja leta mojega razisko­vanja, dopolnjevanja, ustvar­janja in izražanja. Razstavi bi lahko rekli tudi nekakšno življenjsko delo – do sedaj, seveda,« se nasmeje 46-le­tnica, ki se je z veseljem loti-la razstavljanja v naravnem okolju. Pravi, da imajo raz-stave v galerijah sicer tudi svojo prednost, saj imajo obiskovalci manj vtisov iz Jasna Paladin Kamnik – Pregledno razsta­vo z naslovom Lojze Perko: Med viharjem in jasnino so novomeški muzealci posta­vili lansko leto ob štirideseti obletnici umetnikove smrti, zdaj pa v nekoliko prilagoje­ni obliki in z deli vecinoma iz zasebnih zbirk gostuje v Galeriji Miha Maleš. Kot nam je povedala kusto­sinja Galerije Miha Maleš Saša Bucan, je Lojze Perko po drugi svetovni vojni v Ka­mniku živel, a tu ne prav veliko ustvarjal. Kamniški muzej tako hrani le tri nje­gova dela (vsa so na razstavi tudi na ogled), med njimi tudi dve, ki sta povezani s tovarno Utok, ki ju je ustva­ril po narocilu. Seveda pa v Kamniku in okolici živijo njegovi potomci, ki so si razstavo – ceprav uradnega odprtja niso mogli pripraviti – ogledali med prvimi. Avtorica razstave je sicer Ka­tarina Dajcman, kustosinja Galerije Dolenjskega muze­ja, ki je iz bogate umetniko­ve zapušcine izbrala približ-no petdeset del. Lojze Perko (1909–1980) velja za odlic­nega krajinarja in slikarja figuralnih kompozicij. »Pre­gledna in spominska razsta­va ob štirideseti obletnici umetnikove smrti povezuje njegovo delo na podrocju risbe, slikarstva in ilustraci­je, njen namen pa je javno­sti pokazati cim bolj raznoli­ko in vsestransko podobo umetnikovega dela,« pravi Katarina Dajcman. Poleg olja na platnu in nekaterih akvarelov na razstavi lahko vidimo tudi nekaj risb. Naj­bolj znani so njegovi portre-ti otrok, med motivi pa je imel najraje podobe sloven-ske pokrajine, vecinoma do-lenjske in notranjske, tudi kmecka opravila, delo na polju, praznovanja, vaške sejme in ljudske obicaje. Med drugim je Perko leta 1942 ilustriral tudi Levstiko­vega Martina Krpana. Kot še pojasni kustosinja, predstavljeno gradivo Per-kovega zgodnjega likovnega izražanja zajema v prvi vrsti figuralne kompozicije in portrete. Temu sledi posta­kademsko obdobje, v kate-rem se slikar razkriva pred­vsem v intimnih portretih otrok ter zakljucuje z ume­tnikovim slikarstvom v zreli dobi, ko najde esencialno motivno izhodišce v krajini. »Umetnik skladno s casom nikoli ni prevzel sodobnej­ših oblik likovnega angaži­ranja ali pa vsaj sledil sodob­nikom na tej poti. Neodvi­sno od menjajocih se tokov socasne umetnosti ga je na­mrec vodila predvsem lastna likovna dojemljivost, s kate­ro je razvil samosvojo likov-no govorico, danes pre­poznavno po sunkoviti, na trenutke skoraj hlastni 'per-kovski gesti', s katero pre­ rašca ustaljene stilske deter-minante,« pravi Katarina Dajcman. In zakaj takšen naslov raz-stave? »Lojze Perko se ni za­dovoljil le z veristicnim po­snemanjem narave, temvec jo je obogatil s svojimi oseb­nimi obcutji, pri cemer jo ponekod spremlja zven otožnosti in odrekanja. Tako lahko v delih, zaznamova­nih z nezadošcenim ustvar­jalnim nemirom, vselej za­nesljivo prepoznamo clove­ka, razpetega med viharjem in jasnino,« pojasni avtorica razstave. Razstavo spremlja obsežen katalog na 96 straneh z osemdesetimi reprodukcija-mi in besedilom avtorice razstave. V Galeriji Miha Maleš bodo pripravili tudi nekaj javnih vodenj po raz­stavi; datume bodo objavili pravocasno. okolja in zato vecjo koncen­tracijo na keramiki, a sode­lovanje z naravnim prosto­rom je svojevrstni izziv. Iz­delke je postavila v železno­steklene vitrine, ki jih je iz­delal njen partner Radovan Gregorcic, nekaj izdelkov pa je postavljenih tudi v sam prostor. Ustvarja uporabno in ume­tniško keramiko. »Sebe še vedno vidim kot raziskoval­ko. Crpam iz tradicionalne­ga loncarstva, iz tradicional­nih tehnik, oblik in poslikav in žganja keramike, hkrati pa vse to kombiniram s so-dobnimi tehnikami in ustvarjam svoj lastni izraz. Navdih najdem v tradiciji in v naravi in temu bi lahko rekla rdeca nit mojih del. Prav posebno zanimanje posvecam žganju gline na drva. Vcasih so vsi loncarji delali tako, a vecinoma pri nizkih temperaturah, nekje do tisoc stopinj Celzija in tako, da se pepel, ki jo ob kurjenju krožil po peci, na izdelke ni prijel. Vzhodnja-ške kulture pa so poznale visokotemperaturno glino – porcelane in kamenino, žga-no pri 1250 stopinjah – in tam so v uporabi tradicional­ne peci na drva, kjer se je pepel prijel na izdelke in s tem ustvaril dolocene efek­te, prav tako pa tudi glazuro. S temi tehnikami sem se srecala tudi sama in zelo rada žgem glino na drva, saj te tehnike pustijo pecat pri­marnosti in topline, kar mi je blizu,« pravi Teja, ki je tudi ustanovna clanica Društva Hiša keramike, za­kaj pa ne majolka. Zaradi njenega znanja in ve-šcin je tudi pitje kave v njeni družbi prav posebno doži­vetje. »Zelo rada izdelujem skodelice za kavo in zdi se mi, da že sama izbira skode-lice uporabnika nekako umiri, zaustavi. Pitje kave ni vec avtomaticno opravilo, ampak nekakšna meditacija. Rocno izdelane stvari na­mrec imajo dodano vred­nost. To obcutim sama in to rada delim z drugimi.« Med viharjem in jasnino V Galeriji Miha Maleš je na ogled gostujoca razstava del Lojzeta Perka, ki so jo pripravili v Dolenjskem muzeju Novo mesto. Zanimivosti Policijska kronika Medvrstniško nasilje V eni izmed osnovnih šol v Kamniku je prišlo do medvrstni­škega nasilja z udeleženimi štirimi ucenci, ki so se med se­boj prepirali in fizicno obracunali. Sledi zbiranje obvestil, razgovori z ucenci v prisotnosti staršev in ustrezen ukrep. Prijava goljufije Obcan je prodal mobilni telefon, za katerega je goljuf z laž­nim prikazovanjem dejanskih okolišcin v zmoto spravil oškodovanca. In sicer tako, da je placilo izvedel preko mo-bilne aplikacije za spletno bancništvo, tako da je placilo te­lefona že opravil, ceprav je bilo v resnici na cakanju. Ko je goljuf telefon prejel, pa je placilo preklical in tako oškodoval obcana. Sprejet je zapisnik o sprejemu kazenske ovadbe, sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno dr­žavno tožilstvo. Tatvina parfumov Zaposlena v trgovini Müller nas je obvestila o tatvini parfu­mov vecje vrednosti. Sledi pregled video posnetkov, zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Zaloten pri drzni tatvini V Kamniku je za zdaj še neznanega storilca drzne tatvine lastnik stanovanjske hiše prepodil. Kaj bi taticu iz garažnih prostorov prav prišlo, ni znano. Sledi zbiranje obvestil, zo-per storilca pa sledi in kazenska ovadba. Vlom v vozilo Neznanec je v Volcjem Potoku z neznanim predmetom raz­bil steklo na zadnjih desnih vratih vozila in iz notranjosti odtujil torbico, v kateri je imela oškodovanka denarnico z dokumenti in vecjo vsoto denarja. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Prehitro skozi naselje Policista sta opravljala kontrolo prometa v naselju Mali Hrib in imela v postopku voznico zacetnico, ki je v naselju vozila s hitrostjo 109 kilometrov na uro oziroma dvakratnikom do-voljene hitrosti. Zaradi hujšega prekrška so ji policisti vozni­ško dovoljenje zacasno odvzeli, pristojnemu sodišcu pa bodo predlagali odvzem vozniškega dovoljenja. Povoženje divjadi V nocnih urah je voznik v naselju Potok pri Komendi z oseb­nim vozilom povozil srno, ki je na kraju poginila. Voznik je izpolnjeval vse pogoje za vožnjo v cestnem prometu, tako da mu je bilo na kraju izdano obvestilo o odstopu. »Žurerka« sredi noci Obcanka Kamnika z Ljubljanske ceste je sredi noci hodila po bloku in zvonila po domofonu sosedom ter sporocala svoje domneve o tej družini, ki jih ocitno podnevi ni mogla predstaviti. Sledi zbiranje obvestil v zvezi s prekrškom in nato placilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Najden denar na bankomatu Obcanka se je zglasila na policijsko postajo in prinesla de-set evrov, ki jih je našla na bankomatu Nove Ljubljanske banke na Perovem. Obcan/-ka, ki je pozabil/-a denar, pa se lahko zglasi na policijski postaji in denar prevzame. Divji mopedist v Šmarci Policista sta pri kontroli prometa zaznala voznika mopeda, ki je vozil pod vplivom alkohola in vijugal po vozišcu brez zašcitne celade, ni reagiral na ustavljanje z modrimi lucmi in še naprej bežal in nadaljeval nevarno vožnjo po naselju. Kršitelju je med samim bežanjem uspelo moped skriti in oditi peš proti domu, vendar sta ga policista izsledila in mu izdala placilni nalog. Zaseg prepovedane snovi Policista sta v Kamniku kršitelju zasegla neznano snov ra­stlinskega izvora zelenorjave barve, za katero se sumi, da gre za prepovedano drogo. Po analizi bo zoper kršitelja, uveden hitri postopek. Prometna nesreca Na Kovinarski cesti se je zgodila prometna nesreca z manj­šo materialno škodo, v kateri sta udeleženca izpolnjevala vse pogoje za vožnjo v cestnem prometu. Na kraju je bilo izdano obvestilo o odstopu od ogleda prometne nesrece. Kamniške diagonale Takšen je naslov novega projekta Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, s katerim želijo vsa tri podrocja svojega delovanja skupaj z gosti približati obcanom. Vsak drugi cetrtek bodo pripravili pogovorno oddajo v živo. Jasna Paladin Kamnik – V casih epidemije se vcasih zdi, da javni zavodi in druga javna uprava ne de­lajo s takšnim tempom kot sicer, saj so njihova vrata od­prta v omejenem obsegu, a še zdalec ni tako, opozarjajo zaposleni na Zavodu za turi­zem, šport in kulturo Ka­mnik, kjer želijo širši javno­sti na zanimiv, sodoben in virtualen nacin predstaviti tako svoje projekte in delo znotraj zavoda kot tudi delo­vanje vseh akterjev, ki gradi­jo kamniško kulturo, turi­zem in šport, brez katerih si težko zamislimo utrip in ra­zvoj Kamnika. Oddaje si bo mogoce ogledati na kanalu Doma kulture Kamnik na Facebooku in Youtubu ter FB-profilu Živim Kamnik. Prva je bila na sporedu 25. marca. Naslednje Kamniške diagonale Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik bodo na sporedu v cetrtek, 8. aprila, ob 20. uri v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu. »Vsak gost bo v oddajo s se­boj prinesel svojo energijo, lokalne posebnosti, tudi kakšen lokalni trac in zabav­ne zgodbe o turistih pa tudi o sokrajanih. Sodelavci vseh treh ekip bodo moderatorji oddaj in bodo svoje goste vzeli pod drobnogled poziti­vizma, saj želijo dvigovati motivacijo, pozitivni delovni naboj, buditi vizije na vseh treh pomembnih podrocjih življenja in delovanja Kamnicanov in Kamnicank ter v teh casih, ko smo vsi na preizkušnji, vnašati pozitiv­nega duha v dnevne sobe gledalcev oddaje,« sporocajo iz zavoda. Športna infrastruktura v Kamniku si zasluži vec vlaganj Na odru Doma kulture Ka­mnik, kjer oddajo snemajo, so se z gosti pogovarjali v. d. direktorja zavoda Franci Kramar (podrocje športa), Samo Surina (podrocje tu­rizma) in Goran Završnik (podrocje kulture). Kramar je gostil novega predsednika Športne zveze Kamnik in tudi sicer aktiv­nega športnika, ki se je naj­bolj kalil v Košarkarskem klubu Kamnik Roberta Pro-sena, ki je poslušalcem predstavil pomen športne zveze (ta deluje že od leta 1980), ki je vezni clen med klubi in obcino, njihovo vizi­jo, s katero želijo kamniški šport dvigniti na še višji nivo, in prioritete, med kate­rimi je priprava strategije razvoja športa v obcini, ki zajema tudi pokriti bazen in obnovo oz. gradnjo nove športne dvorane. Športa zve­za Kamnik je ena od najvec­jih v Sloveniji, saj združuje kar štirideset športnih klu­bov in društev. Med para­dnimi konji kamniškega športa je Prosen posebej omenil odbojkarje, vaterpo­liste in kegljace, po tradiciji izstopajo nogometaši in ko­šarkarji pa tudi triatlonci, vaterpolisti, lokostrelci in številni drugi. Tako Kramar kot Prosen sta se strinjala, da ima Kamnik vrsto odlic­nih športnikov, še posebno v luci pogojev, ki v naši obcini niso najboljši. Športna in-frastruktura si namrec za­služi vec vlaganj. »Žal pa opažamo, da je epidemija pustila velike posledice pri mladih športnikih; mnogi so namrec nehali trenirati. Ko so bili treningi mlajših selekcij spet dovoljeni, se namrec kar tretjina mladih športnikov na treninge ni vrnila,« ugotavlja Prosen. Vsi si želimo zeleno, urejeno in cisto Veliko planino Samo Surina se je pogovarjal z dvema gostoma. Najprej je svoja videnja v turizmu s poslušalci delil v. d. direktor­ja družbe Velika planina Mark Anžur, ki je predstavil tudi nekaj konkretnih krat­korocnih ciljev. Vozovnice za nihalno žicnico bo že kmalu mogoce narociti na spletu, poleti si želijo uvesti tržnico s prodajo izdelkov, ki so po­vezani z Veliko planino, raz-mišljajo pa tudi o vzpostavi­tvi servisa pranja za koce na Veliki planini. »Dolgorocna strategija pa je malo bolj za­pletena, situacija je precej kompleksna, deležnikov je veliko, doseci je treba druž­beni in politicni konsenz, a mislim, da se strinjamo, da si želimo zeleno, urejeno in cisto planino. Kako pa bomo to dosegli, je stvar tehtnega premisleka. Predstavil je tudi investicije v infrastruk­turi, ki bodo nujne, prednos-ti in slabosti t. i. razpršenega hotela in blagovno znamko Velika planina, ki je zelo mocna in bi Kamniku po njegovem mnenju lahko pri­nesla bistveno vec, kot mu prinese zdaj. Zavzema se za povezovanje vseh ponudni­kov in izvirne ideje, saj ima turizem na Kamniškem še velik potencial. O Veliki planini in turizmu na njej je iz prve roke spre­govorila tudi Julia Slapnik, ki s partnerjem na planini vodi Alpine resorts (oddaja­ta tri koce) in Sladki kot. Po-udarila je, da z družbo Veli­ka planina dobro sodelujejo, da pa si vsi lastniki koc na planini želijo ureditev infra-strukture – tudi vodovoda in kanalizacije, kar bi pripo­moglo k razvoju turizma in ohranjanju narave. Obisko­valcev planine je bilo na­mrec tudi lansko leto, ko je pandemija turizmu zadala velik udarec, na Veliki plani­ni prav toliko, kot leta poprej, le njihova struktura se je mocno spremenila, saj je bilo med njimi mnogo vec domacih gostov. Kamnik je mesto industrije – in industrijske dedišcine V kulturnem delu Kam­niških diagonal pa se je Go­ran Završnik pogovarjal z Markom Kumrom, in sicer o podrocju, v katerega sta oba tesno vpeta – o industrijski dedišcini. »Kamnik je eno najpomembnejših industrij­skih mest tudi na obmocju nekdanje Jugoslavije, zato mirno recemo, da gre za mesto industrije. Od leta 2014 nam je nekaj stvari us-pelo ohraniti, veliko stvari pa se nam je izmuznilo, pred­vsem zaradi zaspanosti in neodlocnosti odlocevalcev. Na industrijsko dedišcino se ne navezuje le turizem, am-pak tudi velik del kulture, sploh v Kamniku je tako,« je med drugim dejal Marko Kumer in si skupaj z Zavr­šnikom zaželel, da bi indu­strijska dedišcina primeren prostor v obliki odprtega de­poja našla tudi v prostorih Kreativne cetrti Barutana. Tam bi lahko hranili in obi-skovalcem pokazali nekatere vecje predmete iz kamniških tovarn, ki ne obstajajo vec, medtem ko bi lahko še delu­joce tovarne, kot sta denimo Eta in Titan, uredile svoje muzejske prostore, kot je v navadi pri vseh vecjih tovar­nah v tujini. Kamniške diagonale bodo poslej vaš vir informacij o novostih na podrocjih kamniške kulture, turizma in športa, projektih, doživetjih, avtenticnih zgodbah o ljudeh, pravijo v Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik. Mladi Edinstvena izkušnja Eva Guerrero Robles prihaja iz Barcelone in je prva od treh predvidenih prostovoljcev, ki jih bo letos gostil Mladinski center Kotlovnica. Za osemnajstletnico to ni prvi projekt prostovoljstva na tujem, je pa prvi, ko bo od doma kar pol leta. Alenka Brun Kamnik – Iztok Zver, trenu­tni koordinator mladinskih programov pri Mladinskem centru (MC), razloži, da je Guerrerova prišla v Kamnik kot prostovoljka v okviru projekta Erasmus+, progra-ma Evropska solidarnostna enota. »V nadaljevanju pri-cakujemo še eno prostovolj­ko ali prostovoljca v okviru tega programa, ki omogoca mladim, da odpotujejo iz svoje države v drugo državo Evropske unije v vlogi pro-stovoljcev. Lahko le za nekaj tednov, lahko tudi eno leto. Gre za možnost in prilož­nost, ki jo imajo vsi mladi znotraj Evropske unije med 18. in 30. letom.« Projekti so razlicni Stalnica je, da prostovoljci pomagajo pri aktivnostih mladinskega centra. Jih pa, kot se izrazi Zver, »posoja­jo« še drugim nevladnim organizacijam v Kamniku in tudi širše. »Institucijam, kot sta to srednja in osnovna šola, na primer.« Ker pa v okviru MC Kotlovnica koor­dinirajo tudi kamniški del projekta Vecgeneracijski center Ljubljana, so razmiš­ljali, da bi prostovoljce vklju-cili še v ta projekt. »Imamo tudi novega partnerja pod okriljem tega projekta, Dru-štvo Sožitje. Znotraj društva potekajo razlicne interaktiv­ne aktivnosti socialnega ucenja in Guerrerova se jim bo lahko pridružila. Na eni strani bo video dokumenti- Iztok Zver rala njihovo dejavnost, kaj pocnejo, na drugi pa bo za­njo – in še za koga v nadalje­vanju – to priložnost, da dobi vtis o raznolikih di­menzijah družbenega življe­nja in tudi o tem, kako funk-cionirajo razlicne skupine ljudi,« pojasni Zver. Skul(tur)iraj se! V Kotlovnici je bila zabele­žena prva mednarodna pro-stovoljska aktivnost že pred vec kot desetletjem, izvemo. »Vsako leto prihajajo pro-stovoljci. Najveckrat gosti-mo tri, vcasih tudi štiri,« nadaljuje Zver. Poleg še ene osebe, ki bo del istega pro-jekta kot mlada Španka, pri-cakujejo še enega prosto­voljca, ki bo del projekta, ki pa ga koordinira njihov por­tugalski partner iz Lizbone. Projekt, pri katerem sodelu­je Guerrerova, se imenuje Skul(tur)iraj se!, drugi pro-jekt, ki ga nacrtujejo, pa nosi naslov Eu.motion. Jasna Paladin Kamnik – V Vrtcu Zarja so v galeriji Doma kulture Ka­mnik vsako leto pripravili razstavo z izbranimi deli li­kovnega natecaja Raziskuje-mo senzoriko, v jubilejnem letu pa so razstavili dela, ki so jih ustvarili otroci njiho­vega vrtca. Zasebni vrtec Zarja ima koncesijo Obcine Kamnik in je kot tak aktivno vkljucen v lokalno skupnost. »Strokov­ni delavci z naklonjenostjo odpirajo vrata povezovanju z drugimi institucijami, negu­jejo medgeneracijsko sode­lovanje in vzpostavljajo vezi med vrtcem in družino. S svojo srcnostjo so duša na-»Skul(tur)iraj se! poleg tega, da omogoca, da mednarodni prostovoljec podpira in vna­ša mednarodno dimenzijo v našo lokalno skupnost, raz­vija tudi ideje, ki se dotikajo razlicnih družbeno-kultur­nih polemik, problematik, s katerimi se kot družbe soo-camo,« Zver na kratko oriše smernice projekta. »Zastav­ljen je v nekem najširšem možnem razponu tematik. Tako bosta imela prostovolj-ca proste roke in našo pod-poro pri razvijanju idej ak­cij, ki ozavešcajo o temati­kah, ki so perece – naj bodo okoljevarstvene ali s podroc­ja ženskih pravic, kar Guer­rerovo zelo zanima. Name-noma smo ga zastavili tako široko, da se prostovoljci lahko sami odlocijo, v katero smer želijo razvijati ideje oziroma akcije, ki izboljšajo socialno atmosfero. Osnov­na ciljna publika je lokalna skupnost, ker pa se zadnje case stvari veliko odvijajo na spletu, je tu morda Guerre­rova celo v prednosti, saj ima kar nekaj kompetenc na podrocju video produkcije.« Španka ostaja v Kamniku pol leta Osemnajstletnico, ki živi v Barceloni, je Kamnik navdu­šil. Pravi, da je že zbujanje s pogledom na gore skozi okno nekaj, kar jo vsakic znova fascinira. V Kamnik je Eva Guerrero Robles prišla konec marca. Sledil je protokol, ki ga zah­teva prisotnost covida-19. Os-tala bo pol leta. Odlocila se je Eva Guerrero Robles namrec, da si pred vpisom na fakulteto vzame še leto dni zase oziroma prosto­voljstvo. Zanima jo študij filmske produkcije in je Ko­tlovnico izbrala zlasti zato, ker je ta mocna v mentorstvu ravno na tem podrocju. Upa, da se bo lahko naucila veliko o kulturi, življenju, izboljšala tudi znanje anglešcine. »Gre za edinstveno, poseb-no izkušnjo,« meni Eva Gu­errera Robles. Zver še pojasni, da je co­vid-19 omejil možnosti soci­alizacije in druženja, a se nadeja, da se cim prej vrnejo pretekle razmere, da bo imela Guerrerova boljšo možnost integracije v našo lokalno skupnost in se bo element, ki je res pomem­ben, to je vnos mednarodne dimenzije v lokalno skup­nost, na koncu lahko cim bolje izrazil. »Upamo, da nam bo uspelo dobiti vse tri prostovoljce in da bomo na-crtovano uspeli izpeljati,« optimisticno sklene. Skupaj rastejo že deset let Zasebni vrtec Zarja v letošnjem letu praznuje desetletnico delovanja, jubilej pa so zaznamovali z odprtjem razstave Rastemo skupaj, ki je na ogled v galeriji Doma kulture Kamnik. Zacetkov izpred desetih let se je spomnil tudi solastnik vrtca Janez Koncan, dobro delo še naprej je vrtcu zaže­lel župan Matej Slapar, kako sodelujejo, pa sta predstavi-la direktorica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir in ravnateljica GSŠRM Bernarda Trste­njak. Delcek vrtca so ob desetle­tnici tako postavili v galerijo Doma kulture Kamnik – z likovnimi deli pa tudi s po­snetki pesmic najmlajših. Minula leta je bila galerija premajhna za vse, ki so si razstavo želeli ogledati, letos pa uradnega odprtja ni bilo oziroma so ga posneli in vse skupaj predvajali v živo. Po-snetek si na Youtubu še ved-no lahko ogledate, prav tako pa razstavo do 22. aprila ozi­roma takrat, ko bodo razme-re to znova dovoljevale, lah­ko tudi obišcete. Pot belega zlata Otroci iz skupine Mehurcki Vrtca Antona Medveda Kamnik, ki obiskujejo enoto Tinkara, so se v letošnjem šolskem letu vkljucili v projekt Mlekasticno, ki poteka pod okriljem Eko šole. Špela Novak Kamnik – Odlocili smo se, da razišcemo pot mleka od kmetije do kozarca. V vrtcu smo si s pomocjo tehnologije ogledali predsta­vitev slovenskih prideloval­cev in predelovalcev mleka, ki se dnevno trudijo, da nas oskrbijo s svežim in hranlji-vim mlekom in mlecnimi izdelki. Vprašali smo se, od kod prihaja slovensko mle­ko, kako so organizirane slo­venske kmetije, koliko mle­ka proizvedejo, katere mlec­ne izdelke poznamo, kdo in kako jih proizvede in kdo pri tem sodeluje. Obiskali in ogledali smo si nam najbližjo kmetijo, ki se imenuje Pr' Škric. Gospod Marjan nas je prisrcno spre­šajo trajnost in ohranijo ka­kovost. Gre za postopek to-plotne obdelave pri tempe­raturi do 76 stopinj Celzija, ki traja do 45 sekund. S tem mleku zmanjšajo vsebnost škodljivih oziroma patoge­nih mikroorganizmov, ki bi lahko povzrocili kvarjenje mleka. Zadnji korak v mlec­nem obratu je pakiranje v ustrezno embalažo. Posebni stroj Ljubljanskih mlekarn v embalažo na uro lahko za­pakira kar osem tisoc litrov Alpskega mleka. Vzorce za­pakiranega mleka pošljejo v laboratorij, da se znova prepricajo o kakovosti in varnosti mleka. V laboratori­ju vzorec mleka tudi pokusi­jo. Vsak dan preverjajo ustreznost in kakovost em-balaže in drugih dodatkov, Foto: Špela Novak Hlev in krave smo si ogledali na kmetiji Pr' Škric. jel in nam predstavil hlev in krave, ki bivajo v njem. Ime­li smo to priložnost, da smo lahko videli telicka, ki se je skotil ob štirih zjutraj. Star je bil komaj pet ur. Otroci so lahko videli krave molznice pasme simentalka (bela in rjava), bike in nekaj telet. Med ogledom so se krave prehranjevale s suho travo, ki ji pravimo seno. Gospod Marjan nam je povedal, da vcasih molzejo na roke, vca­sih pa na molzni stroj. Kme­tija ni velika, zato tudi mle­ka ni prav dosti. Mleko od­dajo bližnjim sosedom. Po dveh dneh že na trgovskih policah Mleko, ki pritece iz kravjega vimena, je ogreto na tempe­raturo kravjega telesa. Zato mora mleko cim hitreje priti v ohlajevalno posodo, saj tako ohrani svojo svežino in kakovost. Mleko se shranju­je v posebnih hladilnicah vse do prihoda velikega to-vornjaka s cisterno. Tovor­njak v cisterno precrpa mle­ko in ga odpelje v proizvo­dni obrat – mlekarno. Ena cisterna lahko shrani do dvajset tisoc litrov mleka. V mlekarni mleko tudi paste-rizirajo in mu s tem podalj­ki so v neposrednem stiku z živilom. S tem zagotovijo zdravstveno neoporecnosti izdelkov. Od mleka, pomol­zenega iz kravjih vimen, do mleka, ki ga kupimo na po­licah trgovin, mineta pov­precno dva dneva. To pome­ni, da so nam v trgovini ved-no na voljo le sveže sloven-sko mleko in mlecni izdelki. Vsakic ko zaužijemo mleko in mlecne izdelke, zaužije-mo veliko pomembnih vita-minov, mineralov in belja­kovin – in s tem pripomore-mo k ohranjanju lastnega zdravja. Priporocljivo je, da otroci dnevno zaužijejo dve do tri porcije mleka ali mlec­nih izdelkov. Ker pa na kmetiji domujejo tudi druge domace živali, smo si ogledali tudi te. Za konec smo na travnik iz ko­košnjaka izpustili kokoši, jih nahranili in tudi poboža­ li. Ob koncu nas je gospod Marjan presenetil s sladki-mi dobrotami. Tudi mi smo se mu zahvalili, mu podarili risbice in se dogovorili, da se v mesecu maju ponovno snidemo. Z novim znanjem in novimi izkušnjami smo spet bogatejši. In ne pozabite, 1. junij je svetovni dan mleka. Pa na zdravje. šega vrtca. Ponosna sem, da rastemo skupaj,« je delo svojih zaposlenih poudarila direktorica Darja Verbic, pri tem pa ni pozabila svoje predhodnice Jelke Golob. Likovna dela najmlajših na razstavi Rastemo skupaj Šport Za uvod osmo mesto Šesterica clanov kamniškega Calcit Bike Teama je v nedeljo, 21. marca, zacela sezono v olimpijskem krosu v avstrijskem Langenloisu na mednarodni dirki UCI C.1. Najboljši dosežek je v zimskih razmerah uspel najboljšemu Slovencu zadnjih let Roku Naglicu, ki je bil osmi v kategoriji moški elite. Kristijan Erjavec Kamnik – Na moški elite dir­ ki je sicer zmagal nekdanji svetovni prvak med mlajši- mi clani Ceh Ondrej Cink. »Prva dirka v sezoni je ved- no zanimiva, saj ne veš, kaj pricakovati. Od starta sem šel lepo zraven v prvi skupi­ ni, dokler me na prvem spu­ stu ni zbil eden od sotekmo­ valcev. S krivim krmilom sem hitro šel do tehnicne cone, kjer mi je Korošec kr­ milo naravnal – in šel sem veselo nazaj na delo. Po ne- k kaj krogih sem imel najhi­ unetrejših pet pred nosom, dok- Biholer zaradi lastne napake ni- tin sem spet koncal v grmovju. Nimaš kaj, ce je na to: Marprogi sneg, blato; a razmere so Fobile za vse enake. Na koncu sem si izboril koncno osmo Progo sta kolesarjem popestrila blato in sneg. Na fotografiji najboljši Slovenec Rok Naglic. mesto, s katerim sem zado­ voljen, saj je konkurenca v Langenloisu vsako leto zelo 34. mestu. Z dirko sem za­ hajajocih dirk,« pa je pove- do tretjega kroga, kjer me je mocna,« je razplet dirke po­ dovoljen, saj sem v zelo tež­ dal Vovk. zacel boleti hrbet. Nato mi je jasnil Naglic. kih razmerah dirko koncal v tempo malo padel, ampak Prvic dirkala z najboljšimi krogu zmagovalca, kar je bil moj cilj,« je bil komentar Kranjec Žagarja. Razmere so bile res zahtevne sem na koncu zakljucil na 23. mestu. Glede na to, da je to moja prva taka dirka, sem Prvo dirko v clanski katego- »Pa je prva tekma v najhujši Maruša Knap je bila edina kar zadovoljen, ampak vem, riji sta odpeljala Matic Kra­ konkurenci za mano. Bila je Slovenka na startu, na koncu da sem sposoben pokazati njec Žagar, ki je koncal na dolga. Sicer dolgocasno pro- je prikolesarila do 18. mesta. vec,« se nadaljevanja sezone 34. mestu, in Peter Vovk, ki go sta popestrila blato in Zmage se je veselila doma­ veseli Auer. je koncal kot 43. sneg. Take razmere mi cinka Mona Mitterwallner. »Proga je bila pri nas še v »Startal sem s startno števil­ ustrezajo, zato s progo ni- »Zahtevne razmere, na progi dobrem stanju, blato je bilo ko 64, blizu zadnje vrste. sem imel vecjih težav. Na vse – sneg, blato in led. pomrznjeno, oprijem je bil Vedel sem, da je štartni tleh sem se znašel dvakrat Zame prva dirka v takih raz­ dober. V prvi polovici dirke vzpon eden najpomembnej­ zaradi sotekmovalcev, dvak­ merah. Pocutje je bilo dobro, mi je šlo še dobro, vozil sem ših delov dirke, zato sem po rat pa sem zdrsnil iz ovinka vesela sem, saj mi je uspelo se okoli dvajsetega mesta v prikolesariti na 18. mesto v skupini. V drugi polovici me Prvo dirko v clanski kategoriji sta odpeljala Matic Kranjec Žagar, ki je koncal na 34. mestu, mocni konkurenci. S prvo dirko sezone sem zelo zado­voljna in komaj cakam dirke, je hudo zacel boleti križ, iz­gubil sem stik s skupino, hudo mi je padel tempo, ni- in Peter Vovk, ki je koncal kot 43. ki prihajajo,« se je dobrega zacetka veselila Maruša sem vec srecal nobenega tekmovalca. Koncal sem na Knap. tridesetem mestu. Z nasto­ startu takoj skušal pridobiti po lastni krivdi. Na sreco za- V kategoriji do 19. let sta na- pom nisem prevec zadovo- cim vec mest. Med dirko radi nobenega padca nisem stopila dva calcitovca. Nal ljen, predvsem z drugo polo- sem se vozil okoli tridesete­ izgubil veliko casa in sem se Auer si je priboril 23. mesto, vico dirke,« pa je pojasnil ga mesta v kategoriji elite. lahko hitro pobral ter nada- David Jagodic pa 30. »To je Jagodic. Zadnja dva kroga sem imel ljeval. Dobro sem razporedil bila moja prva dirka zunaj Ekipo Calcit Bike Team je nekaj težav z nabiranjem moci po krogih. Startal sem Slovenije v kategoriji U19. prvic vodil novi športni di­ blata in z verigo in tudi 'po- iz zadnje vrste, kar je pome- Razmere so bile danes težke, rektor Rok Korošec. »Veseli birati' me je zacelo, zato nilo, da je šlo lahko samo smo pa imeli sreco, da smo smo, da je bil Rok z nami, sem izgubil nekaj mest. navzgor. S koncnim 43. startali še dovolj zgodaj zjut­ vzdušje je bilo 'top', ve, kaj Zelo blatno prvo dirko v ka­ mestom in zakljuckom v raj, da še ni bilo toliko blata. se gre, in lepo je poskrbel za tegoriji elite/U23 sem zak­ krogu zmagovalca sem za- Startal sem malo z rezervo in nas,« je poudaril in se zah­ ljucil v krogu zmagovalca na dovoljen. Se že veselim pri­ potem lepo napredoval vse valil Rok Naglic. Medalje tudi kamniškim plezalcem Jasna Paladin namenjena samo športnim plezalcem starejših katego-Kamnik – Komisija za špor-rij, torej clanicam in clanom tno plezanje Planinske zve-ter mladinkam in mladin­ze Slovenije in Športno ple-cem. zalno društvo Korenjak sta Tekme so se udeležili tudi pod strogimi zašcitnimi po-clani Plezalnega kluba Ka­goji v nedeljo, 28. marca, na mnik in se razveselili dveh balvanski steni v Športnem medalj. V kategoriji mladin­parku na Logu pri Brezovici cev je drugo mesto osvojil organizirala prvo tekmo dr-Aljaž Resnik, v kategoriji žavnega prvenstva v balvan-mladink pa prav tako drugo skem plezanju, ki pa je bila mesto Katra Mali. Gorski tek k Sv. Primožu je prestavljen Jasna Paladin no prvenstvo mladincev ter klasifikacije za državno pr-Stahovica – Gorski tekaci so venstvo clanov, a so njihove že z nestrpnostjo pricakovali dobre namere splavale po zacetek nove sezone in orga-vodi. nizatorji, clani Kluba gor-»Obvešcamo, da 25. Gorski skih tekacev Papež z Iva-tek k Sv. Primožu odpade nom Urhom na celu, so že zaradi popolnega zaprtja dr­optimisticno napovedali, da žave. Nadomestni termin se bodo organizacije teka, ki bomo sporocili, ko bodo raz-bi moral biti 10. aprila – pod mere dovoljevale izvedbo sicer zelo strogimi pogoji – tekmovanja,« so organiza­lotili in bi štel tudi za držav-torji sporocili v ponedeljek. Šport Pred naslovom državnih prvakinj Po dveh odigranih tekmah v finalu koncnice državnega prvenstva v Sportklub prvi odbojkarski ligi so odbojkarice Calcita Volleyja pred ubranitvijo lanskoletnega naslova, ki bi bil hkrati že njihov peti. Miha Štamcar Kamnik – Kamnicanke so proti ekipi Nova KBM Bra-nik obe tekmi dobile šele v petem nizu, toda v finalu nekaj veljajo le zmage, te pa so za zdaj na strani varo­vank Gregorja Rozmana. Veliko priložnost za uvrsti­tev v finale moškega držav­nega prvenstva pa so izpus­tili kamniški odbojkarji, ki so na prvi polfinalni tekmi koncnice ACH Volley pre­magali s 3 : 0, v drugi v Dvo­rani Tivoli vodili z 2 : 0 v nizih, na koncu pa so se v tretji, odlocilni tekmi veselili Ljubljancani. »Preprosto si ne znam raz­ložiti, zakaj se nam je že drugic zgodilo, da smo po dobrem zacetku v nadalje­vanju tekme popolnoma popustili in potem morali vse skupaj reševati v tie-bre­aku,« se je po ponedeljkovi zmagi Kamnicank v Mari-boru spraševal njihov tre­ner Gregor Rozman. Upra-viceno, kajti že na prvi tek-mi v Kamniku so v uvod­nem nizu Mariborcankam prepustile le 12 tock, nato pa so se reševale v petem nizu, še bolj ocitno pa je bilo to v Mariboru, ko so v prvih dveh nizih nadigrale domacinke, spet pa se je na koncu o vsem odlocalo v t. i. tie-breaku. »Dvakrat nas je boginja For-tuna res malce pobožala, vseeno pa to ni bila samo sreca, kajti obe koncnici tie­-breaka, tako v Kamniku kot v Mariboru, smo odigrali zelo zrelo, zelo mirno, preu­darno in tudi odlocitve so bile prave, cesar so sposob­ne samo dobre ekipe. Ven­dar bomo morali v tretji tek-mi narediti vse, da tekmo že prej pripeljemo v mirnejše vode, kajti ne smemo si še enkrat dovoliti, da bi o vsem odlocala ena žoga,« pred tre­tjo finalno tekmo opozarja Rozman. Žal v casu, ko je moral cla­nek v tisk, zaradi najnovej­ših vladnih ukrepov za zaje­zitev epidemije covida-19 še ni bilo jasno, kdaj bo tretja finalna tekma koncnice dr­žavnega prvenstva med Cal-citom Volleyjem in ekipo Nova KBM Branik. Po prvotnem programu bi se morala igrati vceraj. »Pripravljamo se, kot da tek-ma bo, saj nam drugega niti ne preostane. Za zdaj lahko vsaj normalno treniramo, ampak to ni isto, kajti po tako dolgem premoru bomo morali spet zaceti znova. Se-veda so v istem položaju tudi Mariborcanke. Želim si, da bi se prvenstvo nor-malno nadaljevalo, pred­vsem pa, da bi do naslova prišli na igrišcu in resnicno upam, da nam bo to omogo- ceno,« je bil v negotovosti tudi kamniški trener. V polfinalni seriji so odigrali niz premalo V kamniškem odbojkar­skem klubu bodo verjetno še dolgo iskali vzroke, zakaj je moška ekipa v polfinalu koncnice državnega prven­stva tako popustila po bleste-ci domaci zmagi in vodstvu z 2 : 0 v ljubljanski Dvorani Tivoli. Serijski državni prva­ki odbojkarji ACH Volleyja so bili prakticno že na tleh, vendar so jim vrnitev »med žive« v prvi vrsti omogocili Kamnicani. »V polfinalni seriji smo odi­grali niz premalo. Mislim, da to velja predvsem drugo polfinalno tekmo, ko smo dva niza odigrali na vrhun-ski ravni, od tretjega naprej pa smo popolnoma popusti­ li. Pa ne toliko pri zacetnem udarcu kot v bloku in ob-rambi. Nismo imeli vec po­zitivnega bloka za obrambo, še vec, naš blok je nasprotni­ku služil, da je prihajal do tock.« Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v odlocilni tretji tekmi, ko so Kamnica­ni spet dobro vstopili v uvo­dni niz, ki je bil na koncu tudi njihov edini. Pustimo ob strani tudi nekatere sod- niške odlocitve, ki so prav tako burile duhove v njiho­vih vrstah, zato bi bilo res-nicno dobrodošlo, da bi vsaj v koncnici državnega prven­stva tudi pri nas uvedli t. i. video challenge. A na koncu so si bili vendarle kamniški odbojkarji sami krivi, da na­mesto v finalu koncnice dr­žavnega prvenstva igrajo za tretje mesto, kjer so v prvi tekmi v Kanalu domaci Sa­lonit premagali s 3 : 0. »Sezone še ni konec. Nare­dili bomo vse, da še drugic premagamo Kanalce, nato pa bomo vse svoje sile usmerili v Pokal Slovenije, kjer nas v cetrtfinalu caka Merkur Maribor. Šele po koncu sezone bo tudi cas za analize,« se dejstva, da ima Calcit Volley še možnosti, da osvoji vsaj Pokal Sloveni­je, zaveda Jeroncic. Navdušujejo Ribicevi varovanci V drugi moški ligi z igro navdušujejo varovanci tre­nerja Gašperja Ribica. Dru-go kamniško ekipo z izjemo Tea Podobnika sestavljajo mladinci in kadeti, ki v prvih treh krogih državnega pr-venstva še niso izgubili niza. Brez Podobnika uspešno igrajo tudi v prvi mladinski ligi, kjer so ob Brezovici po štirih krogih edina ekipa, ki ima maksimalno število tock. Z dvema zmagama so prvo ligo zacele tudi mladin­ke Calcita Volleyja, ki brani­jo naslov državnih prvakinj. A tudi za te ekipe velja, da so trenutno v negotovosti glede nadaljevanja sezone. Korona jim ni vzela volje in moci V soboto, 27. marca, je v pokritem 50-metrskem bazenu v Kranju po dolgem premoru potekal Pokal Triglav 2021. Na najdaljši, 1500-metrski preizkušnji prosto je Gašper Stele osvojil odlicno tretje mesto in s tem letvico za sotekmovalce pomaknil visoko. Matjaž Spruk Kamnik – Pod budnim oce­som trenerja Plavalnega klu­ba Kamnik Calcit Mihe Po-tocnika je barve kluba uspeš-no zastopalo osem plavalk in plavalcev: Iza Videc, Živa Pra­šnikar, Taja Vejnovic, Žana Peterlin, Maja Vezenkova ter je na dvesto metrov prosto zasedel šesto mesto. Iza Videc je na sto metrov hrbtno priplavala sedmo mes-to, na dvesto metrov prsno in na petdeset metrov hrbtno pa šesto. Na dvesto metrov pros-to je bila na osmem mestu Taja Vejnovic in na devetem pa Maja Vezenkova. Žana Pe- Kamniški plavalci so v Kranju tekmovali pod vodstvom trenerja Mihe Potocnika. / Foto: Gorazd Kavcic Plavalni klub Kamnik se je v ekipnem tockovanju na tekmi uvrstil na osmo mesto med sedemnajstimi prijavljenimi klubi, kar je lep uspeh za plavalce, ki v domaci obcini nimajo pokritega bazena. fantje Gašper Stele, Nik Pe­terlin in Aleks Temnikar. Tekmovanje je namrec pote­kalo ob upoštevanju strogih ukrepov zaradi epidemije. So-delovali so lahko samo kadeti­nje in kadeti iz prve tekmoval­ne skupine, skupno število tekmovalcev na tekmi pa je bilo omejeno na 350. Najboljša Gašper Stele in Nik Peterlin Kamniški plavalci so nani­zali kar precej uvrstitev do desetega mesta. Steletov us-peh na 1500 metrov prosto je dopolnil Nik Peterlin s petim mestom. Gašper Stele terlin je na sto metrov prsno osvojila šesto mesto. Uspešni tudi v ekipnem tockovanju Plavalci za vsako odplavano disciplino glede na uvrstitev dobijo doloceno število tock. In po tem ekipnem tockova­nju se je Plavalni klub Ka­mnik Calcit na tekmovanju uvrstil na osmo mesto med 17 prijavljenimi klubi. S tem se je klub uvrstil v zgornjo po­lovico med vsemi klubi, kar je prav gotovo dobra popotnica za naprej, za tekmovalce pa dober kazalnik, da so na pravi poti, in odlicna motivacija za naslednji skok v vodo. DVORIŠCNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA ... 041 812 178 DORMAN d.o.o., info@dorman.si Zaprice 10, 1240 Kamnik www.dorman.si Zanimivosti Iz mesta pod kostanje Družina Grojzdek se je iz mestnega vrveža preselila na kmetijo nad Motnikom, kjer bodo podeželsko idilo poskusili približati tudi drugim. Aleš Senožetnik kmetijo,« pravi Marjan smo vedeli, da je to tisto, kar jo kupiti še kravo, ki si jo Grojzdek, ki je sicer po izo- išcemo,« pravi Mojca. želi sin Enej, verjetno pa se Zgornji Motnik – Želja po brazbi oblikovalec kovin, ve- Selitev v podeželsko okolje ji bo kasneje pridružila še življenju na lastni kmetiji cino casa pa je delal v mizar­ zagotovo ni lahka odlocitev, kakšna koza in ovca. je v Mojci in Marjanu Groj­ stvu. Mojca je sprva delala a sta zakonca Grojzdek zdeku tlela vec let. Pred ne­kaj meseci pa sta jo uresni-cila. Prodala sta hišo v Domžalah in se preselila na kmetijo Pod kostanji kot vzgojiteljica, zadnja leta pa vodi športno-atletsko društvo, organizira predava­nja in delavnice in varstvo za otroke. prepricana, da je bila prava. »V nekaj mesecih, odkar smo tukaj, je kmetija posta-la naš dom. Nekajkrat na teden grem v Domžale, a si Z ekološkim kmetovanjem želijo postati samooskrbni Ceprav s kmetovanjem še Dela na kmetiji je vedno dovolj. / Foto: Aleš Senožetnik nad Motnikom, ki se raz­ hitro zaželim vrnitve nazaj nimata veliko izkušenj, pa prostira na okoli sedemsto metrih nadmorske višine s cudovitim pogledom na Kmetijo so takoj vzeli za svojo Pod kostanje. Res je, da imaš v mestu vse takoj pri roki, a tukaj imamo naravo Marjanu in Mojci navduše­nja nad kmeckim življe­njem, idej in nacrtov ne Motniško dolino in bližnje Kot pravita, sta vec let iskala in živali, ki ti dajejo dodatno manjka. Jeseni, ko so se do- vrhove, zato ni cudno, da se primerno kmetijo, k cemur energijo in poskrbijo, da se koncno preselili na kmetijo, je v velikem sadovnjaku že dozorelo sadje, tako da so imeli polne roke dela z žga­ njekuho in pripravo likerjev. Sicer pa je na kmetiji delo ves dan, saj je vedno treba kaj postoriti pa tudi živali zahtevajo svoje. Oba se zavzemata za ekolo­ ški nacin kmetovanja, s ci- mer želijo v cim vecji meri postati samooskrbni. Sicer Pes in macka ne smeta manjkati na nobeni kmetiji. pa se spogledujejo tudi s kmeckim turizmom in raz- licnimi aktivnostmi, s kate­ rimi bi se lahko bolje vpeli v lokalno okolje in privabili goste, predvsem družine in pohodnike. »Za zdaj racunamo na dnev­ ni turizem. Gostje lahko vzamejo sok in narezek ter gredo uživat na travnik, kjer najdejo svoj mir in se spro­ stijo od vrveža v mestu,« pravi Marjan, Mojca, ki ima precej izkušenj z organizaci­ jo razlicnih delavnic in dru- Mojca in Marjan Grojzdek / Foto: Aleš Senožetnik gih aktivnosti, pa ga dopol­ni: »Ponudili bomo tudi ja­hanje ali sprehod s konji, Med aktivnosti bodo vkljucili tudi jahanje in sprehode s konji. / Foto: Aleš Senožetnik cesar ne doživiš prav pogos­ je mestna družina takoj za­ sta ju spodbujala tudi hci dobro pocutiš,« pravi Mojca. to. Ustvarjamo poucni goz­ ljubila v idilicno kmecko Maja in sin Enej. Ker je nis- Da je res tako, smo se ob dni vrt, ki bo zanimiv za ot­ okolje. ta našla, sta želje po kmeto­ obisku prepricali tudi sami. roke in družine, glede na to, »Ko sem bil še otrok, smo vanju že skoraj povsem opu- Ob prihodu na kmetijo nas da je v Motniku precej pe­ imeli doma na Viru pujse, stila in se odlocila urediti je prijazno pozdravila psicka stro kulturno dogajanje, pa zajce in kokoši. Delali smo družinsko hišo v Domžalah. Pika, Mojca pa je ravno za­ upamo, da se bomo v okviru na polju in si hrano pridelo- Dokler ni hci Maja na spletu kljucila delo v hlevu, kjer kakšnega projekta lahko bo­ vali sami. In vse od takrat je opazila, da se prodaja kmeti­ imajo trenutno konja, šet­ lje povezali tudi z lokalnim bila v meni prisotna želja, ja nad Motnikom. »Takoj ko landskega ponija, kokoši in okoljem. Zacenjamo izvajati da bi imel nekoc lastno smo si jo prišli pogledat, zajce. V kratkem namerava­ varstvo za otroke, Marjan, ki je rocno zelo spreten in vešc oblikovanja lesa, pa bo lahko kakšno delavnico izvedel tudi za odrasle.« Med dolgo- rocnejšimi nacrti zakoncev Grojzdek je tudi ureditev apartmajev in morda manj­šega prostora za glamping, S sedemsto metrov nadmorske višine se odpira lep razgled na motniško dolino. / Foto: Aleš Senožetnik ce bo zakonska ureditev to dopušcala. jima vedno pripravljeni pri­ sestvu in kasneje tudi del skociti na pomoc. kulinaricne ponudbe nave­ Domacini jim namenijo le spodbudne besede »Domacini nas imajo še vedno za Andrejckove. Tako se je namrec po domace rek­ zati nanje. Tudi ko povesta, da sta se iz mesta preselila na pode­ Nacrtov in idej je torej do- lo na kmetiji, ceprav seveda želsko kmetijo, so domacini volj, Marjan in Mojca pa mi s tem imenom nimamo precej spodbudni. »Pravijo, pravita, da bosta sproti vide­ nic,« pravi Mojca, Marjan pa da sva korajžna, a hitro naj- la, cemu bosta namenila dodaja: »Ime je del zgodovi­ dejo spodbudne besede, ceš vec pozornosti. Glede na to, ne te kmetije in prav je, da saj bo šlo,« pove Mojca, ki da sta v Motniku šele nekaj se ga spominjamo, ceprav dodaja, da so imeli vec po­ mesecev, se spoznavata zdaj zacenjamo novo zgod­ mislekov prijatelji in znanci tudi z okolico in domacini, bo in smo kmetijo poimeno- v mestu. A najbolj po­ ki so ju menda prijazno vali Pod kostanji.« V bližini membno je, da sta tako la- sprejeli. »Sem presenece­ namrec raste veliko kosta­ stnika kot njuna odrašcajoca na, da so naju tako hitro njev, lastnika pa jih nekaj otroka tu našla svoj mir in Ceprav so Grojzdekovi domacijo poimenovali Pod kostanji, pa jim sovašcani še vedno vzeli za svoja,« pravi Mojca nameravata zasaditi tudi na izpolnila svojo dolgoletno pravijo Andrejckovi, po domacem imenu prejšnjih lastnikov. / Foto: Aleš Senožetnik in tudi Marjan dodaja, da so opušcenem travniku na po-željo po kmetiji. Zanimivosti Sladko in glasbeno Neža Grkman bo cez slaba dva tedna stara trideset let. Svetlolasa Kamnicanka je ljubezen do sladic odkrila že v otroških letih. Prva torta, ki jo je naredila, je bila sadna lahka torta, lansko zimo je obnorela Slovenijo z okusno vroco cokolado v loncku, sama pa ima najraje tiramisu. Alenka Brun Kamnik – S tortami se je Neža Grkman srecala že v otroštvu. Prva, ki jo je nare­dila, se spominja, je bila sa­dna lahka torta. In za koga jo je naredila, jo povpraša-mo. Zase, odgovori z nas­mehom. Kasneje so jo pritegnile francoske sladice. Precej iz­kušenj ima s pripravo mak­ronov. Pripravlja jih že dob-rih pet let. Smeje prizna, da so na zacetku bile polomije, saj je makron res delikatna sladica, a se ni vdala. Ugoto­vimo, da je ravno limonin, pri katerem se predvsem pri okusu kreme hitro kaj zalo-mi, Grkmanovi dobro uspel. Lansko zimo je njena vroca cokolada razlicnih okusov v licnem loncku postala pravi spletni hit. V loncku pa na­dobudna »cukerpekarica« pripravlja tudi tiramisu, ki je trenutno njena najljubša sladica. Njen asortiman sladkih reci ni neskoncen, pravi, v tistem, kar ustvarja, pa želi biti kar najboljša. Brez sladkih okusov ne gre V preteklosti je razmišljala najprej o študiju dentalne medicine, a se je potem naš-la v fizioterapiji, kar sedaj poleg ustvarjanja sladkih Kdo nam je kriv? Oh, ta retro-gradni Merkur! Ojej, ta vodnar v ascendentu! okusov tudi zelo rada pocne. V slašcicarstvu se je veliko izobraževala, med drugim je opravila tudi tecaj pri zna­nem Naserju Gashiju. Zad­nje case pa jo zanimata še podrocji veganskih in bre­zglutenskih tort. Prvi oku­sni grižljaji tudi tu že nasta­jajo. Omamno dobro Do lanskega marca je Grkmanova pekla in ustvar­jala bolj za domace in prija­telje. Potem se je odlocila za resnejši pristop in nastala je Omama, blagovna znamka, pod katero ustvarja slašcice za vse priložnosti. Kot kaže, je 29-letnica na dobri poti, da bo konjicek kmalu prera­sel v resen posel. Od želene­ga ateljeja je ne loci vec veli­ko. Kaj pa meni o konkurenci, nas zanima, saj ima Kamnik kar nekaj slašcicarskih krea­tivcev. Grkmanove to ne moti, kvecjemu pozdravlja konkurenco. Zdi se ji celo, da je dobrih res cedalje vec. Glasbeni Maffinz Neža Grkman ne goji samo ljubezni do priprave sladic, rada tudi poje. Pred šestimi leti se je odlocila in zacela obiskovati ure solo petja. Iz­brala je domaco šolo, pou-cuje jo Simon Skalar. In da je stvar še bolj zanimiva, so pred dobrim letom dni – tik preden so v Sloveniji razgla­sili epidemijo – s še dvema fantoma iz Celja ustanovili skupino, v kateri poje. Za­sedba si je nadela ime Maf­finz. Clanom skupine so blizu glasbene zvrsti, kot so pop, pop-rock, indie, naj­bolj pa so se našli v kombi­naciji pop in indie zvokov. Imajo tudi že nekaj lastnih pesmi, ponosno pove Grkmanova. Ravno se je veselila, da bodo po dolgem casu lahko po­novno skupaj vadili, a ker se situacija okoli covida-19 za­ostruje, bodo vaje, kot kaže, še nekaj casa pocakale, ža­lostno pove. »Bolj se snema-mo na daljavo in si pomaga-mo s spletom.« Za nastope v živo, sploh ker so mlada za­sedba, pa so vaje v živo nuj­ne, pojasni. Ne skriva, da komaj caka, da bo to mogo-ce. »Že lanskega oktobra naj bi imeli prvi nastop, a je vse odpadlo,« nemocno skomi­gne z rameni. Upa, da bo nekoc prišel tudi dan, ko bomo lahko kakšno njihovo pesem slišali tudi na radiu. Joj, ta Jupiter v tranzitu! Presneto, te Saturnove efemeride! ustvarila Aljoša Rebraca in Ivan Mitrevski Ježeš, Sonce v škorpijonu! Klinc, te lunine mene! V Vatikan letos ne moreta Sabina Šegula in Peter Ribic sta tradicionalno sodelovanje pri krašenju Vatikana ob veliki noci zaradi epidemije letos morala odpovedati. Jasna Paladin Kamnik – Sabina Šegula iz Radovljice in Peter Ribic iz Kamnika že od leta 2011 so-delujeta pri krašenju bazili­ke sv. Petra v Vatikanu ob veliki noci. Tudi letos sta vabilo kot edi­na tuja cvetlicarja ob tem najvecjem kršcanskem pra­zniku prejela, a so morali sodelovanje zaradi epidemi­je in strogih ukrepov na obeh straneh meje odpove­dati. Kljub vsemu sta v po­nedeljek, 29. marca, v Grosupljem pripravila predstavitev poteka krašenja Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU Rešitev: 2 5 7 7 3 4 6 9 5 7 1 7 4 8 5 2 8 3 6 1 4 9 8 2 8 4 6 3 2 9 6 5 8 1 2 TEŽJI SUDOKU Rešitev: 7 2 5 3 9 1 6 8 2 2 7 5 9 6 3 8 2 5 9 3 4 9 2 3 1 6 4 7 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. in uporabljenega materiala, ki bi ga letos uporabila za dekoracijo. Okrasitev Vati­kana bo zaradi epidemije letos skromnejša, prav tako papež ne bo maševal za glavnim oltarjem, ampak na katedri za njim. »Po desetih letih bova za veliko noc letos doma, cesar se sicer veseli­va, a priznam, da nama po drugi strani obisk Vatikana v tem predpraznicnem ob-dobju kar manjka. Vsekakor se oba veseliva, da bomo so-delovanje nadaljevali tudi v prihodnje, morda že ob leto­šnjem božicu,« nam je po­vedal Peter Ribic. Prireditve, zahvale Prireditve v aprilu Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektron­skem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http:// bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v aprilu? ter tudi v elektronskem mesecniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Cetrtek, 8. aprila, ob 20. uri, v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik: Kamniške diagonale Pogovorni vecer z gosti na temo turizma, športa in kulture v Obcini Kamnik Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Vsak torek od 10. do 12. ure ter vsak cetrtek od 16. do 18. ure (od 12. do 22. aprila), Galerija Doma kulture Kamnik Rastemo skupaj: likovna razstava ob 10-letnici Vrtca Zarja Vstop prost! Razstavo si hkrati lahko ogleda ena oseba ali ena družina. Torek, 15. aprila, ob 18.30, v živo na live.domkulture. org  Kulturni zavod Godot: Zgodba o prijateljstvu Glasbeno-gledališka pravljica Abonma Kam'ncek, za izven Cena vstopnice: 5 evrov Vec na: https://www.domkulture.org/slo/program Petek, 16. aprila, ob 9. uri, v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: tribal fusion z Nerliso Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Torek, 20. aprila, ob 19.30, v živo na live.domkulture. org  Študenteater: ! Spletna predstava Maistrovega abonmaja v živo z odra Doma kulture Kamnik, avtorska predstava Maistrov abonma, za izven. Cena vstopnice: 10 evrov Vec na: https://www.domkulture.org/slo/program Cetrtek, 22. aprila, ob 20. uri,  v živo na kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik: Kamniške diagonale Pogovorni vecer z gosti na temo turizma, športa in kulture v obcini Kamnik. Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Petek, 23. aprila, ob 9. uri, v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: orientalski ples z Natašo Tecaj orientalskega plesa. Vstop na spletni dogodek je brezplacen! ARBORETUM VOLCJI POTOK Od 10. aprila do 2. maja, Arboretum Volcji Potok Cvetoce pomladno cvetje in tulipani Vec kot dva milijona tulipanov bo zopet zacvetelo. Že poleti smo za­nje iskali ustrezne prostore v parku, da bi dolgo in lepo cveteli, risali zasaditvene nacrte, se igrali z oblikami gredic in kombinacijami barv. Obišcite jih in izberite tistega, ki pripada prav vam. KIKŠTARTER Sreda, 7. aprila, ob 18. uri, video konferenca Delavnica za (bodoce) podjetnike: Pisanje prodajnih besedil, ki pritegnejo kupce z Živo Kovacevic V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije bomo v okviru pro-jekta SPOT svetovanje gostili Živo Kovacevic, specialistko za pisanje marketinških besedil. Obvezna predhodna prijava na: https://forms.gle/FmZJvqZr­jUVCP2er8 Povezavo do dogodka vam bomo poslali 1 uro pred zacetkom. Projekt je sofinanciran s pomocjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. Sreda, 14. aprila, ob 9. uri, Zadruga KIKštarter Akademija marketinga: LinkedIN za prehrambna podjetja z Mitjem Špendetom Akademija marketinga je najvecji dogodek v slovenskem prostoru za podjetja iz prehrambne industrije. Preucili bomo najpomembnejše platforme za dosego potencialnih kupcev, kot so LinkedIn, Facebook ter Instagram. Mitja Špende je strokovnjak ustvarjanje prodaje na platformi LinkedIn. Obvezne predprijave na: https://forms.gle/9syTKjbudWYhbk1h9. Šte­vilo udeležencev je omejeno. Udeležba na vseh štirih dogodkih: 450 evrov, udeležba na prvem dogodku: 130 evrov. Narcise bodo samevale Alenka Brun Volcji Potok – V Arboretu-mu so kot mala sonca zasi­jali cvetovi narcis. Osvetlili so puste travnate površine in jih spremenili v slikovito kuliso. Ritem narave je svo­jevrsten, zato je trajanje cve­tenja narcis vedno presene-cenje. V parku premorejo kar vec kot petdeset sort in vrst narcis. So pa v Arbore­tumu Volcji Potok nedavno pripravili tudi že novo cvet-licno razstavo pod platneno streho na pristavi. Barvite-mu pomladnemu cvetju so dodali tudi praznicne veli­konocne pirhe. Na ogled naj bi bila do 18. aprila, a kot kaže, bo vecino casa bolj sama sebi namen. Zaradi novega zaostrovanja ukre­pov v zvezi z novim korona­virusom tudi Arboretum v nadaljnjih dneh ostaja za­prt. Si pa zato lahko kasne­je, ko se bodo ukrepi zaceli sprošcati, ogledate tudi razstavo vedno priljublje­nih, cvetocih orhidej. V ste­klenjaku so jo odprli 22. marca, dopolnili pa tokrat še s cvetocimi ananasovka-mi ali bromelijami. Rez kamniške potomke najstarejše vinske trte Kamnik – Sredi marca so potomko najstarejše vinske trte na svetu, ki od leta 2006 raste tudi v Parku Evropa, obreza­li tudi Kamnicani. »Rez vinske trte spada med prva zimsko--pomladna rocna dela v vinogradih in je za vinogradnika strokovno tudi najbolj zahtevno opravilo, saj pomembno vpliva na rodnost. Ce je trta preobremenjena, se z leti izcr-pa; ce pa je premalo, pa se izpostavi mocna rast, ki onemo­goci razvoj in dozorevanje grozdja,« je pomen tega opravi-la pojasnil kamniški vinicar Miro Sanabor, ki je rez v družbi župana Mateja Slaparja in v. d. direktorja Zavoda za turi­zem, šport in kulturo Kamnik Francija Kramarja tudi opra­vil. J. P. ZAHVALA Srce je omagalo, dih je zastal, a nanjo spomin bo vecno ostal. V 83. letu starosti nas je zapustila mama, babica in prababica Ema Lanišek iz Godica Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrecena sožalja, svece in cvetje. Hvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za obred in pogrebni službi Pogrebnik. Žalujoca sinova Matjaž in Jernej z družinama ZAHVALA Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleca, naj ti v nebesih dana bo sreca. Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti sklenil naš ljubi ati, ata, pradedek, brat in stric Bogdan Zupanciz Šmarce Iskrena hvala vsem, ki ste izrekli sožalje in se ga spominjate. Za vedno bo ostal v naših srcih! Vsi njegovi Marec 2021 ZAHVALA Nekje v tebi je bila bol, a zamahnila si z roko, ceš zmagala bom – mocnejša sem, vendar ni bilo tako … V 46. letu se je prezgodaj od nas poslovila Elizabeta Slapnik -Beti Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prija­teljem in znancem za izrecena ustna in pisna sožalja ter darovane svece, svete maše in cvetje. Iskrena hvala kolektivu Doma upokojencev Domžale, ki ste naši Beti stali ob strani vse do konca njene poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Nikolaju Štolcerju za opravljen pogreb­ni obred, gospe Marinki Mošnik za lepe besede slovesa in pevkam skupine Mjav za socutno zapete pesmi. Vsi njeni Špitalic, Vransko, Lukovica, 2021 Zahvale ZAHVALA Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce, ni vec tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. V dopolnjenem 93. letu starosti se je od nas poslovila Angela Porovne p. d. Svešceva mama iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, cvetje, sve­ce in darove za svete maše. Hvala zdravstvenemu oseb­ju ZD Kamnik in Petri za pomoc pri njeni bolezni, g. žup niku Luki Demšarju in pevcem kvarteta Grm za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Žalujoci vsi njeni ZAHVALA O glašujt e v c asopisu K amnic an-k a! Casopis Kamnican-ka brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Kamnik. Poklicite 041/962 143, Mateja Žvižaj www.gorenjskiglas.si Vsi bomo enkrat zaspali, v miru pocivali vsi, delo za vselej koncali, v hišo ocetovo šli. V 84. letu življenja se je poslovila od nas draga mama Antonija Hauptman roj. Zavasnik, iz Mekinj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijate­ljem za izrecena sožalja, podarjene svece, cvetje in sve­te maše. Zahvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala kolektivu Kemostika. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoci vsi njeni Marec 2021 ZAHVALA Je cas, ki da, je cas, ki vzame, pravijo, je cas, ki celi rane. in je cas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine! Po dopolnjenem 65. letu starosti se je poslovil Sreco Štupar iz Godica Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sose­dom, nekdanjim sodelavcem za izreceno sožalje, daro­vano cvetje, svece, svete maše in druge darove. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku, g. Jožetu Romšaku, pevcem in trobentacu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga bos­te ohranili v lepem spominu. Žena Anica ter sinova Andrej in Boštjan z družinama Zahvale, osmrtnice Žalost in hvaležnost lahko izrazite z objavo osmrtnice ali zahvale v razlicnih velikostih. Vaše želje sprejemamo po e-pošti na malioglasi@g-glas.si ali po navadni pošti ZAHVALA Ko pošle so ti moci, zaprla trudne si oci. Ceprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. V 97. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Francka Rode iz Zagorice nad Kamnikom Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, cvetje, sve­ce in darovane svete maše. Hvala pevcem kvarteta Krt, trobentacu Marjanu Sitarju in gospodu župniku Anto­nu Prijatelju za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Marec 2021 ZAHVALA Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce, solza, žalost, bolecina, te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. Franc Burja 1953–2021 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sodelavcem, sose­dom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovane svece, cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste mu na življenjski pot pomagali, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoci vsi njegovi ZAHVALA V življenju nimamo nicesar, kar bi bilo naša last. Vse nam je dano samo za dolocen cas, tudi ljudje, ki jih imamo radi. V 81. letu starosti se je 13. marca od nas poslovila naša draga mama, mama Ani, prababica, sestra, teta in prijateljica Anica Blejc roj. Vrankar, iz Šmarce, 1940–2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, darovane svece, cvetje in sv. maše. Hvala osebni zdravnici dr. Jani Plavc iz ZD Kamnik kot tudi zdravnikom UKC ter oseb­ju DSO Kamnik, ki ste ji pomagali v zadnjih težkih tre­nutkih. Zahvala g. župniku Gercarju in vsem drugim za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala tudi vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali. Vsi njeni Marec 2021 ZAHVALA Za tabo vedno vije se misli mojih pot, zacaran duh spremlja te vedno in povsod! (S. Gregorcic) V 77. letu starosti nas je zapustil naš ljubljeni mož, oce, dedek, tast, brat in svak Jože Koželj iz Šmarce pri Kamniku Ob boleci izgubi se srcno zahvaljujemo vsem sorodni­kom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so z nami delili žalost in bolecino, izrekli sožalje, darovali cvetje, svece in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu žup­niku Janezu Gercarju za lepo opravljen obred, pogrebni službi Pogrebnik, gospodu Mateju Primožicu za besede slovesa, kvartetu Grm za socutno zapete pesmi, citrarju Tomažu Plahutniku ter naši teti Rezki za vso pomoc in podporo ob soocanju izgube našega dedija. Vsem iskre­no hvala, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ste na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. www.gorenjskiglas.si ga imeli radi in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoci vsi njegovi Velikonocni sejem v Snoviku Lani je tradicionalni Velikonocni sejem v Snoviku zaradi razglasitve epidemije odpadel. Letos je bil, a rahlo drugacen, prilagojen razmeram zaradi prisotnosti novega koronavirusa. Sejem je organiziralo Turisticno društvo (TD) Tuhinjska dolina. Alenka Brun kov tudi obiskovalcev precej pa so v Termah Snovik za s Pestra ponudba pod manj kot v letih pred lan-seboj pripravili Kneippove šotorom v Snoviku Snovik – Tako ste svojo veli-skim, ki je bilo posebno. krofe in tradicionalno tu-Pod platneno streho šotora konocno košarico lahko po-Tisti pa, ki so se na sejmu hinjsko postrv iz njihove ku-pa smo srecali tako kar ne­ novno napolnili z lokalnimi oglasili, so najvec posegali hinje. Dolocili so le uro kaj že znanih clanov društva in tradicionalnimi veliko-po siru, jogurtu, domacem prevzema. kot tudi kakšnega »padal- nocnimi dobrotami v šotoru pivu ter mesnih ter suhome-Ivan Hribar, predsednik TD ca«. Tako so se na primer pri Termah Snovik. Zraven snatih izdelkih. Na sejmu ni Tuhinjska dolina, ki je rav­oglasili Karolina Gaber z dobrot ste lahko kupili tudi manjkal niti ponudnik suhe no lani praznovalo 15. roj­Ljubecne z velikonocnimi razlicne izdelke ustvarjalcev robe, za spremljavo k veliko-stni dan, nam je pojasnil, da dekorativnimi izdelki, Dom- in obrtnikov. Ti so opazili, nocnim dobrotam je bil na so letos pripravili prav po­žalcanka Andreja Korbar s da je bilo na sejmu poleg voljo celo teran. Za manj in sebno spletno stran, kjer so svojimi torbicami iz tehnic­ manjšega števila ponudni-bolj lacne ter sladkosnede vsi, ki so želeli obiskati nji­nega filca in z mesnimi dob-hov Velikonocni sejem, lah­rotami predstavnik Mesnin ko oddali prednarocilo. Tako Soud iz Radomelj. Kamni-so sodelujoci ponudniki canka Angelca Jagodic se je izbrano pripravili vnaprej in tokrat predstavila z izdelki, zadrževanja na sejmu ni izvezenimi v t. i. tehniki ri­ bilo. »Odlocitev je bila kar šelje. Urška Dovc je na stoj­na mestu,« pravi Hribar. nici razstavila zanimive le- Stalni obiskovalci velikonoc­sene podstavke za tradicio­nega sejma so prišli s košaro nalne pirhe ali cokoladna ali vrecko, nakupili, kar so jajca. Nika Droljc s Pirševe­se namenili, ali prevzeli, kar ga v Tuhinjski dolini je ime-so narocili, in odšli. » V tem la stojnico z naravno kozme-casu je to še posebej dobro­tiko, Kristjan Kropivšek se je došlo, da smo cim manj iz­oglasil s Kmetije Pr' Gabršk postavljeni in da v celoti iz Cešnjice. Ni manjkal Ma-upoštevamo vse ukrepe,« je tevž Hribar z Laz, ki vsako še poudaril Hribar in dodal, leto poskrbi za deset tisoc da je vesel, da imajo tako ve­ soncnic, ki jih konec maja lik prireditveni prostor ozi­ razdelijo v Tuhinjski dolini, roma šotor, pod katerim lah- a tokrat so mu delale družbo ko tovrstni sejem izpeljejo. velikonocne mesne dobrote. Je pa res, je še povedal, da je Z ene od stojnic so nas bilo letos stojnic s ponudni-pozdravljali licni paketi do- ki skoraj polovico manj kot v macega piva in nasmejana preteklih letih. Simona Koncilia iz Domace TD Tuhinjska dolina v svo-pivovarne pod Menino. Pri­ jem okolišu vsako leto orga-sotna je bila tudi Franciška nizira še veliko drugih do-Bodlaj s kmetije Pr' Homar­godkov in pripravi razlicne ju (Gradišce v Tuhinju). Ma-akcije. Letos jih sicer nacrtu-nja Žebaljec s Potoka je pre­jejo, je pa seveda vse odvis-cej povedala o t. i. gobancah no od ukrepov oziroma tre-ali velikonocnih butaricah. nutnih razmer, nam je za Izvedeli smo, da je letos konec še zaupal predsednik glavna sestavina butaric, to TD Tuhinjska dolina Ivan je bršljan, zelo lep, tudi poln Hribar. jagod; povpraševanje po njih je bilo seveda razme-na. Potešila je tudi našo ra-ram primerno. Dragica Ja-dovednost in nam razložila godic iz Srednje vasi pri Ka-še, kako nastanejo posebna, mniku pa nam je razkazala že kar umetniška jajca iz sti­svojo in rokodelsko stojnico ropora, s pomocjo papirna­sekcije TD Tuhinjska doli-tih prtickov in sladkorja.