r Spedinone In abbonamento poetate — Leto XXIL, št. 89 Ljubljana, nedelja 19* aprila 1942-XX Cena cent* 70 ^piavuistvo <-iuDiiaEu fuiuoipe*» altea Tele««® te. 11-22. 51-23. »1-24 tnsrracni oddelek : L|ui>l|ana Pucci altera Buca 5 - Ieletoo te. 11-23. 31-2« t^druinica (Nove mesto : Liubliatutu cesta 42 taf uni: za < juhltansko pokra fine pn pote no čekovnem emtdo te. 17 749. ca letale knie Iralii» ìemrir ' nnn Owt Po« No 11-1118 i..« Crt.>i>ifSiV(, a »int i» Ki liaiiir tn inozemstva tana , UiihMiort Itaüana ^ ^ MII-ANC libala » » a k dio cazen p o n e d e I J k » Naiofoina znaia mesečno L» 12.—-. a M o zemstvi pa Lit 22.80 UtedOlitvO: LtoMfaaa. Pncctnijera tee» 31-22. olica 31-23. tee*. 3. 31-24 CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pei la pubblicità di provenienza italiana ed esten: Unione Pubblicità Italiana S A MILANO Zopet potopljena sovražna podmornica y Sredozemlju Bombardiranje sovražnikovega zaledja v severni Afriki Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 18. aprila naslednje 686. vojno poročilo: V Cirenaiki je peščeni vihar oviral iz- vidniäko delovanje, Naša letala so izvršila učinkovito akcije bombardiranja v sovraž- nem zaledju. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno letalo tipa Hurricane. V srednjem Sredozemlju je torpedovka pod poveljstvom fregatnega poročnika Enrica Vaccara potopila sovražno podmornico. Prvi letalski napad na Tokio odbit Devet napadajočih letal sestreljenih — Povzročena škoda malenkostna Tokio, 18. aprila d. Japonska prestolnica je imela v soboto svoj prvi letalski napad od pričetka vojne na Daljnem vzhodu. O napadu je ob 14. japonsfc glavni stan objavil službeno poročilo, da so sovražna letala metala bombe na Tokio in luko Jo-kohama. Pri tem napadu, ki se je pričel približno ob 12.30 lokalnega tokijskega časa, je japonško protiletalsko topništvo sestrelilo 9 sovražnih letaL Po uradnih podatkih je pri napadu povzročena škoda samo majhnega obsega Sovražna letala so se Toki ju približala iz več smeri hkrati. šanghaj, 18. aprila, d. O napadu sovražnega letalstva na japonsko prestolnico poroča tokijski radio, da sovražna letala zaradi učinkovite japonske protiletalske obrambe niso dosegla osrčja mesta, marveč so svoje bombe odvrgla v zunanjih okrajih. Poleg japonskega protiletalskega topništva so se dvignila v obrambo tudi japonska lovska letala in tokijski radio pravi, da »o bila sovražna letala lahek plen japonskih lovcev. Šanghaj, 18. aprila, d. O napadu sovražnega letalstva na Tokio so se s pristojnega japonskega mesta zvedele še nekatere nadaljnje podrobnosti. Sovražna letala so na Tokio vrgla večje število bomb. ki pa n-kjer niso pogodile kakih vojaških objektov ali vojaško važnih naprav. Močan ogenj japonskega protiletalskega topništva je končno sovražni letalski napad zavrnil. Prebivalstvo japonske prestolnice, ki je bilo za primer letalskih napadov že prej iz-vežbano. je napad dobro prestalo in je protiletalska zaščita v redu poslovala. Ja-pónske izgube so bile pri tem prvem napadu nenavadno majhne. Napadi tudi na druga mesta in naselja Tokio, 18. apr. d. O današnjem sovražnem letalskem napadu na nekatera japonska mesta je bilo s pristojnega mesta popoldne naknadno objavljeno, da so sovražna letala metala bombe tudi na mesti Ko-be in Nagoja. Poročilo pravi, da so zaži-galne bombe zanetile nekaj požarov. Ki pa so bili v obeh mestih naglo omejeni. Sovražna letala so nadalje metala zažgalne bombe še na 6 nadaljnjih naselij v bl žinj Nagoje. Pri K obe ju so bile vržne bombe še na tri druge kraje. Sovražna letala so razen Tokija, Kobeja, Nagoje in Jokohame preletela tudi še več vasi, kjer so poslopja obstreljevala s strojnicami, pri teh napadih pa nikjer ni bila povzročena škoda Japonski varnostni ukrepi Tokio, 18. aprila d. Zaradi boljše zaščite japonskega trgovskega brodovja pred sovražnikovimi letalskimi napadi je japonska vlada izdala odlok, s katerim se s 1. majem uveljavlja čl. 6. zakona o protiletalski zaščiti. Ta člen namreč določa oborožitev trgovskih ladij in najtesnejše sodelovanje med njimi in protiletalsko obrambo japonske vojske in vojne mornarice, kadar plovejo trgovske ladje na širokem morju. Letalski alarm v San Franciscu in San Diegu Lizbona, 18. apr. d. Preko Washingtona javljajo iz San Francisca, da je bil v soboto zjutraj v San Franciscu letalski alarm. Poročilo samo pravi, da so se v bližini San Francisca pojavila tuja letala ne navaja pa še nikakih podrobnosti. Lizbona, 18. apr. d. Iz Washingtona javljajo, da je bil razen v San Franciscu v soboto zjutraj letalski alarm tudi v ameriškem velikem pomorskem oporišču San Diegu v Kaliforniji. Japonsko prodiranje v Birmi Šanghaj, 18. aprila d. Vesti z bojišča v Birmi javljajo o novih uspehih japonskih čet Med drugim priznava tudi v soboto opoldne v Čungkingu objavljeno uradno poročilo o položaju na birmanskem bojišču. da so japonske čete napredovale dalje prot; severu in se sprednji japonski oddelki nahajajo sedaj le še 25 km daleč od Loikao, glavnega mesta pokrajine Karen. Mesto Lo kao je v bližini siamske meje. Poročilo pravi, da skušajo kitajske čete ustaviti japonsko prodiranje s protinapadi V odseku pri Sitangu so v teku borbe pri mestu Taoungdouingyiu. Borbe so po priznanju čungkinškega poročila zelo ogorčene Ob rek; Iravadi se kitajske in britanske čete še nadalje umikajo proti severu. Umikajoči se britanski in kitajski oddelki so uničili vse naprave na petroiej-skem področju prj Yenangyaungu. Prav tako so po vesteh s fronte uničili sovražniki na umiku vse naprave za raffniranje petroleja pri mestu Magve. Mesto Magve so britanske čete že pred nekaj časa Izpraznile. Nadalje vele poročila z bojišča, da so Japonci v odseku severno od mesta Magve vrgli v borbo dve ok!«pn koloni Poročila iz britanskih virov označujejo splošni položaj na bojišču v Birmi kot zelo krtčen Napad ameriških bombnikov na Bangun Šanghaj, 18. apr. d. Po poročilih iz New Dclhija so ameriški bombniki 16. aprila na- padli pristaniške naprave v Rangunu. Poročilo pravi, da so pri napadu sodelovali baje težki ameriški bombniki. Napad je bil usmerjen y prvi vrsti na doke v rangunski luki. Nova japonska ojačenja Bern, 18. aprila Kitajska vojaška informacijska služba objavlja iz Cungkinga poročilo. da so 12. t. m. opaž: J i v bližini Ran-guna 40 japonskih ladij. V Čungkingu domnevajo, da so te ladje pripeljale na bojišče v Birmi dve novi japonski diviziji. Ako se upoštevajo prejšnji japonski prevozi čet v Birmo, so Japonci v zadnjem času poslali na bojišče v Birmi najmanj 5 novih divizij. (Stampa Sera.) Sodelovanje Siama z Japonsko Bangkok, 18. apr. d. Predsednik siamske vlade Luang Pibul Songgram je imel na včerajšnji zaključni seji siamskega parlamenta poseben govor, v katerem je nagla-sil, da obstoja danes mnogo manjša bojazen zaradi neodvisnosti in nacionalne suverenosti siamske države, kakor pa tik ob izbruhu vojne na daljnem vzhodu. Utrditev položaja je treba pripisovati naslonitvi Siama na JapoDsko. Siamski ministrski predsednik je v svojem govoru posebno naglasil prisrčnost odnosov med Japonsko in Sia-mom ter je izjavil, da mora Japonska v bodoče še nadalje okrepiti svoje oborožene sile, ki predstavljajo jamstvo za siamsko narodno svobodo. S svojimi oboroženimi silami bo Siam pomagal svoji japonski zaveznici v borbi za ureditev novega reda v vzhodni Aziji. Gospodarsko sodelovanje Indeksne z Japonsko Tokio. 18 aprila (Dospei) Japonski poslanik v Francoski Incfokini Jcšizava je v razgovoru s predstavnikom lista »Niči Nri-či« izjavil, da so bila uspešno zaključena trgovinska pogajanja med Japonsko -n Francosko indokino. Poslanik Jošizava, ki se vrača ua §vo}e sjužbeno mesto v Saigon, je v svojem razgovoru naglasil. da ne pomeni padec polotcuka^Bataana samo položitve temelja za gospodarsko zgradbo vzhodne Azije, marveč je biLa s porazom Američanov na Bataanu položena tudi osnova za postopno izvajanje gospodarske strategije na Daljnem vzhodu. Poslanik je nadalje naglasi:!, da je tesno sodelovanje Siama in Francoske Indokine z Japonsko že doslej mnogo pripomoglo k ustvarjenju skupnega napredka vzhodnoazijskega prostora- Naglasil je. da je Francoska Indokina ob vsaki priliki izpričala svojo voljo do sodelovanja in je tako na primer določila znatne količine riža in drugega žita za izvoz na Japonsko. Ta izvoz, ki je določen v novo sklenjeni trgovinski pogodbi z Japonsko, bo na drugi strani Francoski Indokini omogočil uvoz japonske svile, vsakovrstnih strojev in kemikalij. Izmenjava japonskih in tujih državljanov Šanghaj, 18. apr. d. Pripadniki držav, ki so v vojnem stanju z Japonsko, v kolikor so bili določeni, da bodo zamenjani z japonskimi državljani v sovražnih državah, so bili prepeljani z otoka Kulangsu, kjer so bili doslej utaborjeni, v šanghaj. Kulangsu leži nasproti Amoyu. Iz šanghaja bodo tuji državljani odpremljeni na mesto, ki je določeno za izmenjavo z japonskimi državljani. Gre za 5 Angležev, 10 Američanov in nekega Nizozemca, ki niso bili določeni za zanienjavo. Zasedanje španskega vojnega sveta Madrid, 18 aprila d. Pod predsedstvom vojnega ministra je pričel kakor se je šele zdaj zvedelo, zasedati v Madridu španski vrhovni vojni svet. Sej. ki so se nadaljevale tudi v četrtek in petek so se udeleževali vsi visoki poveljniki posameznih oddelkov voiske iz Španije in kclcn'j. O teh sejah je bi ang-eška lcta!a metala bombe na stanovanjske okraje v Ham- burgu. Civilno prebivalstvo Je imelo Izgube, mrtve in ranjene. Mnoge hiše so bile porušene ali poškodovane. Protiletalsko topništvo in nočni lovci so sestrelili 7 izmed na padajočih bombnikov. Tako je angleško letalstvo včeraj ln v poslednji noči izgubilo 27 letal. Neprestani letalski napadi na Petrograd Berlin, 18. apr. d. O položaju na fronti pri Petrogradu javlja neki nemški vojni dopisnik z enega izmed opazovališč pred Petrogradom, da se nenehoma nadaljujejo nemàki bombniški napadi na mesto, ki ga poleg tega neprestano ruši tudi nemško topništvo. Vojni dopisnik piše, da je prestolnica carjev postala prava prestolnica satanova. Iz četrtega nadstropja nekega poslopja ob Finskem zalivu nasproti obkoljenemu Petrogradu se dobro vidi bivša carska prestolnica. Na levici, piše nemški vojni dopisnik, vidim pred seboj Kronštat, zavit v jutranjo meglo daleč v daijavi, do-čim se Petrograd vidi čudovito blizu. Od grmenja nemških težkih topov, ki streljajo na mesto, se stresa poslopje, katerega opazujem. Pred očmi mi leži Pero-grad zavit v obleke črnega dima, v katerega treska na tisoče granat noč ln dan, rušečih petrograjska industrijska predmestja. Nad nami lete neprestani valovi nemških letal, ki se nato vračajo s svojih peklenskih poletov. V izlivu reke Neve, ki ga še oklepa led, počivajo v nepopisnem neredu ostanki sovjetskega baltiškega brodovja. Raztrgani ladijski trupi, zvito že-lezje in vsakovrstni razmetani kovinski deli je edino, kar je še ostalo od njega. Valovi nemških letal prihajajo tjakaj in sipajo bombe na petrograjsko luko. Naše težko, srednje in lahko obalno topništvo pomaga bombnikom in sovjetske topovske baterije si zaman prizadevajo preprečiti ta ogenj. S prostim očesom je vidno silno razdejanje, ki so ga povzročile bombe v ladjedelnicah, kjer se sesedajo veliki žerjavi med silovitimi eksplozijami. Sovjetsko protiletalsko topništvo je sicer izredno aktivno, ni pa v zraku nobenega sovjetskega lovskega letala. Med tem časom pa vzletava-jo za nami eskadrilje Messerschmittov 'n lete nad našimi glavami v napad na petrograjska letališča. K psfežaju na vzlnänem bajlš&i Po ponesrečeni zimski o£&nzi?i utrjujejo sovjetske čete postojanke v zaledju za obrambo pred nemško spomladansko ofenzivo Berlin, 18. aprila Trenutno je glavni či-nitelj na vzhodnem bojišču blato. Po snegu, mrazu in ledu je prišlo sedaj deževje in z njim blato, vendar pa se to vremensko razdob e že bliža svojemu koncu. Na Krimu se že smehlja pomlad, kakor je to mogoče videti tudi v poslednjih filmskih dnevnikih z vzhodnega bojišča, in nemški ter rumunski vojaki telovadijo na prostem z razgaljenimi prsi med tem ko že oddajajo svoje krznene kožuhe ln zimska oblačila. Na stepni ravnini, ki jo pokriva nova trava, se vojaki bore že brez plaščev. Na Azovskem mor'u je še kaka ledena plošča, vendar so patrole drsalcev izginile in se zopet pojavlja klasična figura germanske, ga pešca. Nekoliko bolj na severu pa imajo Italijani, Madžari, Rumuni, Nemci, Slovaki in Hrvati opravka z blatom in umazano vodo, ki ie zemlja še ni vsrkala. Onkraj Harkova je epaziti tu in tam še sneg in led, preko dneva pà je tudi tu blato, med tem ko ponoči še vse zamrzne. Onkraj Rževa, tja do obale reke Svir, ki je še pokrita s precej debelo plastjo ledu, sveti solnce, ki pa ni dovolj močno, da bi premagalo zamrr-njenost. Prav na tem področju skušajo Rusi še nadalje izvrševati svoje napade, ki pa jih finske oborožene sile sproti zavračajo. Zdi se, da pričakuje sovjetsko poveljništvo, kakor bi se dalo sklepati tudi po moskovskih vesteh, nemško-finsko ofenzivo v tem odseku bojišča, zlasti v smeri od reke Svir proti jugu, kar bi lahko usodno vplivalo na vso obrambno črto povjetskih Čet vzdolž desne obale reke Volhcv. Zato skušajo sedaj sovjetske čete predreti finske utrdbe, odkoder se boje fln3k» ofenzive. Nobenega dvoma pa ni, da so Rusi prišli prepozno, ako so mislili s svojimi napadi preprečiti nemške in zavezniške priprave za bodoče operacije. Med tem se že dober mesec dni vse bitke končujejo za nemško poveljništvo ugodno. Položaj se je zopet spremenil, kajti zopet so Rusi v obrambi pred stalnimi napadi nemških in zavezniških čet. Ponekod, kjer dopušča značaj ozemlja ali precej nenavaden tek rek, tu in tam pa tudi močvirja nastajajo večji ali man'ši žepi. ki bodo kasneje pomenil, za Ruse popolno uničenje Jasno je namreč, da ima nemško poveljništvo že sedaj jasno pred očmi svoj cilj, ki je v tem, da ne dopusti, da bi operacije dokončno zavzele značaj pozicijske vojne. V zimskem času se je premikalna vojna z izjemo v nekaterih odsekih glavnih nemških utrjenih postojank nadaljevala Seveda je bila tn premikalna vojna posob"« j vrste. — Razen tega nisi Ru=fi v prvih treh mesecih nik er zgradili niti V>o!i-skih utrdb ker so bržkone ačunali da do pognali sovražnika daleč nazij od začetka februarja dalje pa se opažajo novi sovjetski strateški načrti Ofenzivne op» racije so se sicer nadaljevale, vendar je sovjetsko poveljništvo takoj za hrbti svo- jih čet začelo graditi nove obrambne utrdbe. Verjetno je. da je začel Stalin, ki ie že prepričan o popolnem polomu avoie zimske ofenzive, že pred kakimi dvemi meseci razmišljati o posledicah svojih neuspehov in da skuša sedaj v naglici zgraditi obramb ne črte. Sedanje nemške operacije je mogoče torej tolmačiti kot posrečen nemšKi poizkus, ki je kronan s sijajnimi delnimi uspehi, da bi sovražnik ne mogel zgradiu svojih obrambnih postojank proti kasnejši nemški ofenzivi. Sedaj pa vojna kronika zopet govori o utrjenih črtah, ki so bile osvobojene, o uničenih bunkerjih, o obkoljenih sovražnih poljskih obrambnih napravah itd. Vse to kaže, da se je značaj vojne na vzhodu zopet spremenil, še pred nekaj dnevi je bila glavna nemška skrb. da uniči sovjetske kline med nemške postojanke. sedaj pa jih nemška vojska sama ustvarja v nasprotnih postojankah. (Stampa Sera.) • Nove sovjetske zahteve pri zaveznikih Lizbona, 18 apr. Mislite na konec v 1. 1942, je smisel poziva izraženega v obliki povelja po sovjetskem veleposlaniku v Londonu Majskem in v tem smislu, a le še bolj dramatično, je govoril Litvinov v Ameriki. Po tem bi se dalo sklepati, da Stalin ne zaupa več generalu času, kakor še vedno zaupajo ali se kažejo, da zaupajo njegovi zavezniki, ki Stalina sovražijo, kakor Stalin sovraži njih. Vsi moskovski proglasi in vsa triumfalna vojna poročila pa niti za las ne morejo spremeniti dejanskega stanja, ki je naslednje:* Medtem ko sovjetski delegati obeh spolov, ki so nedavno obiskali London, niso od angleških delavcev zahtevali nič drugega kakor orožje in strelivo, sta oba sovjetska veleposlanika zahtevala od Churchilla in Rooseveita razen ogrpmnih količin vojnih potrebščin tudi nekaj kakor 3 milijone in pol ton žita, milijon ton sladkorja in več milijonov ton mesa masti in drugih živil. Po pisanju ameriških listov ni še mogoče točno presoditi, kakšna je prav za prav reakcija ameriške javnosti na vse te ruske zahteve. V splošnem bi le mogli reči, da Roosevelt in njegovi sodelavci računajo po ameriško, čeprav vsaj navidezno kažejo, da gledajo na vojno kot celoto iö vidijo njeno težišče predvsem v Evropi, se ameriško ljudstvo z največjo zaskrbljenostjo zanima prelvsem za razvoj japonsko-ameriške borbe. Britanska reakcija pa je pr^pej različna in tudi precej bolj jasna, kakor kaže pisanje angleških listov, ki pod velikimi naslovi obiavijajo uvodnike približno tele vsebine: Drugo bojišče! Ofenziva! V napad! itd. Vso notranjo lazdvojenort in zaskrbljenost pa kažejo tu^t ti angleški politični pisci Tako je list »Daily Telegraph« 2. t. m. glede Rusije zapisal: Bitka 1. 1942 bo predvsem bitka za oskrbo. Ne smemo se izogniti svojemu deležu z žrtvami, z delom in z borbenostjo. Istega dne je list | »Daily Kerald« zapisal dobesedno: Nemško ofenzivo moramo ustaviti, po nespremenljivih zakonih zemljepisja pa pritiče ta naloga prelvsem Rusom. Mi in naši zavezniki jim moramo na vse mogoče načine pomagati. Prihodnje mesece moramo poslati v Rusijo prav vse, kar bo mogoče poslati. Vse to pa bomo lahko izvršili, če bo britansko ljudstvo prostovoljno in z zaletom pristalo na potrebne žrtve. Samo ti vsakdanji pozivi v angleških listih dovolj jasno dokazujejo, kakšen je trenutni položaj Rusije na področju prehrane in kolikšna je sposobnost sovjetske vojne industrije. V nasprotju s tem navdušenjem političnih piscev pa je presoja vojaških sotrud-nikov angleškilih listov, ki vse bolj trezno presojajo sedanji položaj. Niti eden izmed njih ne dvomi nad zmago Nemčije, os6 in njenih zaveznikov na vzhodnem bojišču ali drugod. Nekateri izmed njih si celo upajo postavljati trditve, kakršna je ona, da Rusi v prihodnjih mesecih ne bodo več mogli nuditi tako uspešnega in koristnega odpora kakor doslej spričo izgub kakih 4 milijone vojakov, ki so bili najbolje izvežbani, pri čemer niso niti upoštevani vojni ujetniki, kakor tudi izgub orožja in streliva. Naj za zaključek navedemo, kar Je izjavil lord Beaverbrook 30. marca t. 1. po radiu v Miamu na Floridi. Lord Beaverbrook je tedaj dejal: Rusko bojišče je glavno svetovno vojišče. Zdi se mi, da so vse nade Velike Britanije, Kanade hi Zedinjenih držav obrnjene na borbo, na katero se pripravljajo Stalin in njegove rle-če čete. Ako bi bile ruske vojske potisnjene onkraj Urala bi propadle tudi naše nade. K temu bi bilo pripomniti le to, da ne gre le za nade. (Ultime notizie.) Sovjetska mobilizacija za kmetijska delo Carigrad. 18. aprila d. Sovjetsk radio je v petek objavili da je sovjetska vlada izdala odlok, ki pomeni nekakšno generaüno mobilizacijo skoraj vsega mestnega prebivalstva v Sovjetski zvezi za poljsko delo. Odlok pravi, da bodo morali vsi po mestih prebivajoči moški v starosti od 14 do 55 let in ženske od 14 do 50 let. v kolikor naso zaposleni v prometnih ustanovah ali ▼ vojni industriji pomagati v poletnih mesecih na kmetijskih posestvih K temu delu je pozva-no tudi vse dijaštvo. izvzemšd dijpknv ki se pripravljajo na končne izpite. vsi člani stranke in vse uradniitvo. Letalski boji m zapadu Storkholm, 18. aprila, d. Po poročilih iz Londona je bilo nemško letalstvo preteklo noč zelo aktivno nad obalnimi področji južne in jugovzhodne Anglije. Poročilo tz Londona pravi, da so se nemška letala že v prvih urah v soboto pojavila nad obalnimi predeli in nadaljevala polet proti notranjosti Anglije. Skupina nemških letal Je preletela tudi zapadno Anglijo. Berlin, 18 aprila, d. S pristojne nemške uradne strani je bilo objavljeno, da so v noči na soboto britanska letala metala za-žigalne bombe na stanovanjske okraje v Hamburgu. Bombe so povzročile nekaj škode na stanovanjskih hišah. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj izgub. Po doslej znan'h podatkih je bilo 5 izmed na-padajočih britanskih bombnikov sestreljenih. Pariz, 18. aprila, d. Včeraj je bü v Parizu pogreb poslednjih žrtev britanskega letalskega napada na pariška predmestja 9. marca. Iz struge reke Seine so namreč potegnili še trupla 7 oseb, med njimi 3 otrok, kj so na begu pred angleškim bombardiranjem ponoči utonili v reki Ameriški varnostni ukrepi proti podmornicam Lizbona, 18. apr. d. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da je Amerika odstopila Braziliji nekaj svojih tor-pednih čolnov, ki so po poročilu iz Washingtona najmodernejšega tipa in nai bi služili za obrambo ameriške obale. Nadalje pravi washingtonsko poročilo, da nameravajo ameriške mornariške oblasti po izjavah v vojnem ministrstvu v Washingtonu položiti na posameznih točkah vzhodne atlantske obale v morje posebne mreže, ki naj bi branile kretanje nemških podmornic slično, kakor so bile med prvo svetovno vojno položene mreže v Rbkavskem prelivu. Turčija ln Bolgarija Carigrad, 18. aprila s. Znani turški poslanec Jumus Nadi objavlja v listu »Džuim-huriet« članek, v katerem izraža zadovoljstvo zaradi politike Bolgarije, ki Je polna čustev prijateljstva do Turčije, poudarjajoč da med obema sosednima državama-ki se poznata že stoletja po skupnem življenju. ni nobenih razlogov za spore. Omenja ioč nadalje, da se Bolgariji Turčije rei treba bati. zaključuje pisec članek z ugotovitvijo siplokiega turškega zadovoljstva zaradi poglobitve tursko-brfgarskih odnoša-jev v zadnjem času. saj so po mnenju pisca ti odnosi važen činitelj splošnega miru na Balkanu. Argentinski Spanci generalu Franca Madrid, 18. apr. s. Argentinski velepo-slank v Madridu Escobar je b'l v avdienci pri generalu Francu in mu izročil album s 70.000 podpisi, ki so jih zbrali Spanci v Argentini v znak spoštovanja in odobravanja Francove politike. Omajana angleška premoč na morju Angleško brodovje je bilo prizadeto na vseh morjih sveta z izgubo važnih oporišč Stockholm. 18. oppia. Pomorski sotrud-niik lista »Daily Mail« ugotavlja v pregledu moči posameznih brodovij na svetu med drugim, da je britansko vojno brodovje glede števila ladij in v vseh vrstah ladij v splošnem na slabšem kakor brodovje združenih sä osi. V zadnjih tednih so bi'le izgube trgovskih in vojnih ladij zaveznikov v pravem pomenu besede katastrofalne. List nadaljuje takole: Pravo gospostvo nad morji je v pomorskih oporiščih in v zalogah goriva Presojajoč položaj s tega stališča, je treba zaključiti, da ima Italija navzlic vsem naporom britanskega vojnega brodovja absolutno pravico smatrati Sredozemlje za svoje morje (Mare nostrum). Tudi brodovja ostalih sdì osi so odločno močnejša kakor pa se skuša prikazati angleški javnosti. Tako je treba na primer brez nadaljnjega priznati, da ima Japonska večje število nosilk letal kakor Anglija Kar pa je za Anglijo predvsem negativno, je pomanjkanje dobro opremljenih pomorskih oporišč Med tem ko je Malta brez prestanka izpostavljena najsiflovitejšemu bombardiranju, sie angleško brodovje v Sredozemlju lahko poslužuje samo Aleksandrije v Egiptu m Gibraltarja. Na Indijskem oceanu pa pristanišči Colombo in Tnnkomalii na otoku Cej-lonu po zadnjih hudih porazih ne bosta več mogli služiti v pravem smislu besede kot pomorski oporišči. Ako izvzamemo neznatni oporišči v Bombaju im Adenu. ki pa ne moreta sprejeti večjih ladij, ostaneta še oporišči Turban in Simonstown, ki sta od- daljeni kakih 3000 km od Cejfona. O izredni važnosti izgube Singapurs danes nihče več ne dvomi Kar pa se tiče oskrbe angleškega vojnega brodovja z gorivom, ne smemo pozabiti, da je zahteva po razpoložljivosti goriva nujna, toda Japonci so odvzeii Angliji ves petrolej v Aziji. Tudri romunski petrolej ni več Angliji na razpolago. Na KaTaibskem morju so petrolejfeike dobave v Venezueli izpostavljene stalnim napadom podmornic osi. Celo Zedinjene države čutijo vedno večje pomanjkanje goriva zaradi potapljanja bencinskih ladij. Spričo takšnih ugbtovitev ni prav nič čudno, ako gleda pomorski sotrudnik »Daily Maiila« zelo pesimistično na trenutni angleški položaj. Gre za položaj, pripominja vojaški sotrudnik lista, v katerem je angleško brodovje prizadeto prav na vseh morjih sveta in je zaradi tega nastala takšna kriza, da je vprašanje, ali ji bo angleško brodovje kos. Ako bi hotela Anglija v sedanjem trenutku doseči kako temeljito in odločilno pomorsko zmago, bi morala osredotočiti vse svoje brodovje na neki točki Trenutno ni namreč noben del angleške vojne mornarice, niti domače mornarice, niti one v Sredozemlju, niti one da Daljnem vzhodu v položaju, da bi se mogla neodvisno od ostalih dveh zmagovito boriti Po vsem tem prihaja jo do zaključka, pravi vojaški sotrudnik lista, da je Anglija izgubila gospostvo na morju. Angleška zmaga brez tega gospostva pa je nemogoča. (Corriere della Sem). Ugibanja ameriških in angleških strategov Nepremagljive ovire za ustvaritev nove Sronte v Evropi Lizbona. 18. aprila. Šef ameriškega generalnega štaba general Marshall je še vedno v Londonu in nadaljuje razgovore s Churchillom in šefi angleške vojske. Po pisanju lista »Times« se pripravljajo za poletje odločitve izredne važnosti. Angleškim listom se zde vojaški načrti sil trojnega pakta precej jasmi. Po njihovem mnenju je treba z gotovostjo računati z nemško ofenzivo na vzhodnem bojišču in z japonskim poskusom invazije v Avstralijo. Naloga anglosaških oboroženih sil pa ne sme biti sedaj po pisanju lista »Times« samo obrambnega značaja, temveč se morajo zavezniki odločiti, da napadejo sovražnika tam kjer bo najšibkejši. Major Elliot. vo«jaški- sotrudnik ameriškega lista »New York Post«, se spušča celo že v razlago, kako bodo anglosaške čete prej ali slej izvršile invazijo na evropski celini. Bistrovidno ugotavlja mož. da bo presenečenje pri teh operacijah igralo glavno vlogo Za izvedbo teh operaci5 je potrebno predvsem primerno število ladij za prevoz čet, orožje in vse drugo za obrambo morja Zagotoviti si bo treba, nadaljuje Elliot. tudi zaščito iz zraka. Zato bodo zaveznikom potrebne predvsem nosilke letaL Ako naj se že takoj ob prvem zaletu uničijo obalne sovražne baterije, bo treba raz- Eolagati s primernim številom topov veliera kalibra. Nekdaj so v te namene uporabljali stare oklopne ladje, sedaj pa zavezniki ne razpolagajo več s takšnima ladjami da bi jih uporabili v tako tveganem podjetju. Toda vse to po mnenju majorja Elliot a še ni dovolj. Invazijsko brodovje bi moralo razpolagati tudi z zadostnim številom minolovk ki bi jih seveda morali ščititi torpedni čolni in letala Izkrcanje bi bilo končno otežkoceno še s tem. da bi bilo treba poiskati najprimernejši kraj za izkr- canje, kajti jasno je, da za to n® prihajajo v poštev velike luke, r katerih so močne sovražne posadke. Kje naj se potemtakem zavezniška vojska izkrca, vprašuje Elliot. Na to vprašanje ne ve točnega Gdgcvora. Navaja med drugim Norveško, Bretonsko pokrajino v Franciji, celo Špani jo (pri čemer pozablja, da je Španija nevtralna država), Sicilijo, Kreto in balkanske predele sploh. Svoja razmiSlia-nja pa takole zaključuje: V vseh takšnih primerih je vedno veliko zmede, veliko izgub in zavlačevanj, mnogo načrtov, ki potem v praksi popolnoma propadejo, vendar bi bilo vse te težave mogoče premagati s skrbnim izvežbanjem čet za izkrcanje. iz vsega tega je razvidno, da niti major Elliot, ki se sicer zavzema za vpad na evropsko celino, sam ni prepričan o možnosti uspeha takšne vojne akcije, ki jo v teoriji nasvetuje angleškim zaveznikom. (Stampa Sera). Rim, 18. aprila 9. V zvezi z razgovori, ki jih vodita ameriška odposlanca general Marshall in Hopkins z angleško vlado, pišejo angleški listi, da je njihov glavni predmet tesnejše sodelovanje ter splošna vzpo-reditev vojne proizvodnje obeh narodov. Londonski list »Times« piše v zvezi s tem: Ako hočemo uspeti v tej vojni je potrebno, da imamo v primernem trenutku na primernem kraju primerne količine vojnih potrebščin. Večje število tankov ne sme imeti n. pr. za posledico manjše število letal in protiletalskih topov. Vojna proizvodnja je prav tako važna, kakor vojska sama, brodovje ali letalstvo, in kadar je pomanjkljiva, lahko spremeni rezultat vojne. Na svoje stroške smo se naučili, kaj pomeni pomanjkanje letal na Daljnem vzhodu in bil bi čas, da bi vlada odprla oči, 'da, ne bi ponavljala istih napak. Tuji najemniki v angleški službi Ker se avstralske čete vračajo v demovino, jih Angleži zamenjujejo na Bližnjem vzhodu s pripadniki drugih narodnosti Carigrad, 18. apr. s. Z Bližnjega vzhoda prihajajo vesti o velikih angleških in sovjetskih vojaških pripravah. Pred dnevi je teheranska radijska postaja objavila z mnogimi podrobnostmi, da je dovršeno vežbanje nedoločenih poljskih edinic, ki da so opremljene z vso moderno opremo in tudi mehanizirane. Vprašanje je, kakšni nagibi so bili merodajni, da je britanska propaganda tako javno razglasila vesti, ki se navadno skrbno čuvajo v tajnosti. Verjetno je, da so bile te objave namenjene predvsem Avstraliji, ki nestrpno čaka na povratek svojih čet s teh bojišč. Zdi se, da je na vsem področju Sirije in Palestine ostala ena sama avstralska divizija, ki pa se bo tudi vrnila v domovino, števila poljskih čet, ki so sestavljene v glavnem iz bivših konfiniranih Poljakov v Sovjetski zvezi in poljskih emigrantov, ki so se prostovoljno javili pod orožje v Ameriki, ni mogoče točno označiti. Nekateri pravijo, da jih je 5, drugi 9 divizij. Tudi naloga, ki je tem divizijam določena, ni točno znana. Nekateri mislijo, da bodo te poljske divizije nadomestile avstralske divizije, ki se vračajo v domovino, drugi pa zopet mislijo, da bodo Poljaki poslani v Indijo, medtem ko se po mnenju tretjih ne zdi izključeno, da bodo poljske divizije odšle v i Egipt. i Eno pa je pri vsem tem gotovo: Britansko vrhovno poveljništvo je bilo v zadnjih tednih prisiljeno izvršiti novo razmestitev svojih oboroženih sil na Srednjem vzhodu, kjer je prepustilo nova ozemlja sovjetskim četam v srednjem Iranu in Iraku, katerim bi se Lonlon nikdar ne odpovedal, ako ga k temu ne bi bili prisilili dogodki na za-padnem Pacifiku in Indijskem oceanu. Tako zvana angleška vojska na Srednjem vzhodu je sedaj le še rezerva, ki je na razpolago poveljništvu na nilskem bojišču, torej namenjena samo za odvzemanje čet, ki jih s sovjetskimi četami ne bo mogoče nadomestiti Zato se zdi verjetno, da je skušala Anglija prikriti slabost svojih vojaških efektivov na Srednjem vzhodu in sovjetsko prodiranje v petrolejske predele na tem poiročju s tem, da je spustila v javnost govorice o poljskih divizijah, medtem ko naj bi bil istočasno bivši grški kralj nadziral v Palestini neko »grško vojsko«, katere moč pa ne presega niti ene brigade. Toda neka vest iz Bagdada, ki jo objavljajo listi v Siriji, sporoča, da so petro-lejska ležišča v' Iraku še vedno v angleški posesti. Vest se takole glasi: Po nekaj mesecih stalnih del,' ki jih je izvršilo več tisoč delavcev pod vodstvom britanskih in- ženjerjev, bo življenjsko področje, ki je važno za obrambo iraških petrolejsklh vrelcev, spremenjeno v pravo utrjeno področje. Za temi utrdbami pa stoji na straži 10. angleška armi ja pol vodstvom generala Quinaria. Dve glavni oskrbovalni oporišči za to bojišče, kakor tudi za rusko bojišče, sta Palestina in Perzijski zaliv. Nove prometne zveze olajšujejo to oskrbo. Listi v Beyrutu poročajo nadalje tudi o cestnih delih, ki se izvršujejo istočasno z utrjevalnimi in drugimi obrambnimi deli zlasti na meji med Sirijo in Turčijo. Tako je bil pred kratkim izgotovljen 553 km dolg cestni priključek na cesto Bagdad-Damask. Istočasno dovršuje tudi iraška vlada z vso naglico cestna dela v razdalji 595 km na svojem ozemlju. Isti listi poročajo naialje, da so v Iranu v teku pod vodstvom angleških inženjerjev tudi železniška dela. Položenih je bilo baje več kilometrov nove proge, medtem ko več tisoč delavcev zamenjuje železnške pragove. To delo se baje vrši tako naglo, da vsak dan izgotove najmanj en kilometer proge. Skratka, po vseh teh vesteh je ves Bližnji vzhod jJostal prizorišče pravih vojaških del in zbirališče raznih polkov, ki prihajajo in odhajajo kakor čete pri paradah na odru. V zadnjem času so se zopet pojavili tudi palestinski 2idje, ki so se prostovoljno javili pol orožje in ki so vedno pripravljeni za odhod. Baje jih je kakih 12 tisoč. Tako vidimo, da se na Bližnjem vzhodu zbira danes kaj pestra vojska, v kateri so Rusi, Poljaki, Grki, Južni Afričani, Žid je itd., ni pa nikjer Angležev, toda, kdaj je še obstojala ena sama angleška edinica. Za Angleže je danes postranskega pomena, kdo je v njihovi vojski, važno je le, da so ljulje, ki so pripravljeni prodati svojo kri za britansko stvar. V zameno obljublja seveda London vsem avtonomije in plebiscite — »po končani vojni«. (Corriere della Sera.) Bwiplafai zdravniški / Nov predsednik madžarske vladne stranke Budimpešta,' 18. apr. Regent Horthy je z včerajšnjim ukazom imenoval na predlog predsednika vlade poslanca Bela Lukacsa za predsednika madžarske vladne stranke, bivšega državnega podtajnika v pravosodnem ministrstvu Štefana Antala pa za ministra brez listnice. (Piccolo.) INSERIRÀJ/(>. Dolgo so tudi v francoski javnosti vladali neupravičeni predsodki proti umetnim tekstilnim vlaknom. Tekstilna industrija pa se ni lotila izdelovanja umetne svile in celulozne volne v večjem obsegu tudi zaradi tega, ker Francija nima na razpolago odvečnih količin lesa in celuloze. Ko pa je docelav prenehal uvoz preko-morskih tekstilnih surovin, so se končno tudi Francozi odločili, da pospešijo proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken. Pozno so spoznali, da je celulozna volna spričo napredka tehnike izdelovanja danes v suhem stanju že odpornejša kakor sta bombaž in volna in da v mokrem stanju po odpornosti že doseže bombaž in volno. Tako se je leta 1941. povečala francoska proizvodnja umetne svile na 31.000 ton, za letos pa je predvideno povečanje proizvodnje na 45.000 ton. Industrijo celulozne volne pa je bilo treba docela znova izgraditi. Lani je proizvodnja celulozne volne dosegla 21.000 ton, letos pa bo predvidoma narasla na 40.000 ton, kajti velika nova tvornica v Roannu bo v kratkem dogotovljena. šele lani so Francozi za celulozno volno ustvarili svoj izraz »fibranne«. Rastoči pomen pa dobivajo tudi ostala sintetična vlakna, že pred vojno se je Francija zanimala za proizvodnjo »lanitala« po italijanskih patentnih izkušnjah (iz posnetega mleka odnosno kazeina) in danes izdeluje poizkusna tvornica v severni Franciji mesečno 40 ton lanitala. V zadnjem letu pa so pričeli poizkusno proizvajati tudi sintetično surovino »nylon«. Proizvodnja »nylona« se je razvila tudi v Zedinjenih državah. Nedavno smo poročali iz letnega poročila družbe Montecatini, da je tej družbi uspelo prebroditi prvotne tehnične tež-koče pri proizvodnji »nylona«. Navzlic temu, da družba ni mogla uvoziti specialnih ameriških strojev, ji je uspelo spraviti v tek proizvodnjo »nylona«, ki .ni uporaben samo za Izdelovanje sintetičnih tekstilnih vlaken, temveč tudi za izdelovanje umetnega usnja, dlak za krtače in za druge tehnične potrebe ter na mnogih specialnih področjih nadkriljuje naravni proizvod. V zadnjem času je tudi francoski kemični kon-oern Rhone-Poulenc pričel izdelovati ta »nylon« in pričakujejo, da se bo ta panoga proizvodnje tekstilnih vlaken naglo razvila, V celoti bo letos dosegla francoska proizvodnja umetnih tekstilnih vlaken 100.000 ton. Francija pa se je začela zanimati tudi za pridobivanje naravnih tekstilnih vlaken, doma kakor tudi v kolonijah. Tudi na tem področju je mnogo zamudila. Z raznimi ukrepi pospešuje proizvodnjo volne in bombaža (v kolonijah) in zlasti svilenih kokonov na podlagi starih tradicij in izkušenj. V prejšnjem stoletju je Francija krila vso potrebo močno razvite industrije svile z domačo surovino, potem pa je ta panoga proizvodnje skoro docela propadla. Letos pričakujejo, da bo mogoče proizvodnjo dvigniti na 5o/0 normalne potrošnje v industriji svile. Kot nadomestek za juto pa bodo uporabljali vlakna rastline »genista« (lakotnik, nem. Ginster), ki je razširjena v Južni Franciji. Za predelovanje teh vlaken so zgradili novo tvornico v departe-mentu Isère, obstoja pa še nekaj manjših obratov. Vlakna od te rastline bodo uporabili za mešanje z volno in umetno svilo, pri čemer se opirajo na dobre izkušnje, ki jih je na tem področju že zabeležila italijanska tekstilna in lustri ja. Uspehi, ki so bili zabeleženi v Italiji, so vzbudili tudi v hrvatskih gospodarskih krogih zanimanje za to rastlino, ki jo Hrvati imenujejo »brnistra« in raste v primorskih krajih, kjer so iz nje že v prejšnjem stoletju izdelovali prejo za izdelovanje kmečkega platna, za vrvarstvo in za izdelovanje čipk. Francoska oblastva računajo, da bodo v letošnjem letu pridobili okrog 200.000 ton sintetičnih in naravnih tekstilnih surovin, kar krije 40®/» normalne potrošnje, pri čemer pa je treba upoštevati še možnost uvo- za umetnih tekstilnih vlaken iz Nemčije in okoJnoet, da je potrošnja sedaj manjša kakor je bila v normalnih časih. Gospodarske vestì = Prenos zavarovalnih poslov na Južnem štajerskem in Gorenjskem. Kakor poročajo nemški listi, so bila od 2. do 12. t. m. v Ljubljani pogajanja zaradi prenosa zavarovalnih poslov, ki se nanašajo na zavarovanja na Spodnjem štajerskem ln Gorenjskem. Gre za prenos poslov bivših Ju-goslovenskih zavarovalnic, ki jim poslovanje na Spodnje štajerskem ln Gorenjskem ni dovoljeno. Te posle bodo prevzele nemške zavarovalnice. = Plin v vojnem gospodarstvu. Pod gornjim geslom je Nemčija priredila na milanskem veiesejmu, ki je bil nedavno otvor-jen, posebno razstavo, ki vzbuja pri obiskovalcih veliko pozornost in zlasti prikazuje štecfljivo uporabo plina v industriji in v gospodinjstvu. V zvezi s to razstavo so na povabilo Nemške trgovinske zbornice za Italijo prispevali v Milanu nemški strokovnjaki za plin. V Milanu se je pričela posebna konferenca, na kateri razpravljajo o specialnih vprašanjih stroke s posebnim ozirom na potrebe popolnega izkoriščanja premogovne energije kakor tudi o ostalih gospodarskih problemih Evrope, ki so s tem v zvezi. = Bilančna seja Kreditnega zavoda za trgovino ln industrijo. Včeraj je bila bilančna seja Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na seji je bilo sklenjeno predlagati, da se porazdeli čisti dobiček v znesku L. 1,008.544.88 po dosedanjih nač^,:,i in da se izplača 10% dividendi Ol i zbor je sklican za 7. maj 1942 ob 11. dopoldne. = Omejitev potrošnje železa ▼ Švici, švicarska vlada je za razne svrhe prepovedala uporabo litega železa in litega jekla, ln sicer za kanalizacijo, centralno kurjavo, peči, razne instalacijske predmete in izdelke, ki se uporabljajo v uradih in gospodinjstvu. = Družba Fiat na Hrvatskem. Kakor smo že poročali, je furinska družba Fiat ustanovila v Zagrebu družbo Fiat, jugoslovansko avtomobilsko prometno d. d. Nova družba je bila sedaj vpisana v trgovinski register z glavnico 1 milijon kun. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen baron Ing. Carlo Eduardo Smidt de Friedberg iz Zagreba za predsednika. Knez Tassilo Fürstenberg iz Turi na pa je bil izvoljen za podpredsednika družbe. V upravi sta nadalje dr. Mirko Thaller (Zagreb) tn Vladimir Jurio (Zagreb), za ravnatelja pa je postavljen Aleksander Baumeister. — Pospeševanje industrializacije na Hrvatskem. Te dni je bila izdana posebna zakonska odredba, ki določa, da lahko dobe osebe in tvrdke, ki žele ustapoviti Industrijska podjetja, ki so za Hrvatsko posebno važna, ali nameravajo povečati obstoječa podjetja, posebne ugodnosti v obliki popusta pri davkih, carinah in taksah, zlasti pa v obliki olajšav pri uvozu surovin. Za izdajanje takih ugodnosti je pristojno ministrstvo za obrt, industrijo in trgovino v sporazumu z zakladnim ministrstvom, ki smeta v posebno važnih primerih dati novoustanovljenemu podjetju tudi hipotekarno posojilo do višine dvojne vplačane glavnice. Vse v zakonski odredbi predvidene ugodnosti pa se lahko priznajo le domačim podjetjem, pri čemer se kot domača podjetja smatrajo ona podjetja, pri katerih je vsaj 51% delniške glavnice v hrvatskih rokah. = Rumunski državni proračun. Redni rumunski državni proračun, ki je stopil v veljavo 1. aprila, predvideva 72.5 milijarde lejev rednih izdatkov (za 27.7 milijarde več nego v prejšnjem letu). Poleg tega rednega proračuna, ki vsebuje za 18.7 milijard lejev normalnih izdatkov vojnega ministrstva, je še poseben vojni proračun za narodno obrambo v višini 21 milijard lejev. Nadalje je poseben proračun za novi pokrajini Besarabijo in Bukovino v višini 6 miljard (pri 0.8 milijarde lejev dohodkov) in poseben proračun državnih podjetij v višini 113 milijard. Tako znaša celotni proračun 212 milijard lejev, od katerih se bo 36 milijard krilo lz nemškega posojila. Obenem javljajo računski zasključek za leto 1940/41, ki obsega skupne izdatke v višini 150 milijard lejev. Radio Ljubljana NEDELJA, 19. APRILA 1942-XX 8: Poročila v slovenščini 8.15: Poročila v italijanščini. 8.30: Koncert organista Marcella Sina tra. li: Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenci. 12: Razlaga evangelija v italijanščini (Zappa-terreni). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (P. Sekovanič). 12.35: Fantje na vasi (spremlja kmečki trio). 13: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Pojte z nami — Orkester vodi dirigent Angelini. 13.45: Pesmi vojnega časa. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Radijski orkester in komorni zbor vodi dirigent Sijanec: Operna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Kafol Franc: Škropljenje sadnega drevja — pre-davnje v slovenščini. 17.35: Na harmoniko igra A. Stanko. 19.30: Poročila v slov. 19.45: Pisana glasba. 20 : Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Fantazija znanih filmskih pesmi — orkester vodi dirigent Spaggiari. 21 : Koncert sopra-nistke Ksenje Kušejeve in basista Toneta Pearovčiča. 21.30: Ranzatijeva glasba — orkester vodi dirigent Petralia. 21.5: Koncert čelista Kamila Oblacha. 22.45: Poročila v italijanščini Hudi viharji ob španski obali Madrid, 18. aprila d. Na španski obali Sredozemskega morja divjajo že nekaj dni zelo hudi viharji. Celo vrsto manjših ladij, ki »o bile na odprtem morju pogrešajo, b Tortoze poročajo, da samo v tamkajšnji luki pogrešajo 3 ribiške ladje, 5 jadrnic in 1 motorno tovorno ladjo z 200 tonami Vse te ladje so se bržkone potopile. V zvezi z viharjem je nastopilo tudi močne deževje, ki je ponekod povzročilo poplave. Voda ▼ reki Ebro se je dvignila. 5 m nad nonoaia. Zadnji ljubljanski meščani Ko je pred kratkim umrl najstarejši ■ljubljanski prostovoljni gasilec Ivan Ferme, je naznanjala črna zastava na palači meščanske imovine, ki jo Ljubljančani imenujejo po neki an jem okrožnem uradu kresija, da se je zopet zmanjšalo število ljubljanskih meščanov. Povečati se namreč število ljubljanskih meščanov ne more, ker jih zakon o mestih iz 1. 1934. več ne pozna. Mestni svet ljubljanski ne more več zaslužnim občanom deliti te časti, ki sedanjo Ljubljano veže z njeno ponosno preteklostjo. Po sedanjih postavah so vsi občani enaki. Za mesto in narod najbolj zaslužnim pa sme mestni svet podeljevati samo še čast častnih članov mestne občine ljubljanske, a pred zakonom o mestih je bila največja čast, ki je mogla Ljubljana z njo koga ol-likovati, častno meščanstvo. Tako ima Ljubljana danes samo še dva častna me ščana Engelberta Gangla in dr. Dinka Pu-ca ter tri častne člane Otona Župančiča, Jožeta Plečnika in Frančiška Sai. Finž-garjäi, ki jih je s tem najvišjim odlikova-njem počastila sedanja mestna uprava gotovo po pravici in z odobravanjem vsega naroda. število častnih članov mestne občine ljubljanske se po zakonu o mestih še vedno lahko dopolni in poveča z izvolitvijo novih, nikakor pa po zakonu ni mogoče dopolniti števila meščanov. Zato se število meščanov vedno manjša ter jih danes Ljubljana šteje samo še 38. Od oktobra meseca 1939. je namreč črna zastava na palači meščanske imovine naznanjala Ljubljani «mrt. naslednjih za mesto zaslužnih mož — meščanov: Engelberta Franchefctija, Karla Krušiča, Ivana Permeta, Andreja šarabona, Ivana Tomažiča ter Antona Zgonca, en meščan je pa sklenil Ljubljano zapustiti in odložiti svoje domovinstvo. Na čelu ljubljanskih meščanov je načelnik odbora za upravo meščanske imovine, ugledni pekovski mojster ter član mestnega sveta ljubljanskega Avgust Jenko, ki res združuje vse tradicionalne vrline ljubljanskega meščana. Od leta 1854. namreč upravlja meščansko imovino mestna občina ljubljanska s posebnim odborom, ki ga voli občinski svet izmed meščanov. Ta odbor 6 meščanov upravlja meščansko imovino ter svetuje mestnemu svetu podpore, ki jih imajo pravico dobivati meščani iz dohodkov meščanske imovine, torej iz dohodkov palače meščanske imovine ali kresije ob tromostju. S častjo meščanov je namreč zvezana tudi pravica do podpore, če so jo potrebni. Poleg prej imenovanega načelnika Avgusta Jenka žive danes in uživajo meščansko čast. v Ljubljani samo še naslednji gospodje: Ivan Breskvar, ključavničarski mojster na Sv. Petra nasipu 24; Josip Ce-puder, šolski upravitelj v p. v Sv. Flori-jana ulici 22; član Narodnega gledališča v p. Anton Cerar-Danilo; Anton Dečman, trgovec in tovarnar na Ambroževem trgu št 10; Jakob F ur lan, šolski upravitelj v p. v Komenskega ulici 14; Egidij Jeras, sodarski mojster, na Hraniinični c. 10; Anton Kadimo, strojni ključavničar v Igriški ulici 15; mizar Tomaž Kavčič v Gosposki ulici 10; mesarski mojster Ivan Košenina; krovski mojster Ivan Križnar v Hrenovi ul. 9; notar dr. Andrej Kuhar v Dalmatinovi 7; trgovec Franc Leskovie v Sv. Florijana ul. 1; gostilničar Josip Maček v Krojaški ul. 8; čevljarski mojster Franc Medič na Zrinjskega cesti 5; posestnik Toraaž Mencinger v Pražakovi 10; Janko Mlžikar, profesor v p. v Ilirski 25; železniški uradnik in posestnik Ludovik Mlakar v Jenkovi 22; mesarski mojster Franc Ocvirk na Poljanskem nasipu 48; trgovec in posestnik Josip Olup na Starem trgu 1; Alfonz Paulin, profesor v p. v Petrarcovi ulici 14; Alojzij Potočnik, učitelj v po. na Cesti 29. oktobra št. 9; mizarski mojster Simon Praprotnik v Jenkovi 8; delavec Anton Pritekel j v Jenkovi 9; vrtnar Ivan Sever v Ulici sv. Marka št. 31; Albert Sič, profesor v p. v Gradaški ulici 18; knjigovez Ivan Skubic na Resljevi c. 1; tiskar Anton Sterlekar v Janežičevi ul. 12; trgovski poslovodja Karel Tekavčič na Mussolini jevem trgu 15; odvetnik dr. Fran Toni in še k v Ciril Metodovi 16; mizarski mojster Ignacij Vehar v Gradaški 12; dr. Fran Windischer, glavni tajnik ZTOI v p. in predsednik Narodne galerije v Puccinijevi ul 15; gostilničar Anton Vrhovec na Poljanski c. 58; starinar in krojač Ivan Zaje na Gallusovem nabrežju 17; tiskar Vinko Zaje na Cesti 29. oktobra št. 23; pekovski mojster Matija Zalar na Starem trgu 3; tiskar Henrik Zirkclbach v Mali čolnarski št. 9 in inž. Franc žužek, graibeni svetnik v p. na Cesti 29. oktobra. Ta razmeroma mala skupina za Ljubljano zaslužnih in požrtvovalnih mož dandanes predstavlja vso slavno in ponosno tradicijo nekdaj tako veljavnega ljubljanskega meščanstva. Kdor v prejšnjih stoletjih v Ljubljani ni bil meščan, ni smel začeti nobene obrti niti odpreti trgovine, saj je bilo drugima dvema stanovoma, namreč duhovskemu in plemskemu stanu prepovedano trgovati in se pečati z obrtjo. Izmed meščanov so bili izbrani člani magi- ZAUPNA POSVETOVALNICA Na »Zaupno posvetovalnico« se v osebni zadevi lahko zaupno obrne vsak. Za odgovor je treba poslati: točno opisano zadevo, v kateri se želi nasveta, rojstne podatke, spol, poklic in izobrazbo. Za analizo lastnega. značaja ali značaja kake druge osebe je treba priložiti še rokopis (s črnilom). Za vsake vprašanje naj se priloži kupon, ki je uvrščen v vsako nedeljsko številko »Jutra«. Anonimna vprašanja ne bodo upoštevana. Tajnost je zajamčena. • Kakor smo že sporočili, prihaja na našo »Zaupno posvetovalnico« toliko dopisov, da ne moremo na vse odgovarjati v pone-deljskih številkah. Zato bomo odslej odgovore objavljali tudi med tednom in sicer v četrtkovih številkah. Le pretekli teden je bilo Izjemno 14 odgovorov priobče-nlh v petkovi številki. strata, torej člani notranjega ln zunanjega sveta ter občine. Magistrat ljubljanski, ki ga danes imenujemo mestni svet, je imel v prejšnjih stoletjih vso oblast v LJubljani in tudi vso solno oblast ter je celo izrekal sodbe na smrt po razpravi mestnega sodnika. Za meščane, ki se niso mogli več preživljati in so prišli v stiske, je bilo že v srednjem veku ustanovljeno meščansko zavetišče ali meščanski špital z lastno cerkvijo sv. Elizabete, ki se je spominjamo predvsem iz časov reformacije. Meščanstvo je to svojo socialno ustanovo podpiralo z vsemi močmi in sramota bi bila, če bi se meščanskega špitala meščan ne spomnil aaj v svoji oporoki. Zato je pre-moženje meščanskega špitala sUno naraslo, kakor nam pričajo v mestnem arhivu debeli urbarji te ustanove. Meščanski špital je v prejšnjih stoletjih imel hiše in vrtove po vseh ulicah tedanje Ljubljane, kmetije, travnike, njive in gozdove pa po vsej bližnji in daljni okolici tja do Krima in škofje Loke. Zato je bil pa tudi upravitelj tedanje meščanske imovine ali špitalski mojster skoraj največji gospod v Ljubljani. Ko ga je magistrat izvolil, so ga mestni očetje v slovesnem sprevodu z muziko in med pokanjem topov na Graiu spremili v špital. Privilegiji in pravice, ki so jih ljubljanskemu meščanstvu skoraj razsipno dajali vladarji, da si zagotove skrb meščanstva za mestno obzidje in utrdbe, prav tako pa pridobe naklonjenost meščanstva v boju proti oblasti željnemu plemstvu, vse te predpravice so dandanes samo fte častitljivi pergamenti v mestnem arhivu. Edino čast meščanstva nas Se spominja na nekdanjo veljavnost in moč ljubljanskih meščanov, ki so se vedno odlikovali v junaških bojih pri obrambi mesta, pri varstvu svojih pravic, pri socialnem delu in požrtvovalnosti za someščane in pri prizadevanjih za napredek, lepoto in čast Ljubljane. Današnji meščani so predstavniki nekdanje velike in trdne meščanske zavesti in najsvetlejše ljubezni do mesta Ljubljane. Zato jim pa vse prebivalstvo ljubljanskega mesta želi, naj bi še dolgo uživali svojo veliko čast ln s svojim zgledom spodbujali soobčane k požrtvovalni meščanski zavesti ! KUPON za Zaupno posvetovalnico štev. s. Stoletnica iznajdbe fotografije na steklo Slovenec Janez Puhar je bil ne samo Iz uniteli, ampak tudi slikar In pesnik Prvo slovensko pisano sporočilo o Pu-harjevem izumu so prinesle »Novice« leta 1849, ki so takrat zapisale: »Mi pa spomnimo te znajdbe posebno s tem naménam, de se našimu rojaku pervenstvo te znajdbe ohrani, in de ne bojo kdaj naši nasledniki ta znajdbo, če se jim iz druzih krajev oznani, kot ptujo znajdbo občudovali, ampak de bojo vedili, da je svitlopise na steklene ploše naš rojak gosp. Puhar znaj-del — in de se takó čast iznajdniku ohrani«. Pozabljen izumitelj Letos, ko 19. aprila poteče 100 let njegovega izuma fotografiranja na steklene plošče, se moremo tudi mi sicer le s skromno hvaležnostjo, toda moškim ponosom spomniti moža, ki mu vkljub izrednim duševnim zmožnostim, neutrudnemu delu in doseženim uspehom nI bilo usojeno, da bi se njegovo ime blestelo v zgodovini fotografije poleg Niepca, Daguerreja in Tal-bota. Dobra sreča se mu ni smehljala v življenju, nemila usoda pa ga spremlja celo po smrti. »Novice«, ki so ga 1.1864, ko je umrl, še slavile: »V zgodovini naši ostane Puharjevo ime častito«, bo ga še isto leto, ko naštevajo izume v fotografiji, že pozabile in pozabljen je ostal skoro celih trideset let, dokler ga nista 1.1893 Müllner in dr. Fr. Lampe znova odkrila. Ob stoletnici njegovega rojstva 1.1914. je g. dr. Mal započel akcijo, da bi se mu v Kranju postavil spomenik, toda vihar svetovne vojne ga je prisilil, da se mu je oddolžil samo s toplim člankom: »V naših srcih mu postavimo raje trajen spomenik in kadar je treba, ne plašimo se pred svetom zastopati pravo in prvenstvo njegovih iznajdb, marveč izpovejmo glasno in ponosno, da ta mož je bil naše gore list«. Iz istega razloga so propadli načrti ln pred poldrugim letom začeto delo, vendar ne popolnoma: kipar g. Smrdu je izgotovil osnutek Puharjevega doprsnega kipa. Janez Puhar se je rodil 26. avgusta 1814 kot mestni sin ne posebno premožnih staršev. Njegov starejši brat Matej je bil duhovnik, vešč botanike, priznan homeopat. izboren pevec in je v slovenski glasbeni zgodovini znan kot komponist nekaterih cerkvenih pesmi. Od treh sester je posebno slovela Francka, ki je bila odlična pevka. Janez, ki je bil izredno talentiran, je najprej obiskoval normalko v Kranju, potem pa gimnazijo v Ljubljani, že v gimnazijskih letih si je prisvojil popolno znanje italijanščine, francoščine in angleščine, v višjih razredih pa se je zlasti oprijel matematike, astronomije, fizike in kemije. Posebno veselje ln nadarjenost je imel tudi za glasbo in slikarstvo. Po dovršenih gimnazijskih študijah je na materino željo vstopil v semenišče ln bil 1838 posvečen v mašnika. Prva službena mesta je imel na Dolenjskem: v Leskovcu pri Krškem, Svibnem ln Metliki, odkoder je bil 4. februarja 1842 prestavljen na Gorenjsko v Ljubno, odtod pa v Radovljico. Najdalje je služboval na Bledu (1848—1853), ki mu je zaradi svoje lepote ln možnosti občevanja z naobraženimi tujèi, ki so radi tja prihajali, posebno prirasel k srcu, ter ▼ Cerkljah. Pozneje je bil še v Smledniku, Kamniku in na Dovjem. Bolan se je vrnil v Kranj k svojcem in umrl 7. avgusta 1864. Ker je bil skromen, prijazen ln radodaren, ga je Imelo ljudstvo povsod rado. Stanovski tovariši pa so mu po krivici očitali, da zaradi vednega eksperimentiranja zanemarja dušnopastirsko službo. Kaplan je ostal vse življenje. Da laže razumemo pomen Puharjeve Iznajdbe, poglejmo tedanje stanje fotografije. Dne 19. avgusta 1839 je fizik Arago objavil na svečani seji pariške akademije znanosti natančen opis Nieppejevega in Daguerrejevega izuma Izdelave slik s pomočjo svelobe in kemičnih postopkov, ki so dobile naziv daguerreotiplje. Postopek je naslednji: posrebrene bakrene plošče se izpostavi jodovim param, osvetli, razvije latentno sliko v parah živega srebra in dobljeno pozitivno sliko ustali s kuhinjsko soljo; za ustalitev slik se je pozneje začelo uporabljati popolnejše sredstvo, natrijev tiosulfat. še isto leto se je pojavil Anglež Talbot z iznajdbo fotografij na papir, ki ga je prepojil s srebrovimi solmi. Papir je mogel napraviti z voskom prosojen in tako je prišel do kopiranja slik. Ce izvzamemo Puharja, je način fotografiranja ostal skoro nespremenjen pri daguerreotl-pijah. Glavno vprašanje, ki so ga skušali rešiti, je bilo, kako zmanjšati dolge osvet-litvene čase in priti do momentnih posnetkov, kar se je posrečilo z uporabo brama namesto joda. Puharjevo delo L. 1839 je bil Puhar že kaplan na Dolenjskem. Ker se je vest o Dagu erre jevem izumu razširila po svetu s čudovito naglico, je Puhar verjetno še to leto zvedel o njem in se zanj navdušil. Začel je izdelovati daguerreotiplje, kar pa je bilo zaradi posrebrenih plošč zvezano s precejšnjimi stroški, ki jih ubogi kaplan gotovo ni zmogel, in samostojno misleči Puhar je začel »remišljevati, kako W do slik prišel po cenejši poti. To pa ni bil edini motiv, ki ga je prlvedal do iznajdbe. Z daguerreoti-rijami je bil problem Izdelave fotografij jrindpielno rešen, vendar teh fotografij ni rilo mogoče razmnoževati. Talbotov način razmnoževanja slik je bil sicer možen, toda precej nepopoln. Da se je Puhar zlasti ukvarjal s problemom razmnoževanja Jn kopiranja slik, sledi iz članka, ki je izšel 10. maja 1841 v »Carnioli«, kjer J. K-e poroča iz Metlike o važni iznajdbi, s katero Je mogoče mehaničnim potom precisalo posneti pisavo, litografije in jeklotlske in ki more služiti za kopiranje daguerreotipij: ne navaja pa iznajditelja. Ker je nato »Innenösterreichisches Industrie- und Gewerbe Blatt« prinesel članek, ki je Izražal dvom nad to iznajdbo, je 18. junija 1841 izšel v »Carnioli« odgovor s podpisom J. P-r. Nepopolni opis postopka, ki je naveden v teh dveh člankih, se sklada s poznejšimi Puharjevimi navedbami. Vendar je treba za datum njegovega izuma vzeti 19. april 1842, ker ta datum sam navaja pri opisu izuma, ki ga je L 1850 poslal dunajski akademiji znanosti. To se ujema tudi s člankom: »Neu erfundenes Verfahren, transparente Heliotypen auf Glasplatten darzustellen«, kl je izšel 28. aprila 1843 v »Carnioli« s podpisom J. P., Caplan ln Oberkrain. V njem se bavi s teoretično razlago nastanka slik ter pri tem navaja, da je njegov Izum star eno leto. Steklena plošča podlaga in nosilec fotografske slike Puharjev fotografski postopek je kratko naslednji: očiščeno stekleno ploščo Je prevleke! s tanko plastjo žvepla in jo izpostavil jodovim param. Pri osvetlitvi so na ploščo delovale pare živega srebra; tako dobljeno slabo vidno sliko je ojačil z bromovimi parami in jo ustalil z alkoholom. Kaj ima torej Puharjev postopek skupnega z Daguerrejevim in v čem se od njega razlikuje? Nekaj kemikalij: jod, brom ln živo srebro imata skupno oba postopka, a mesto dragih posrebrenih bakrenih plošč rabi Puhar z žveplom prevlečene steklene plošče. Daguerre rabi živo srebro za razvijanje slike, Puhar samo deloma, brom pa za ojačitev slike. Razlika je tudi v postopku ustalitve slike; pri Da-guerrejevem, ki se je ohranil do danes, se slika ustali s kuhinjsko soljo ali natrijevim tiosulfatom, pri Puharjevem pa z alkoholom. Zanimivost Puharjevega procesa je tudi to, da je suh, da dela samo s parami in ne rabi kopeli. Najvažnejše pri njegovem fotografskem procesu pa je dejstvo, da je uvedel stekleno ploščo za podlago in nosilec fotografske slike. Res je N tepce že 1.1822 reproduciral portret Pi ja VTI na stekleno ploščo, toda to je bil le enkratni poskus in Puhar zanj ni vedeL Puhar je stekleno ploščo dosledno uporabil za nosilec fotografske slike in s tem dal fotografiji popolnejše sredstvo za kopiranje, kakor je to mogel storiti Talbot. V svetovni literaturi zgodovine fotografije se Puharjevo ime niti ne omenja; njegov izum pomotoma pripisujejo Herschelu, ki je šele 1847 predlagal Niepceju de Saint Vlctorju nadomestiti papir s steklom. Nekaj priznanja je Puhar v življenju vendar dosegel. Dunajska akademija znanosti je 1. 1851 v »Sitzungsberichte der mathemat-, naturwissenschaftlichen Classe« objavlja opis njegovega izuma, pariška Académie nationale, agricole, manufactu-riére et commerciale ga je 17. junija 1852 imenovala za svojega člana in mu izročila diplomo, v kateri ga imenuje: »Invi.nteur de Photographie sur verre«. L. 1851 se je udeležil veličastne londonske industrijske razstave in dobil srebrno medaljo, leto kasneje je na veliki pariški razstavi zaslužil zlato medaljo, dobil laskavo povabilo iz Amerike in žel 1853 zasluženo priznanje na industrijski razstavi vseh narodov v New Yorku. Druge Iznajdbe O drugih Puharjevih iznajdbah imamo preskope podatke, da bi Jih mogli točno uvrstiti. Med nje spadajo: prenašanje slik z elastičnih plošč na papir, steklo, itd., po-večavanje slik z laterno magico, pretiska-vanje slik s tiskarsko barvo in stiskalnico ter fotografiranje na papir z žveplom tn živim srebrom. Leti 1852-53 sta bili zanj usodni. Prestavljen je bil z Bleda, odkoder se je ločil zelo težko, umrla sta mu oče in najljubša sestra Francka, za katero Je močno žaloval; v fotografiji pa so se pojavile nove iznajdbe (uvedba albumina, kolodija in že-latlne), ki so njegove potisnile ob stran. Vse to je bilo verjetno vzrok, da svojih poznejših iznajdb ni več objavljal, čeprav je gotovo, da se je še nadalje bavil s fotografijo m izpopolnjeval svoje izume. Vsaj kratko je treba omeniti tudi drugo Puharjevo delovanje. Puhar Je imel Izšolan umetniški talent. Bavil se je s slikarstvom; bil je spreten ln točen risar in imel smisel za harmonijo barv, nekoliko slabotnejši Je bil morda v perspektivi. Zgodovina slovenskega slikarstva ga navaja v Languso-vem krogu. Puhar je bil tudi pesnik; pesnil je slovensko ta nemško. Uč3 se je pri slovenski narodni pesmi ln pri nemških klasikih, zlasti pri Schillerju. Od nemških pesmi je nekaj prigodnic, resničnega pesnika pa se kaže v liričnih tvorbah; te so najmočnejše ta jih odlikuje Izklesana dikcija ter globoko dojemanje ta občutenje, poleg tega pa diha Iz njih nezlomljiva vera ta zaupanje v Boga. Slovenske pesmi so večinoma le prigodnice. Njegova je znana ža-lostinka: «Otožnico po ranjkem Kam ilo Ma-šeku«. Za avtorstvo te pesmi se je 1.1924 ta 1925 vnela pravda, ki Je končno pesem priznala Puharju, melodijo pa njegovemu prijatelju A. Vavknu. Druga znana njegova ponarodela pesem je: »Bom šel na planince«, ali kakor je pri Vavknu zabeležena: »Bom šel k svetim Joštu«, ki jo je spesnil v slovo sestri Francki; napravljena pa je po nemški: »Hirtenknabe«. Janko Brane SVOET O rekordu, ki ni bil rekord Francoski tekač Valmy je tekel samo 10.6 in ni dosegel novega francoskega rekorda na 100 m Nedavno se je v francoskih športnih krogih razširila presenetljiva vest, češ da lanski državni rekord, ki ga je postavil najvidnejši francoski atlet Valmy s časom 10.5, ni bil dosežen v neoporečnih okoliščinah. Novinar, ki Je spravil to senzacijo v javnost, je vedel povedati tudi to, da Je bil rekordnl čas priznan samo zaradi tega. ker so nekateri vodilni funkcionarji zveze pokazali preveč popustljivosti nasproti vsem pravilom ta pravilnikom. Razni časomerlL cl, ki so tudi sodelovali na oni prireditvi, so baje zatrjevali še, da sploh nI bil dosežen nov rekord, temveč je bila samo Izravnana stara najboljša znamka, ker je znašal povprečno zabeležili čas vseh časo-merilcev samo 10.6, ne pa 10.5. Zadeva je vzbudila precej neljubih komentarjev, tako da je nazadnje prišla na uho tudi komisarju za sport Borotri, ki Je nato odredil preiskavo, da se stvar razčisti ta kaznujejo ljudje, ki so odgovorni za fco slabo reklamo francoskemu športu. V enem italijanskih listov iz katerega posnemamo to Informacijo, Je izšel v zvezi s tem značilnim dogodkom za francoski sport, daljši komentar, ki daje nekaj vpogleda v take ta podobne »slabosti« francoskega sporta, kakršne smo imeli priliko opazovati že marsikdaj prej pred sedanjo vojno. V dobi, ko je francoski sport zadela enaka usoda kakor francosko vojsko — tako pravi komentator med drugim — se 1e naenkrat kakor iz Jasnega pojavil rekord Valmyja, o katerem je šel glas po vsej Evropi in zaradi katerega so športni strokovnjaki nadebudnega Francoza v najboljši veri postavili ob stran Osendarpu ta obema Italijanoma Montiju ta Marianiju kot enega najboljših sprtaterjev v Evropi. Nihče ni dvomil, da so številke o doseženem izidu francoskega tekača točne, saj se nikomur niti od daleč nI zdelo verjetno, da bi po hudem porazu naroda in vojske zavrgel vsa načela o časti ta ponosu tudi francoski sport. Da, kazalo je sprva celo, da hoče sport ostati Izvep vseh političnih trenj in se čim prej spet pqstaviti na iw£ne noge in začeti obnavljati zamujeno.^afco je učinkovalo še bolj porazno, ko se je izvedelo, da je bil tudi rekordni čas Valmyja samo narejena reklama, kakor jih je bilo na francoskih tleh po zgodovinskem polomu iz predzadnega poletja de mnogo drugih. Po mednarodnem pravilniku za priznavanje novih rekordov je natančno odrejeno, da morajo čas vsakega tekača meriti trije časomerild. V primeru, če sta dva izmed njih glede časov sporazumna, tretji pa ne velja kot doseženi čas oni, ki sta ga Izme» rila prva dva. Ce pa je vsak časomerilcev zabeležil drugačen čas, se prizna kot ofi-cielno določeni čas oni po povprečnem ča-somerilcu izmed vseh treh. Ce pa lz katerega koli razloga merita čas samo dva ča~ somerilca ta se njune ugotovitve ne ujemajo, se smatra kot doseženi čas slabši izmed njih. Kako bo te določbe tolmačili v Valmy-jevem primeru, postaja zdaj čisto jasno. Podatki se strinjajo v tem, da je bil povprečni čas, ki so ga izmerili časomerilcl, 10.6, ta sicer po naklonjenosti odgovornih funkcionarjev na prireditvi, pri čemer pa niti niso upoštevali važne podrobnosti, da je odločilen povprečni čas posameznega časomerllca, ne pa povprečna znamka vseh zabeleženih časov. Saj s te strani lahko nastanejo tudi velike razlike. V vsaki državi — tako čltamo h kraju ▼ omenjenem komentarju — je sport zrcalo poštenja, zrcalo moške sile ta zrcàlo značaja vsakega naroda. Francija, ki je na športnem področju iznašla umetno raz-dražitev atletov, ki Je uvedla skrivni pro-fesionalizem za navidezne amaterje na ta način, da Je izplačevala športnikom odškodnino za izgubljeni zaslužek, ona Francija, ki se je dala angažirati za znani škandal z Ladoumegueom, ki je enkrat nastopi' na športnem tekališču, drugič pa na konjskih dirkah, se je zdaj obogatila še za žalostno zgodbo z narejenim rekordom v teku na 100 m. Tem slabše zanjo in za njen« športne voditelje! Obvestilo •EMONA«, zavod ca poljedelstvo in nepremičnine, obvešča vse svoje zakupnike hiš in cemljišč v Kočevskem okraju, da se bo dne 22. aprila t. 1. vršU v KOČEVJU .semenj za plemensko govejo Sivino Na ta semenj bodo lahko pristopili samo tisti, ki bodo predložili prepis zakupne pogodbe. Le tem bo »EMONA« prodala živino proti plačilu v gotovini, vendar pa po ze.o ugodnih cenah. Tak semenj se bo vršil tudi za črnomaljski okraj v Crmošnjicah dne 24. aprila t. L prve poskuse na terenu so imeli pred kratkim v Bo!ogni- in sicer celo z nekaterimi presenečenji. Bossi je v treh setih zmagaj nad lanskim prvakom Cucellijem. Dol Bello pa se je že po dveh igrah uveljavil proti Radu. Kot najmočnejša dvojica sta se spet izkazala Cucelli—Del Bello, ki je na tem poskusnem turnirju stavila svoj prvi uspeh nad parom Boesi—Sada v treh setih. Svoje prve nastope v letošnji sezoni so imeli tudi italijanski atleti, in sicer večinoma v zadovoljstvo svojih voditeljev. O obeh konkurenca h v hoji in teku na 25 km v Milanu in San Remu smo pisali že pretekli torek, bila pa je še druga večja prireditev za atlete v Genovi, kjer je bilo zabeleženih nekaj prav dobrih izidov. Tr.ko je Bevilacqua pretekel 5000 m v 15:10.6. medtem ko je Vitale zmagal na 1500 m s časom 4:12.1. — V Bologni se je izredno dobro odrezal znani kratkoprogaš Facchini, ki je na 100 m dc6egel odličen čas 10 6. Ta italijanski prvak in rekorder na kratki progi z zaprekami je očitno že v prvih dnevih sezone v boljši formi kakor kdajkoii prej. Zadnja prvenstvena nedelja v no-gometu na Madžarskem je prinesla naslednje izide: Szegedin—Ferencvaros 2:1 Novi Sad— Ujpest 1:0(1). Gamma—Mavag 6:0. Veliki Varaždin—Elektronio-s 2:1, Salgo"tarjan— Csepel 3:3. Kispest—Dimavag 3:3 itd Na čelu tabele je zmerom še moštvo Csepela s 35 točkami pred Szolnokom s 34 in Uj-pestom s 30. Danska nogometna zveza je sprejela dve mednarodni tekmi s Švedsko, od katerih bo prva dne 28. junija v Kodaniu povratna pa dne 4 oktobra v Stockholmu. Ra-zen tega bo Danska odigrala dne 18. septembra še tretjo mednarodno partijo s Finsko, doma v K odam ju. Holamdske plavalke so zmerom na delu. čeprav so zaenkrat še prisil ;ene nastopati v kritih bazenih. Nedavno so nastopile sip et enkrat ;avno v Amsterdamu, kjer so med ostalimi dosegle naslednje zelo dobre izide: na 200 m premo Bvland 2:59 na 100 m hrbtno Van Feggelen 1:16. na 400 rr> prosto Van Schaik 5:33.2 iitd. V nekai vrstah Italijanski teniški fgnaJci so se že začeli pripravljati za serijo mednarodnih nastopov, ki jih čakajo v letošnji sezoni. Svo(je Z Gorenjskega Slavje v Beljaku. To nedeljo bodo v Beljaku posebno svečano proslavili rojstni dan Adolfa Hitlerja, ker bodo obenem praznovali 151etnico krajevne skupine na-rodno-socialistične stranke. Govoril bo gauleiter dr. Rainer, na beljaškem magistratu pa bo prirejena razstava »Dokumenti iz borbene dobe«. Za požlvljenje obrti na Koroškem in na Gorenjskem bodo v Celovcu ustanovili mojstrsko šolo, v katerj bodo poučevali ročno slikarstvo, kiparstvo, keramiko, lončarstvo, kovaštvo in umetno ključavničarstvo s posebnimi oddelki za kovače, zlatarje, graverje itd. Nova šola bo po vojni nameščena v Ròsthornovi palači, ki bo primerno preurejena. V načrtu je tudi mojstrska visoka šola, tako da bo novi zavod imel po vojni poleg učilnic 13 delavnic za strokovno šolo. ki bo imela 8 semestrov, 15 razredov za mojstrsko šolo, ki bo imela štiri semestre in štiri delavnice za mojstrsko visoko šolo. Glasbeno društvo za vso Koroško bo preurejeno od temelja in je gauleiter dr. Rainer prevzel pokroviteljstvo. Dosedanji vodja dr. Schranzhofer je odslovljen in mu je bila izrečena zahvala. Iz Spodnje štajerske Vaške bukve. V celjskem okrožju imajo vsak mesec okrožne zbore, s katerim so povabljeni krajevni voditelji, župani, oroj£»f ški vodje in člani okrožnega vodstva. !/_(, tekli petek in soboto je bil spet tak zbor in je okrožni vodja Dorfmeister razpravljal o članstvu pri Heimatbundu. V celjskem okrožju je blizu 80.000 pripadnikov Heimatbunda. Krajevni voditelji se morajo brigati za vse javno življenje. Za poiz-kuSnjo bodo zdaj uvedli v krajevnih skupinah v Laškem, v Žalcu, v Rogatcu in Šoštanju tako imenovane vaške bukve (Dorfbuch), v katere bodo zapisovali vse važnejše dogodke v krajevni skupini. Nov| grobovi. Na Pobrežju je umrl 83-letni zasebnik Franc Standecker. V graški bolnišnici je.umrl 631etni upokojeni vodja zemljiške knjige Avgust Gre j an, ki je svoj čas služboval v Šoštanju, v pokoju pa je prebival v Mariboru. Tam bo tudi pokopan. Umrl je 28. marca v Zagorju ob Savi gospod Mihael Ino, gostilničar in posestnik. Naj v miru počiva! Nesreča božjastnega. Na Meljski cesti v Mariboru je padel 401etni hrvatski delavec Nikola Mihalič v napadu božjasti po stopnicah in se hudo potolkel po glavi Priča tega dogodka je bila 291etna delavka Marica Ilešičeva, prav tako iz Hrvatskega. Padec božjastnega jo je tako pretresel, da se je zgrudila nezavestna. Reševalci so oba prepeljali v bolnišnica Zaradi poslušanja tujih radijskih postaj je bil obsojen 411etni Franc Feriuga na pet let ječe. Miha Kolander z Vidma pri Krškem je iz istega vzroka obsojen na dve leti ječe, Jože Scher iz Dolskega pri Raj-henburgu pa na tri leta ječe. Vse tri je obsodil kazenski oddelek pri poveljništvu varnostne policije na Spodnjem Štajerskem. Zbor učiteljstva v ljutomerskem okraju je bil pretekli torek. Šolski poverjenik Strobl je poročal, kaj je bilo v enem letu storjeno za nemško šolstvo na Spodnjem Štajerskem Ravnatelj Hechenberger iz Gradca je poročal o pomenu in namenu kmetijskega strokovnega šolstva. Okrožni vodja inž. Roman Nemetz je slednjič pohvalil nemško učiteljstvo ljutomerskega okraja. Kronika * Ravnatelj dr. Josip KomIj%nee t. V torek zvečer je umrl v Ragoznici pri Ptuju upokojena gimnazijski ravnatelj g. dr. Josip Komljanec. Pokopali so ga v četrtek popoldne na domačem pokopališču. Pokojnik je bil znan v vsej javfiosti kot odličen vzgojitelj in predstojnik, spoštovali so ga profesorji, prav tako kakor dijaki in njihovi starši. S svojim delom si je zagotovil trajen, časten spomin. * Björn Björnson je umrl. Znani norveški igralec in dramatik Björn Björnson sin znamenitega dramatika Björnstjerna Björnsona je pretekli torek umrl v Oslu v starosti 82 let. Do nedavnega je živel na dvorcu svojega očeta pri Llllehammerju ki je proglašen za norveško narodno svetišče. Kar je bil oče za norveško literaturo, toliko je pomenil sin za razvoj norveškega gledališča. * Smrt filmskega igralca Pata. Pred časom je bilo sporočeno, da so pri nekem fil-manju morali zaradi hudega živčnega napada odnesti filmskega igralca Pata. Od tedaj, ko je okreval in se vrnil v privatno življenje, se je slavni komik spet lotil svojega pravega poklica — ljudskošolskega učitelja. Najslavnejša doba dua Pata in Patachona je bila pred nastopom zvočnega filma Pri filmu pa sta se udejstvovala tudi še pozneje. V najnovejšem delu sta nastopila leta 1940. Nekaj njunih nemih filmov je bilo sinhroniziranih. Nemški listi poročajo, da je danski učitelj Schenstr. za daianje naslova eli t» _lifro L i.—■ Gozdne manipulante sprejmem takoj. Jošt, Ko-^evl«. 4907-1 Pošteno dekle ki zna če le mogoče tudi šivati, sprejmem k otrokom. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva takoj«. 5032-1 Kuharico za vsa dela spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5108-1 beseda 1 -.JO taks* — M>. ■i laiame naslov« tli «a šitro l 2.—. Absolventka enoletne trgovske šole išče zaposlitev kjer koli. Nastop lahko takoi. Ponudbe na ogl. odd. futra pod »Va iena dela«. 4849-2 Italijanščino poučujem in prevajam, in-struiram vse srednješolske predmete, posebno matematiko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspešno 23«. 4963-4 Opisno geometrijo, matematiko in fiziko, od osnovnih pojmov, poučujem po preizkušeni metodi. Honorar zmeren. Mihevc, Celovška c. 42. 5119-4 Kuharica vajena vsega gospodinjskega dela, želi nameščenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čez dan«. 5012-2 Šivilja išče službo, gre tudi na dom. Naslov v vseh poslov. Jutra. 4887-2 Pošteno dekle ki zna kuhati in je vešče ostalih gospodinjskih del, spreimem. Ponudbe z navedbo plače oa ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva takoj«. 5031-1 Krojaško pomočnico izurjeno, za angleška dela, 3srejme salon »Lady«, Kre-itna banka. 5020-1 Zdravnik na deželi išče veščo in pošteno gospodinjsko pomočnico. Pogoji ugodni, po dogovoru. Vode in drv ni treba nositi. Vprašati: Pucciniieva 10 HI., levo. 4956-1 Za venecijanko S tremi listi iščem Žagarja z večletno prakso in dobrimi spričevali, v starosti nad 30 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 4954-1 Brivski pomočnik dobi dobro in stalno mesto takoj ali po dogovoru. Po-outlbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto v centru«. 4979-1 Pridno dekle za vsa hišna dela, dobi talco! službo v dobri hiši pri dveh osebah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4936-1 Postrežnico mlajšo, pošteno in snažno, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4971-1 Kuharico izučeno, spretno, z dobrim srr;čevalom, spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba«. 4967-1 Gospodično ki bi se rada izpopolnila v šivanju ali učenko, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4986-1 Daktilografko zmožno perfektno italijanskega jezika, sprejmem takoj. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 4998-1 Prvovrstnega samskegi strojnega ključavničarja in strugaria takoj spreimem. Raznožnik Robert, Ljubljana, Pražakova 8-1. telef. 40-42. 4881-1 Varuhinjo za dopoldne, vestno, zanesljivo in postrežnico »s popoldne, pridno, poštene, sprejmem takoj. Blei-weisova (Tyrseva) 90-1. 5114-1 Za fotoatelje potrebuiem dobrega portre-tisra ; dam tudi na račun ali v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foto Ljubliana«. 5117-1 Absolvent dvorazredne trgovske šole z večletno prakso v lesni stroki želi primernega na-meščenja, najraje v lesni stroki. Zmožen strojepisja, knjigovodstva ter vseh pisarniških del. Nastop po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen«. 4833-2 Službo šoferja iščem. Vajen sem mehaničnih poslov na raznih vrstah avtomobilov ter imam triletno prakso. Star sem 21 let, ne pijem in ne kadim. Sem tudi vešč italijanščine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4831-2 Bivši žand. podnarednik želi mesto pisarja ali kaj stičnega. Ima svoj pisalni stroj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Planina«. 4838-2 Natakarica išče službo, vešča italijanskega jezika. Gre kamor koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitra«. 4932-2 Vrtnar star 30 let, išče mesta kot vrtnar, sluga ali kaj slič-nega. Vajen sem tudi vseh hišnih in drugih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in delaven«. 4947-2 Postrežnica mlada, čista in poštena, išče za ves dan zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4943-2 Rad bi se naučil italijanščine potom samostojne dame. Ponudbe prosim s sliko, katero diskretno vrnem, na ogl. odd. Jutra pod »Mlad trgovec«. 5075-4 Osmošolec privatist išče instrukcij ali kakršne koli zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5064-4 Madžarščino in nemščino poučujem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Madžarščina«. 4949-4 Zaslužek Beseda L —.60, taksa —.60. dajanje naslova ali za šifro t 5.—. Zaslužek postranski, nudim osebi z velikim krogom poznanstva. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izkušena moč«. 4939-3 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko' opravo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4950-6 Večji plinski štedilnik s pekačo, lestenec za spre- jemnico, spalnico in predsobo, prodam po ugodnih cenah v Jarnikovi ulici ' (Stadion). 4965-i Vrtnarji! 50 cvetličnih lončkov, razne velikosti, prodam v Jarnikovi ulici 4 (Stadion). 4964-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Gasilska 19. 4988-6 Prodamo otomano, malenkostno rab ljeno samsko in kuhinjsko opravo, s predalom in visoke omare, zložljivo poste ljo z modrocem, večjo na vadno preprogo, 2 plinska rešoja, več vrtnih zložljivih in 6 usnjenih stolov, velike sobne, pisalne in kuhinjske mize, umivalnike in razno. Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 4981-6 Tehtnico in oleandre krasne, belo cvetoče, prodam. Križevniška ul. 11-11.. stekleni vrata. 4991-6 Kolje za vinograd smrekovih kapnic, par tisoč komadov, proda: Agnič, Novo mesto. 4994-6 Zastopnika išče italijanska tovarna za novi praktični artikel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za prevzem blaga ca. 10.000,—«. 4941-3 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova tli za šifro L >.—._ Voluharje, podgane in miši uniči »Mikrotan«-pasta. Inž. Prezeli. Ljubljana, Wolfova ul. 3, tel. 34-73. 4927-6 Prodam večjo množino steklenine in drugih gostilniških predmetov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4926-6 Iščem mesto kot krojaška vaienka. Učila sem se že 1 in pol leta, Simčič Fani, Cesta na Brdo 12. 4982-2 Dva čevljarska pomočnika spreimem takoj. Plača 250 do 300 lir tedensko. Hu-mar. Stari trg 9. 5104-1 Postrežnico za eno popoldne tedensko in enkratno mesečno pranje, iščem. Mihevc, Ver-stovškova 27, Mirje 5083-1 Pridno dekle pošteno, za pomoč v kuhinji za vse nedelie, iščem. Predstaviti samo med 12. in 15. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5084-1 Čevlj. pomočnika za moški dela sprejmem. Plačam dobro. Talan, Bleiweisova 48, dvorišče. 5111-1 Dekle vešče šivania, sprejmem k otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 5109-1 Zdravo dekle srednjih let, sposobno vseh hišnih del in kuhe, iščem za čez dan. Ponudbe na ogl. odd. futra pod »Sposobna«. 5093-1 Hotelskega slugo Zmožnega italijanščine in z dobrimi spričevali, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Fu-Ha pod »Perfekten«. 5059-1 Postrežnica mlada, vajena vsakega dela, išče zaposlitve za dopoldanske ure in popoldne od pol 6. ure naprej. — Poizve se: Tavčarjeva ulica, mlekarna. 5004-2 Revna in bolehna gospa z malim otrokom, prosi dobre ljudi kakršne koli podpore. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5112-2 Službo postrešnice od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne iščem. Vajena sem tudi kuhanja. Naslov: Ju-stka Glas, Rožna dolina, C. X., št. 19. 5118-2 Oskrbnik-ekonom oženien, verziran v vseh panogah kmetijstva, s prakso, išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moč«. 5070-2 i (—) rr t—-i • Vajenci ( ke) Beseda L —.60, taks» —.60. ta datarne naslova tli za šifro l 3.—. Vajenca za vodovodno instalacijo, sprejme Vinko Bakovšek, Ciglarjeva 12, Moste. 5049-44 Krojaškega vajenca ali vajenko spreimem. Po-čivašek. Igriška 14. _ 5030-44 Vajenko za modistko sprejmem. Salon »Chic« M. Peteln, Ljubljana, Wolfova 3. 4980-44 Beseda L —.60, taksa —.60. »a dajanje naslova Jili z» šifro 1 5.—. Italijanščino, nemščino, francoščino poučujem v govoru in pisavi. Pripravljam maturante, privatiste v vseh predmetih. Vrhovčeva 12, pritličje, levo (blizu Tabora). 5043-4 Italijansko, nemško konverzacijo, pouk, prevajanje, korespondenco, perfektno, kot delno odplačilo za opremljeno sobo. Ponudbe do srede na ogl. odd. Jutra pod »Center ali okrog«. 5036-4 Ruščino in nemščino se nauči vsak hitro po moji metodi. Pojasnila od 12. do 15. ure in zvečer. Sa-lendrova 4-II. 4976-4 Poučujem nemščino in angleščino, ev. na sprehodih. Pojasnila: Tyrševa 17-1., desno, od 15. do 16. ure. 5056-4 Semenski oves papeško repo ali topinambur kot nadomestek krompirja, detelino seme, travne mešanice, fižol za v stročju, grah, buče za krmo in jelo nudi Sever & Komp., Ljubljana. 4789-6 Razproda jamo dalije najlepših vrst, bego-nije, gladiole in druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik Sever & Komp., L|ub-liana. 4758-6 Prodam ročni voziček, 1 dvojno le-stvo, več okvirjev in slik, 1 trgovski pult, jedilnico : orehova korenina, 1 železno posteljo. Šiška, Dreni-kova 31 pri Sokolskem domu. 5035-6 Otroški voziček globok, lep, prodam. — Ljubljana, Smartinska 24, mlekarna »Viadukt«. 5040-6 Prodam dobro ohranjeno žimnico, 1 m X 1.90, novo kletko za papigo, ribiške palice in prazne steklenice. Ogled od 10. do 16. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5037-6 Prodam več novih praznih Znider-šičevih panjev na 9 satni-kov. Naslov: Vrhovci 23, pošta Dobrova pri Ljubljani. 4955-6 Otroško stajico novo, ugodno prodam. Linija, Marijin trg 3. 5003-6 Šivalni stroj ženski, in razno pohištvo, proda: Krojač. Bleiweisova cesta 48 . 5009-6 Športni voziček košaro na kolesih za do-jenca, bel plašč in klobuček za enoletnega, stekleno nočno posodo, prodam. Cesta. 29. okt. 7, vrata 1. 5008-6 Angorska volna za ročna dela raznih barv je zopet na razpolago pri »Splošni gospodarski zadrugi železničarjev«, Cesta Viktorja Emanuela III (Bleiweisova) 35-11. 10 dkg za 4 točke. 4930-6 Prodam eno veliko preprogo 3 in pol krat 2 in pol in eno perzijsko preprogo zaradi selitve ugodno prodam. Ogleda se lahko v nedeljo od 9. do 14. ure, vsak dan od 8. do 9. in od pol 1 do 14. ure. 4913-6 Otroško posteljico kompletno, iz trdega lesa ugodno prodam. Naslov vseh poslov. Jutra. 4898-6 Krasno obleko Športno, volneno, pumpari-ce prodam. Ponudbe pod »Višina 167« na ogl. odd. Jutra. 4893a-6 Otroški voziček športni, boljši, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Knafljeva ul. 3, pritličje, Peršina (preje Drorakova ul.). 5124-6 Gostilničarji, trgovci! Dospela je pošiljka vina muškata, maršale, vermutha. Mlakar, skladišče Ranzinger. 5095-6 Omega žepno uro in navadno pokromano prodam. Novi trg 1-1., desno. 5106-6 Kauče moderne, v različničnih barvah, 190X90, zelo lepa izbira. Cene ugodne. Tapet-nik, Novi trg 4. 5107-6 Avtomatsko vago novo, nosi 15 kg, tovarn, garancija 4 leta, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtomatska vaga«. 5048-6 Otroški stolček pleteno posteljico in košaro s stojalom prodam za nizko ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5028-6 Vosek rumen, proda Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6. _ _5029-6 Prodam 1 veliko in 2 mali kletki za ptiče. Vrhovčeva 12, dvorišče, levo. 5025-6 Globok voziček prodam. Velebitska 9, Glin-ce.__5023-6 Otroški voziček avtomodel ia športni skoro nov prodam. 'Naslov v vseh poslov. Jutra. 4890-6 Hladilnico 2a hlajenje mesa, masla itd. prodam za 370 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1010«. pod »1010«. 4871-6 Otroški voziček globok, dobro olyanjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4977-6 Vrtno zemljo in materijal za zasipati dam brezplačno. — Sagmeister, Vodnikova c. 35. 5081-6 Steklenice različne, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Več tisoč komadov«. Prodam 2 garnituri gumi-plaščev za srednje težke vozove in hidravlične stiskalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5090-6 Toplovodno napravo s štedilnikom, bakrenim bojlerjem, bideiem in porcelanasto školjko, prodam. Prečna ulica 8. 5078-6 Prodam praktično posteljo z volnenim modrocem, zložljivo in shranjeno v belo pleskani omari. Ogled od 16. do 18. ure: Viale Bleiweis 43-1., desno. (Tyrševa). 5105-6 Fotoaparat in povečevalnik prodam. — Jernejeva ul. 31, Ljubliana VII. 5073-6 Otroški voziček športni, moderen, in otroško košaro, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5080-6 Zapravljivček komati nov sprednji del, brez kri-pe. ter dve osi, 25—35 kg prodam. Markič, Tržaška c. 83, desno, pritličje. 5055-6 Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova «li za šifro L J._ Kupim električni likalnik, ca. 3 kg težak. Eleonora Basta?, Kočevje. 5087-7 Električni kuhalnik leupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuhalnik«. 3094-7 Krojaške odpadke volnene lo oombažne pletllske ter Sivllske od rezke kakor vse tekaUlne odpadke kupuje Ger* man Hrenov« S Otroški voziček globok ali športni kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 4903-7 Odpadke krojaške in volnene, kupuje R. Višnjevec in plača najdražje. Vozarski pot 1. 4451-7 Buteljke in vse druge steklenice očiščene, kupuie sedai po najvišji ceni: Medarna. Židovska ul. 6. 4402-7 Kupim klavirsko harmoniko 12 do 60 basov in sprejmem inštruktorja (-ico) za učenje brez not. C. J. Karunova 10, Trnovo. 4885 Kavč, pisalna mizà I »POSEST« samska sob« in jedilnica, J realitetna pisarna, dr. z o z vse popolnoma novo, za Ljubljana, Miklošičeva ce-zelo nizko ceno naprodaj. st« 4-II., telef. 21-82 »Merkur«, Miklošičeva 20. | proda: Vogalno parcelo. Rožna dolin«. ograjeno, 665 m2. Lir 98.000,- 5065-12 Visoko omaro in drugo prodam. Pred Sko- Hišo, enonadstropno, šest-fijo 15-111., desno. 5089-12 stanovanjsko, Moste. Lir 220.000.—. Hišo, enonadstropno, šest dvosobnih stanovanj, 700 kv. m. vrta. Šiška, Lir 550.000.—. Vilo tik centra, tristano- vanjsko. Lir 500.000.—. Hišo, dvostanovanjsko. Rožna dolina, 800 m2 vrta. Lir 420.000.—. Parcelo, 800 m2, Rožna dolin«, po Lir 120.—. Avto, moto fesed« 1 —.60. taksa —.60. o laianje naslovi «U šifro l i.—. Kupim motor 200 do 500 kub m, mesa- _ ?]* TZllK,r' Pred'ims.k» ! Stavbišče^prT"po'staji Brezo-14. Ljubljana. 4886-10 | ,jcl jj^ooo.—. Parcelo, Brezovica, 800 m2. 4886-10 SSE 2E K Hi€ • beseda L - .60, taksi i -.60. '* daianie naslova ali u šifro l 5.—. Kupimo I „Ur £1™-ònàn 4„01 Enosob. stanovanje dobro ohranjen pettonski Z"djišče na C tovorni avto na pogon z I _ m-> P°. "f _20.—• suho in zračno, s kabine- lesnim ogljem. Pismene po- 001,1 n* Dolenjskem, zara- tom ali brez, eventuelno nudbe na ogl. odd Jut« 10-000 m2. Lir 60 dvosobno stanovanje v bh- pod »Tovorni avto«.' » I tisof- 5039-20 | žin. mesta, išče mlad za- 4873-10 Smrekovo eresio suho, lepo, zdravo m je-žice kupi vsako količino usnjarna J. Lavrič, Šentvid pri Stični, Ljubljana. 4900-7 Otroški tricikelj rabljen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri-cikel«. 4895-7 Rabljene fotoaparate fotopribor in slične pred mete, kupujemo. Fototehni ka, Tyrfeva 15. 5115-7 Stativ za atelje in drugi pribor kupimo. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Fotoatelje«. 5116-7 Kupim pisalni m šivalni stroj (rabljena). Ceni, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober stroj«. 5125-7 Kupimo nekaj fotografskih leč od zavrženih aparatov.. Ponudbe Z natančnimi podatki na ogl. odd. Jutra pod »Objektiv«. . 5099-7 Kauč in otomano dobro ohranjena, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kauč«. 5103-7 Žično mrežo za ograjo kupim s stebrički. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ograja«. 5086-7 5086-7 Karbid, stara kolesa kolesne plašče ter zračnice kupimo. Generator delavnica, Tyrseva 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27. 5061-7 Beseda L —.60. taksa — .60, za daianie naslova ali za šifro L J.—. Antikvarične knjige Vse vrste antlkv«nčnlh knjig od najstarejših do najnovejših, kupuje — knjigarna Janez Dolfen Wayerjev konverza-cijski leksikon zadnjo izdajo kupim. Ponuditi odvetniški pisarni : Tavčarjeva ul. 10, pritličje, desno. 5041-8 Valvasorja dobro ohranjenega, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Valvasor«. 4944-8 Lepa zbirka leposlovnih slovenskih knjig ugodno naprodaj. Ogleda se od 10. do 15. ure: Hra-nilniška 7-1. (Bežigrad). 5069-8 Kolesa Beseda l I.—. taksa -.60. za daianie naslova «U z* šifro L J.—. Tricikelj kupite najceneje pri: Fantini, mehanik, 'Celovška c. 42, dvorišče. 5026-11 Triciklje različrie velikosti, z balon-? urno, dobavlja takoj »Mer-cur«, Miklošičeva 20. 5062-11 Tricikelj ugodno prodam. Ja-naslov na ogl. odd. Jutra pod »Domači izdelek«. 4940-11 nov, vite Pohištvo Beseda L -.60. taksa —.60 ' -anit naslova alt 's šifro L Spalnico in kuhinjo skoraj novo, prodam. Ogledati vsaki dan od 5. ure dalje in v nedeljo ves dan. Rožna dolina, C. X., št. 8. 5033-12 Moderno spalnico šperano, pleskano na kavkaški oreh. 12 kom., prodamo za Lir 4700.—, moderno kuhinjo, 8 kom., Lir 3500.—, manjšo kuhinjo. Lir 2300.—, navadno kuhinjo, Lir 1900.—. »OPRAVA«, Mestni trg 17, prehod. Izdelujemo po lastnih in danih načrtih. 5042-12 Kavč in oprema za dve samski sobi, novo, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5014-12 Več spalnic in kuhinj proda in sprejema vsa mizarska naročila Venturini Ludvik. Zaloga pohištva : Florijanska ufica 31, tel. 48-12. Ogled od 2. do 6. ure popoldne. 5088-12 Kuhinjsko opremo moderno, pleskano slonokoščeno, proda : Mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7. 5052-12 1 remizo« Prodam tritonski tovorni avto konski par za 1. maj ali 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljan-4227-2la Zamenjam hišno posestvo v Ljubljani I £an 77377«, _ proti takemu v Mariboru. I - ffi*? JTÄÄ I-S »«V81' ° 4973^20 500 lir nagrade dobi Jutra. 4957-10 ------- --kdor preskrbi dvosobno 1 Viln stanovanje, najraje sredina , . . i . .. . ... . mesta, za mesec maj ali Motorno kolo trodružmsko v Ljubljani, za junjj. Naslov v vseh po- do 100 ccm, dobro ohranje- 320 000 lir takoj prodam, slovalnicab Jutra, no, kupim. Naslov v vseh Ponudbe na ogl. odd Ju- | 5018-2U poslovalnicah Jutra. tra pod »Vila«. 4962-20 5050 10 • W7T. ; I Boljša vdova _ . , »"f1 parcele stirejii> aie eB0. ^ ^ Kupim I strnjen sistem, center, sa I sobno stanovanje z dolgost«« tovorne in osebne av- trinadstropnice, prodam. — letno kuharico v bližini tomobile. Plačam dobro. — Ponudbe na ogl. odd. Jn- Frančiškanske cerkve, ne Generator delavnica, Tyrše- I tr* P0** »320.000 lir«. previsoko, za maj. Ponudbe va 15 (Figovec, levo dvo- 4984-20 „a ogl. odd. Jutra pod ši-rišče), tel. 29-27. 5060-101 --------I f"> »Mirna«. 4877-2U Oblačila Ugodno naprodaj _ hiša z delavnico in vrtom Mirna stranka na Dolenjskem blizu cer- Ves dan odsotna, išče eno kve. Ugodno za čevljarja Sobo in kuhinjo v okolici Beseda L »-.60, taksa —.60, I ali krojača. Naslov v vseh mesta. Naslov v vseh po- 1* daianie naslov« ali u I poslov. Jutra. 4914-20 jiov. Jutra. 4857-21a šifro L i.—. Parcelo Trisobno stanovanje Nov dežni plašč 1650 m m mir'n p™' s pritiklmami iščem za dru- dvojn» svil«, moški, ugod- žino 4.od,raslih iIaJ?°* " »• no prodam. Brivnica iPo- Juri pod »V°6alni«;.....| maj ab kasneje. Cenj. po- Dve sobi opremljeni za pisarno, * telefonom, v centru mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4864-23 Sobo oddam dami v centre s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5006-23 Oddam prazno veliko, sončno sobo v centru mesta takoj ali s 1. majem starejšemu gospodu ali gospej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5011-23 Opremljeno sobo lepo, z dvema posteljama, oddam ali sprejmem sostanovalko. Predjamska 35. 5005-23 Glasbila Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslov* ali za šifro l 3.—. Klavir dobro ohranjen. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5022-26 Klavirsko harmoniko rabljeno, 40—80 basov, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4970-2Ä Sostanovalko sprejmem z vso oskrbo v sončno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5027-23 Opremljeno sobo lepo, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5024-23 lanc«, Kopitarjeva ulica. 5015-1J j Prodam plašč, športno obleko in i dva para belih hlač za 12- 1 letnega dečka. Naslov TI poslov. Jutra, vseh poslovalnicah Jutra. 4972-13 4905-20 nudbe na ogl. odd. Jutra --pod »Sodnik«. 4867-2la Dvostanovanjsko vogalno hišo, novejšo v Enosob. stanovanje Rožni dolini prodam za I j kopalnico, za maj ali ju-260.000 lir. Naslov v vseh njj> iščeta dve osebi. Po-4911-20 nudbe na ogl. odd. Jutra ——~—————— I pod »Ljubljančani«. Stavbno parcelo I 496021a Les Beseda L —.60. taksa —.60. zj daianie naslova ali a šifro L S.—. takoj prodam proti gotovi . ni. Naslov v vseh posloval- Enosob. stanovanje nicah Jutra._?"3-20 za tričlansko družino iščem ———————— I Z1 mij. Naslov v vseh po- Parcele ali njive Slovalnicah Jutra. 4978-21a Štiri kubike tramov col. 66, dolžina 5 i T , , .. , do 8 m, 3 kubične metre | IndUStriJSKO desk proda : Tržaška cesta, Podsmreka 65. 4922-15 za obdelovanje, severni del . . Ljubljane, kupimo. Naslov DvOSOb. stanovanje v vseh poslovalnicah Jutra. iSče tričlanska družina. Po-5096-20 j nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«. 4942-2U Kapital zgradbo Dv°- ali trisobno manjšega obsega v Ljub- Stanovanje I ljani kupim. Ponudbe na i$£em za maj ali junij. Po- ogl. odd. Jutra pod »In- nudbe na ogl. odd. Jutra dustrija«. 5057-20 pod »Mirna stranka«. 4992-21a Posojilo Beseda L —.60, taksa —.60. I Prodam: za dajanje naslova ali ta ^^ t ^ T blisini 200 lir nagrade dobi *itro 5. . I noTe „fi^ po 55.000 do kdor mi preskrbi eno- ali 100.000 lir, v centru, za dvosobno satnovanje s ko-Bežigradom in v Polju. — palnico za Bežigradom ali - .Hišo, enonadstropno, na T centru. Ponudbe na ogl do 40.000 lir nudim za do- vhodni strani ,za 240.000 odd. Jutra pod »Dve ose graditev hiše in mi v za- i;r. _ Realitetna pisarna bi«. 4999-21« meno odstopi stanovanie alt ZAJEC ANDREJ, Tavčar-proti vknjižbi na prvo me- tTt „j. 10. tel. 35-64. sto. Pogoji po dogovoru. 505 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »40.000«. 4946-16 I 5051-20 Dvo- ali trisobno stanovanje iščem s« dve osebi za ta* Prodam TJ- i donosno trgovsko hišo s hi- I koj ali tekom 3—4 mese- ivnjizice poteko m stavbno parcelo cev. Ponudbe na ogl. odd. Mestne hranilnice ljubljan- I T gjgfcj. Ponudbe na ogl. I Jutra pod »Stalna stranka«, ske z vlogo do 50.000 lir, „jj Jatra pod »Šiška«. I 5019-21a kupim za gotovino takoj. — I 5082-20 Ponudbe na ogl. odd. Jn- -| 1AA ij_ „njrrad«» tra pod »Za kakšno ceno«. ~ . .. , , 1W . F t 4945-16 liOSpOSKO VllO kdor mi preskrbi enosob-s krasnim parkom, sredi no stanovanje za 1. maj Družabnika f-icol mejU- tlko' Prodam. Cena Ponudbe na ogl. od.. Ju UrUZapniKa l-icoj in p,,, miIijont lir. Po. tra pod »3 osebe«. za manufakturno trgovino nu om. zav. | " | 492121a odproda deleže. Ponudbe na I Naprodaj imam ogl. odd. Jutra pod : D. I novo petstanovanjsko hišo 1 Zamenjam z o. x. 4899-16 S 1300 m2 vrta. Obrestuje dvosobno stanovanje za eno- - se po 4V, Naprodaj zaradi sobno tli dvosobno kjer Vse denarne in Pojasnila: Jančar koU Ì5r&tJira prod» več ._____ . Sv- Petf» c' 27' ,074-20 kosov posteljnega perila «n trgovske posle - škornie št. 43 in pol. Po- irvršim hitro in točoo. Obr- I Prodam izv< se od U. do 1. are. nite « na: __|e nekaj parcel v Dev. Ma- Nfsl?r^v ™ch P°*lOT»lni RUDOLF ZORE riii v Polju. Poizve se : I cah Jotr». Gledališka ulica 12. Telefon Trnovo, Kolizeiska 19. tel. 38-10. 5054-16 | 39-34. 5076-20 | 4919-21« Iščem družabnika z gotovino do 280.000 lir, I za dobro idoče podjetje. Samo resne in neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra V najem 200 lir nagrade dam onemu, ki mi preskrbi eno- ali dvosobno stanovanje v predmestju. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Čisto 16«. 4897-21a Parcelo v najem pod »Stalen In siguren' do- I manjšo v Šiški, vzamem. — biček«. 5121-16 Dovjak Janez, Celovška c. Eno- ali dvosobno 1 št. 101. 4948-17 stanovanje Rnfot ali ernefilnn I i5;eta zakonca brez otrok v puiei an gosiiino Rožni dolini bližnji oko i ìKlm na,enì 11 Uko)- Hei. Ponudbe na ogl. odd. Beseda L —.60, taksa —.60. Odkupnina po dogovoru. — jutri pod »Čimprej«. '» daianie naslova ali z« Ponudbe na ogl. odd. Ju- r ' 5101-21« šifro l . I tra pod »Bufet«. 4953-17 1 Posest Travnik (njivo) (Trafiko v Ljubljani I Be. v bližini mestnega vodovo- £upin|.1'll *Mme.m v ,3aieTm' žigradom s trisobnim v cen-da. 9000 m2. zamenjam za ' t™. Naslov v vseh pošlo- sličnega ali večjega. Pred- 111 Pod »Plačim valnicah Jutra. 5077-21a nost okolica Trnovega. Ku- ' y 1- pim tudi travnik ali njivo v tem okolišu. Poizve se: I Parcelo Karunova 5, tel. 42-38. dajp v najem. Naslov v 4889-20 I vseh poslovalnicah Jutra. Trisobno stanovanje z vsem komfortom, v centru, zamenjam za dvosobno , , , enako stanovanje 1. avgu-___ I sU *'< P» t"di P«j. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam«. 5068-21a Stavbno parcelo ■ v Ljubljani kupim do 50 v «lgldairu tisoč lir. Naslov v vseh oddam prostor, separiran, poslovalnicah Jutra. zaprt. Ponudbe na ogl. od- 5034-20 I delek Jutra pod »Mala od- I 100 lir nagrade škodnina«._4891-17 onemu, ki mi preskrbi suno eno- ali dvosobno sta- večstanovanjsko vilo ali hi- I Gostilno novanje za 1. junij. Po- šo z nekaj vrta. Ponudbe vzamem v najem, najraje na nudbe na ogl. odd. Jutra na ogl. odd. Jutra pod deželi. Ponudbe na ogl. P°° »Točen plačnik, mir-»S hipoteko ali brez«. odd. Jutra pod »Rentabil- | na stranka«. 5066-21a 5071-17 Kupim 5047-20 nost«. Vilo sredi mesta večstanovanjsko, sončno, I ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep vrt«. 5046-20 | cjQ225H2j3 odda Samostojno Srednjeveliko hišo I stanovanje v poljanskem ali šentpeter- preprosto, celo hišico, od-skem okraju, kupim za go- I dam maločlanski družini z tovino. Ponudbe na ogl. nekai gotovine. Cesta na odd. Jutra pod »Tudi sU- Loko 22. 5038-21 reišo«. 5045-201 Nagrado im osebi, ki mi pre-I skrbi sončno in zračno dvo-do trisobno stanovanje s kopalnico, kuhinjo in pri-tiklinami za 1. maj. Ponud-| be na ogl. odd. Jutra pod T-Udobno in vrt«. 5053-21s Sobo odda Beseda l -.60. tak»« —.66. u daianie naslov» «li a šifro t Večja parcela Skromno P°dstreš^ nad dva riso« metrov, na- stanovanje prodaj ugodno. Ponudbe na sobo. kabinet in kuhinjo ter ! OODO ogl. odd. Jutra pod »Za pritikline. oddam. Rožna oddam takoj 5044-20 I dolina, C. IX-11. 5120-21 1 ul. 9-1. Prazno sobo oddam takoj gospodični. — Poizve se pri hišniku, Trdinova 7. 5021-23 Sobo v centru oddam 1. maja starejšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«. 4961-23 Opremljeno sobo večjo, oddam eni ali dvema gospodičnama, s kuhinjo in souporabo kopalnice. Ogled od 12. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4951-23 Opremljeno sobo za dve osebi, souporaba ko palnice, prost vhod, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4989-23 Opremljeno sobo lepo, čisto, na lepem kraju, oddam boljšima zakoncema. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«. 4990-23 Sobo čisto, zračno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4995-23 Čedno sobico oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4993-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj enemu ali dvema gospodoma. Novak, Resljeva c. 30, podpritličje. 4996-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama, odda » 1. majem V. Okorn v Pirisojni ulici 3-II. (Tabor). 5002-23 Prazno sobo oddam za maj. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 4902-23 Opremljeno sobo snažno in zračno s posebnim vhodom oddam takoj gospodu. Korun, Sv. Petra 54-1. 4928-23 Prazno sobo oddam. Ulica Stare pravde št. 1. visoko pritličje. Pri Sv. Jožefu. 4917-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom oddam. Naslov: Poljanska cesta 20, pritličje desno. 4909-23 Lopo sobo s souporabo kopalnice oddam zakonskemu paru. O-gled od 10. do 12. Naslov v vseh poslov. Jutra. 4894-23 Veliko sončno sobo lepo opremljeoo, ev. z dvema posteljama, a brez perila, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Veliko sončno sobo s posebnim vhodom, oddam samo boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5058-23 IZDELOVANJE HARMONIK JOS. FLEISS LJUBLJANA, Bleiweisova c, 35 a Zahtevajte cenik! Beseda L —.60. taksa —.60, 'j daianie oaslova ali za šifro L Prodam nekaj pogrezljivih šivalnih strojev. Feliks Toman jun., Costova 7. 4929-29 Kupim dobro ohranieno tračno žago in škobelni stroj. — Velikonja Franc, Kogeiev» ul. 6, Ljubljana. 5013-29 Kupim pogrezljiv šivalni stroj, ki tudi entla. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroj«. 4969-29 Šivalni stroj Singer, krojaški, prodam. Pred Škofijo 19, hišnica. 5017-29 Prodam raznovrstne pletiine in šivalne stroje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5102-29 Več modernih pisalnih strojev proda Simandl, Knaflieva ul. 3 (preje Dvorakova). 4937-29 Šivalni stroj Singer, damski, skoro »ov. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5079-29 Izgubljeno Izgubil sem listnico z dokumenti. Najditelj naj obdrži vsebino denarja ca. 500 lir in vrne dokumente na ogl. odd. Jutra. 4906-28 Obrt Beseda L —.60, taksa —.60, ca daianie naslova ali za šifro L J.—. Krznene plašče m drugo kožuhovino sprejemamo v shrambo. Tudi za potrebna popravila imamo sedaj največ časa. — L. ROT, krznarstvo, Ljubljana. Mestni trg 5. T 69-30 Zajčje kože nam dajte takoj v strojenje, da Vam jih molji ne poškodujejo. — L ROT, krznarstvo, Ljubliana, Mestni trg 5. T 70-30 Vso kožuhovino sprejmem čez poletje ▼ shrambo, kakor tudi vsa popravila po najnižji ceni. Kožuhovina Danilo Preda-lič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. 5010-30 m____ Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L J.—. Opremljeno sobo z vso ali z delno oskrbo, išče miren gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačilo«. 4974-23a Sobo za pisarno iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna maj«. 5007-23a Iščem v središču mesta opremljeno ali prazno garsoniero s kopalnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 4924-23a Opremljeno sobo išče gospodična z 2 in pol letnim fantkom pri družini, ki bi čez dan imela otroka. Naslov v vseh poslov. Jutra. 4916-23a Opremljeno sobo souporabo kuhinje za maj m junij za eno osebo iščem v centru. Ponudbe pod »Boljši gospod« na ogl. odd. Jutra. 4915-23a Opremljeno sobo lepo. sončno, s posebnim vhodom, v centru, iščem. [Ponudbe na ogl. odd. Ju- ______ ______________ tra pod »Solidna gospo- j Rožna dolina, C. VIÌl-4a. dična«. 5092-23a I 5065-27 Zaradi druž. razmer oddam dobro vpeljano gostilno v sredini mesta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben kapital«. 5001-30 Posteljne mreže izdeluje in sprejema rabljene v popravilo Alojz Andlo-vic, Gregorčičeva 5. 5097-30 MMlWfüy Belgijske orjakinje in križanke, breje, prodam. Pirnat, Verstovškova 9. 4968-27 Breje zajke prodam. Povšetova 51, Ko-deljevo. 4952-27 Mladega volčjaka kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Volčjak«. 4958-27 Prodam 3 kunice. čistokrvne, 3 mesece stare, belgijske orjake. Poizve se : Delavski dom, Rodič. 5000-27 Zajce sive belgijske orjake 2 samici, 2 zajca proda Türk, Komenskega ul. 17. 4918-27 Lepe breje zajke naprodaj. Og?ed dopoldne. Javljamo pretužno vest, da nas je po težki ln mukapolni bolezni za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mati, stara mati, sestra in teta, gospa JOSIPINA KRIŽ roj. ZAGRADNIK vdova železniškega uradnika v pokoju Nepozabno pokojnlco bomo spremili k večnemu počitku lz kapelice sv. Jožefa v ponedeljek, dne 20. aprila 1942. ob 3. uri popoldne Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Cirila in Metoda dne 25 aprila 1. 1942. ob 7. uri zjutraj. Ljubijana-Kamnik, dne 18. aprila 1942. Globoko žalujoči: OTROCI, SESTRE, BRATJE in ostalo sorodstvo . ■ ». .. . «\ 'v ■.. - r ' . ' vT-.-'", '. : :'.-. -V »v*--* ■ PMMIBB ZAHVALA ffiggüB Za premnoge doKaze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi mojega nepozabnega soproga IVANA GERLICA se tem potom najsrčneje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna gg. dr. Tavčarju in Cebohinu, čč. sestram šlajmerjevega doma, posebno sestri Leandri za skrbno nego in tolažbo, nadalje ravnateljstvu in uradništvu T. P. D. za naklonjenost in številno spremstvo na njegovi poslednji poti, pevskemu društvu »Krakovo-Trnovo« za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so mu v njegovi dolgi in težki bolezni stali ob strani in slednjič vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegov poslednji dom. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 20. aprila 1942 ob 8. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 17. aprila 1942. ŽALUJOČA SOPROGA > . ... Zahvala Ob bridki izgubi naše predobre, zlate mame I JE JESE izrekamo vsem, ki so jo tolažili v njeni bolezni, ji poklonili cvetje in v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti vsem skupaj in vsakemu posebej našo iskreno zahvalo. Maša zadušnica bo v torek, dne 21. aprila 1942. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Janeza v Trnovem Ljubljana, dne 18. aprila 1942. Rodbine: JESENKO, MAURIč, TRTN1K C. v '.- .j..-^.. ; i.' •.v L-L ■ v- ' ' ' H m. -, i' èv. * t? - P' * *-• Vsemogočni je dne 30. marca ob 4.30 uri poklical k sebi našo preljubljeno mamo, staro mamo, sestro, taščo, gospo IVANO D roj. K 0 i I v 59. letu starosti. Pogreb drage pokojnice se je vršil dne 31. marca 1942. ob 18. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Tržiču. Tržič, Ljubljana, Križe pri Tržiču, Bistrica. Žalujoči: IVAN, soprog — IVAN, »HCl por. ZUPAN, STANKO in NACE, otroci — KATRA por. DEŽMAN, FRANCKA por. MOKOREL, sestre — JANKO, zet —- MILA roj. PRIMOŽIČ, SORA roj. ANKELE, MICI roj. BERGANC, snahe — IVČEK, STANČEK, MIRICA, vnuka in vnukinja ter ostalo sorodstvo. in peri« prodaja I R. SEVER, Marijin trg 2 J ìnrinnni n n t t ■ h n a n a ■ « » ■ u n t i » mit Nova drogerija Dne 18. t. m. sem odprla DROGERHO SPORT« v STRITARJEVI ULICI 6 ter cenj. občinstva toplo priporočam. Fujan Marija JLLiuuuuu mm i.juaroaaaaranncp Oglas! v »Jutru« imajo vedno uspeh! BUDINO OETKER dolce genui no compie m e n I o di ogni pranzo Dr. OETKER-jevi praski za pu dinge, pristni in sladki, dodatek k irs okj jedi. Dott.A.OETKER s.A.L-MILANO-Via Monte$.Genesio,2- : ; — ■ "• . r : V*'.; - •• 'f; S-f- ..^-.V^.ii h-'-Ü? V -t Dal 15 al 30 aprile vengono emesse le nuove serie di BUONIdelTESORONOVENNALI5°/oaPREMI Interessi e Premi esenti da ogni imposta presente e Sutura PREZZO di emissione: L. 97,50 per ogni cento lire di capitale nominale da versarsi sia In contanti che ln cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali. Le SQttoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emmissione, presieduto dalla Banca d'Italia: Cassa depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per l'Assicurazione contro gli infortuni sui lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto d) S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fasciata delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale dell'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Società Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Società Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurtà — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambi»; Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Oeminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banea Belinzaghi — Società Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio. Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare. Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Rlsp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscritte alle Federazioni di Categoria, nonché gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. Od 15. do 39. aprüla bodo emitirane nove šerife I1UH5%ZAKLADN!H BONOVs PREMIJAMI Obresti in premile so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivih ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov ln zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca d'Italia: Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per l'Assicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista deile Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale dell'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Società Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Società Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurtà — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminlano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Società Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio. Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, CremonaBanca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese; Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Cambio*.. E. Salgari: 35 Bom an Ko so se nekoč valovi burno zagnali čez »Folgore«, se je tega pogleda celò zbal. »Ne glejte me, vojvodinja! Za življenje nama gre!« Car je takoj minil. Honorata je zaprla oči, po-besila je glavo. Dvignila je roke in si pokrila obličje. »Folgore« je bila zdaj blizu haitske obale. Ob plamenenju bliskov si lahko razločil visoke bregove in čeri. na katerih se ie utegnila ladja razbiti. Gusarjev glas je prevpil hrumenje valov in tuljenje vetra. »Premenite jadro na prednjem jamboru!« Čeprav ie vihar najhuje podil morje proti južnim obalam Kube, ni bilo pri Haitiju skoraj nič mani divje. Petnajst do šestnajst metrov visoki valovi so se lomili ob čereh, in enako mogočni nasprotni grebeni so padali čeznje. Toda »Folgore« je bila stanovitna. Plula ie vzdolž obale kakor ladje naših dni, kadar so pod polno paro. Valovi so 11 udarlall zdal Če« lavi. zdal čet dami bok, toda gusar je rsakikrat s krepkim sunkom krmila dvignil ladlo in lo naravnal v oravo amar Ko je orkan dosegel vrhunec moči. i® niegova silovitost ponehala. Največkrat trajajo ti strašni viharji samo po nekaj ur. Oblaki so se ponekod že trgali, in zvezde so se lesketale skozi razpore. Veter ni več tako močno žvižgal kakor od kraja. Toda morje ie bilo še vedno močno razburjeno Mnogo ur ie minilo, preden so se vodne gmote, ki iih je gnalo iz Atlantskega morja v Veliki zaliv, potolažile in unesle. Vso noč se je gusarska ladja borila proti valovom, ki so jo naskakovali od vseh strani, dokler ni nazadnje zmagovito izplula iz preliva ter dospela v morsko ožino med Velikimi Antili in Ba-hamskim otokom. Ob razsvitu, ko se je veter prevrgel iz vzhod-nika v sever, je bila »Folgore« skoraj baš nasproti Haitskega rta. Črni gusar, ki mu je od obleke curljala voda. ie moral- biti upehan od dolge borbe. Ko se je v daljavi pokazal mali svetilnik trdnjavice na predgorju. ie predal krmilo Morganu in se obrnil k veliki šalupi, kjer je še vedno ždela mlada Flamka. »Pridite gor. vojvodinja! Tudi jaz sem vas občudoval! Vem, da zlepa ni ženske, ki se upala tako drzno gledati smrti v oči!« Honorata ie bila vstala ter otresla mokroto z las in obleke. Z nasmehom na ustnicah ie pogledala kapitanu v oči. rekoč: »2e mogoče, da se ne bi bila nobena upala ob tem vremenu stopiti na palubo; a zato se tudi nobena n* more pohvaliti, da bi bila videla Crnaga gusar!« v dlvlaniu viharia!« PovelfaJk nI odgovoril Stal 1« pred h1o ln 1« gledal z žarečtmi očmi Nato s® mu le Mu spet zmračilo. Zamrmral ie, tako tiho, da ga je slišala samo ona: »Hrabra ženska ste! Škoda, da visi nad menoj cigankina prerokba!« »Prerokba?« je začudeno vprašala Honorata. »Oh. neumnosti!« je vzkliknil. »Pa ne. da bi bili praznoverni, kapitan?« »Morda sem!« »Vi...?« • »Da. časih se prerokbe uresničijo!« Pokazal je na morje in nadaljeval: »Vprašajte ju. ki počivata tu na dnu morja! Oba sta bila lepa. krepka in drzna mlada človeka. Pri njiju se je žalostna prerokba uresničila! Morda ... morda se uresničuje tudi že pri meni! Čutim. da mi gori tu v srcu plamen, ki ga ne morem več pogasiti... Naj bo! Naj se izj^olni moja usoda, če je tako zapisano! Smrti na moriu se ne bojim, in kjer spita brata, lahko najdem pokoj tudi iaz. a šele tedaj, ko bo izdajalec mrtev!« Grozeče je vzdignil pest in stopil z branika. Mlada Flamka. ki si njegovih besed ni znala razložiti. je začudeno gledala za njim. Cez tri dni je bilo morje spet mirno, in »Folgore« je ob ugodnem vetru plula proti Tortugi, zloglasnemu gusarskemu gnezdu v Velikem zalivu. 15. poglavje GUSARSTVO Ko «ta Franci!« in Anglija leta 1825 z nenehnimi vojnami skušali streti špansko oblast nad moril, sta se dve ladli ena francoska druga angleška skoral hkratu zasidrali Dred otoCkom Sv Krištofa, na katerem ie živelo le nekaj karibskih rodov. Obe sta imeli za posadko majhno število drznih gusarjev, ki so bili odrinili na Antilsko morje, da bi delali škodo cvetoči trgovini španskih kolonij. Francozom je poveljeval normanski plemič d'Enanbue, Angležem pa sir Tomaž Warner. Ker je bil otok rodoviten in prebivalstvo krotko. so novi došleci ostali, si po bratovsko razdelili zemljo ter ustanovili dve majhni naselbini. Pet let so že tako živeli, miroljubno obdelujoč zemljo, ne da bi se vračali h gusarskemu poslu, ko se je nekega dne mahoma pojavilo špansko brodovje ter uničilo večino naselbine z njenimi prebivalci vred. Spanci so pač gledali na vse otoke v Mehiškem zalivu kakor na svojo last. Nekateri izmed naselnikov se ušli španski okrutnosti in se rešili na drug otoček z imenom Tor-tuga. (Tortuga pomeni v španščini želvo, na katero spominja oblika otočka.) Ležal je severno od San Dominga, malone nasproti polotoka Samane, in je imel udobno pristanišče, ki ga je bilo lahko braniti. Ta peščica mož je jx>stala ustanoviteljica drznega flibustirskega rodu, ki je kmalu potem osupil ves svet s svojimi neverjetnimi dejanji. Ta čas. ko so se nekateri mirno ukvarjali s sajenjem tobaka ki ie siiaino uspeval na teh deviških tleh. so drugi kar jih ie bilo bojevitejše nravi stremeli do maščevanju za razde^anie prvih naselbin Kot morski razboiniki so Soancem ▼ škodo na preprostih čolnih pluli po morju. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani