Gospodarske stvari. Mošt iz sadja. Čem bolj se maoži sadao drevje, tem več bode sadja. Nekaj se ga bode vsako leto spečalo, gotovo pa ga bode tudi sadjerejceai ostalo v rokah. Kaj je potlej s tem? Dobro bode, 6e apregovorimo tudi o tem aekaj besedi. nDol. Novice" pišejo glede letošajega aadja tako-le : Letoa so, hvala Bogu, aaše bruške ia jablaae polae sadja. Maraikateri gospodar se že veseli, da bode za sadje letos doati dobil, ker ga je obilo ia ker ga bodo gotovo zopet za aa Nemško skapovali. Toda, kar ae tiče prodaje sadja aa Nemško, vtegae biti letos drugaoe kakor v preteklib letih. Po časaikih je brati, da iraajo letos tudi aa Nemškem doati sadja, tam aa Nemškem (Wirtemberškem), kjer se je porabljalo pretekla leta aaše sadje za aapravo mošta. Sadje je letos splob obrodilo dobro po celi sredaji Evropi, za to ae bode doati kupčije z ajim. Velika obilica sadja se bode morala torej drugače v korist spraviti, ia čas je, davprevidai gospodar že zdaj aa to misli, kako? Še aajboljša poraba sadja, bruaek ia jabelk je, ako ae ae more sveže v deaar spraviti, da ae napravi iz ajega mošt. No, mošta se aapravlja po Doleajskem že tako vsako leto — pa sadai letini — več ali maaj, bode rekel ta ali uai. Res je to, ali kakega moata? To je drugo vpraaaaje. Navadao je bil ves mošt, kakoraea se je do zdaj pri nas aapravljal, le precej po napravi vsprejetuo dober. Malo mesecev pozneje postal je pa že aeprijetao dišeč, kalea, mlakast, sploh tak, da se mu ni moglo reči, da je dober, viau podobea. Pa od kod pride to ? Od tod, ker pri aas malo kdo, ali pa skorej aihče ae ume aapraviti dobrega, fiaega, sadaega vuošta. Za to aaj bode daaea aašim sadjarjem ob kratkeia povedaao, kako 8e aapravlja fiai sadai mošt — tak mošt, da je le težko razločiti od pravega viaa. Naj fiaejši mošt je iz hrušek tepek. drobaic, sploh takih vrst hrušek, katere imajo v 8ebi prav dosti zagataoati. Zagataost je tiata saov, katera usta akupaj vleče. ako pokusiš aezrelo bruško ali aezrel oskurž. Hruške se morajo obrati, kedar so popolaoma rmeae, ia ae prej, dokler ao še zeleae, ne pozaeje. ko poataaejo že mebke, testaate. To je pri aas ravao aajpoglavitejša napaka pri aapravi mošta, da se sadje v pravem času ae obira, ampak v^duo dosti preaezrelo — zeleao. Kako zaraore biti moat močea, alkobola bogat, ako ai v aadju doati sladkorja, iz katerega aaataae med kipeajem (kisaujera) alkobol? Prezrele, testaate bruške dajejo pa zavoljo poruaajkaaja zagataosti sicer jako prijetea, sladak iu močaa mošt; pa staaovitea aikakor ai, arapak ae kaj rad pokazi Ravao zadosti zrele hruške se atolčejo ali pa na posebaib mliaih zraastejo. Zmaš6eae se puatijo potem 48 ur v kadeb, v katerib se vaaj po trikrat aa daa s kakim kolom dobro premešajo, da kar le mogoče mo6ao zrjave. Po preteku 48 ur se pričae še le prešati. Mošt se 8pravi v dobro, ae amrdljivo poaodo, šuta se pa ae aapolai prav do vebe, ampak puati se pod včho še za dobro ped prazaega prostora. V včbo zatakae se kipelaa v6ha, ako jo imamo, ako je pa nimamo, položi se vrhu aje mal, redek, s peskom aapolajea žakljieek. Eakrat izprešaae tropiae se labko zopet prerabljajo, s čiato vodo poškrope (aa vedro tropin 5 do 10 litrov vode) ter ae eakrat prešajo. Tako ae zadobi še mošta iz ajili, pa že aekoliko elabejšega mimo prvega. Že drugic izprešaae tropiae se zmečejo v kako kad, kjer se z vodo do vrha zalijejo, ter ae puate pokrite skozi več tedaov aa solacu, da ae popolaoma skiaajo. Iz takib tropia aapreša se potem še prav fia kis — jesih. Kdor ima zravea hrušek tudi še grozdje, aapravi labko viau popolaoma podobea mošt, ako izlije izprešaai aruškia moat aa prav frišne, 6e tudi sprešaae grozdae tropiae, ter puati vse skupaj kake 3—4 dai kipeti. Poaebao dober ia kaj prekaaljiv (goljufiv) araškov rnoat ae pa doseže, ako se pomešajo med stolčeae hruške, v vodi aamočeae auhe borovaice, recimo aa vsako vedro hrušek eao dobro pest. Potem se zadobi kaj lep rdeč mošt prav fiaega okuaa, katerega pije aavadao sleberni _za pravo viao. Že aekoliko slabši, jja jako fia aioat se zadobi, ako vzameš polovico brušek, polovico pa kiaiikastih jabelk, ki so že popolaoma zrela pomedjeaa, ae pa zeleaa. Le iz zeleaega grozdja ia zeleaega sadja ae viaa aapravljati! Iz polovice braaek in polovice jabelk aapravlja se pa mošt popolaoma tako, kakor iz samib hrušek. Priličao aajslabai moat aapravlja se pa iz samih jabelk. Iz aamih. popolaoaia zrelib jabelk aapravlja se mošt zopet popolaoma tako, kakor iz samih hrušek. Da postaaejo jabelka hitreje za aapravo mošta dobra, to je zrela, apravijo se v gorkib proatorih aa kupce, v katerih se toliko čaaa aa miru pustč, da se popolaoma pomede. Naj se aapravlja mošt iz aamib hrušek, ali iz polovice hrušk, polovice jabelk, ali iz samih jabelk, ostaae daljao postopaaje ali kletarjeaje z aaoštom vedao eaako, aamreč takole: Kedar kipeaje popolaoma aeba, aapolnijo ae posode do vrha, ia se pazi, da so vedao do vrba polae. Vsak tedea se more torej mošt zaliti, 0 veliki aoči pretoči se mošt izaad droži v druge čiste posode, v katerih se pa zopet zaliva, ia storjeao je vae. Tako aapravljajte torej letoa aiošt, ia ae bote se kesali. Sejmovi. Dae 30. julija v Ormoži, v Kostrivaici ia pri sv. Martiau pod Vurberkoai. Dne 31. julija v Koajicah, pri sv. Jakobu v Dolu ia v Marenbergu. Dne 1. avgusta v Go- milici, v Lučaaah ia v Imeaem. Dae 2. avgusta pri av. Leaartu v Slov. gor. ib na Bregu pri Ptuji.