Poštnina piačana v gotovini.
Štev. 1.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1934,
Cena posamezni številki Din 3*— leto. XVI.
»NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. ■k Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo« Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
■ III IIIMII	—w—m———TM PiTliiTlITlfinn
Dr. FRAN OGRIN:
V božično-novoletnem razsvitu.
December je mesec praznikov, izdatkov in premišljevanja. Koliko že da opraviti sv. Miklavž otrokom in staršem, ki se morajo podvizati, da odpošljejo denar vnaprej z nebeško pošto. In potem slavimo dva pomembna državna praznika: spomin na naše osvobojenje in zedinjenje ter rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
Pa prazniki kar nočejo popustiti. Ko so že davno odpovedali naši mošnjički, se oglašajo naprej, predvsem — razen cerkvenega praznika 8. decembra —- naš čestiti Božič, čaroviti Silvestrov večer in Novo leto z vso globoko pomembnostjo in usodnostjo. Ostanimo ob slednjih dve praznikih!
O da, naš ljubljeni Božič! Ni dostikrat v letu, ko pozabijo ljudje na spletkarenje, sovraženje in nasprotovanje, ki se peha v njem svet in zemljani. O Božiču pa pride kakor pričarano doli z nebeških višav in se razlije po naši ubogi, v tekmovanju in borbi narodov in poedincev razbičani zemlji In nad vso to ničevnostjo zavlada mir od vzhoda do zahoda, od severnih do južnih dežela. Neslišno, a z neodoljivo silo zajame hiše v mestih in po de:-želi do zadnje gorske koče. Pa zažare na sveti večer okna, tu od razkošnih luči, pod katerimi čakajo ob božičnem drevescu bogata darila, tam od borne žarnice ali svetiljke, ki se njen sij pobožno spaja z zvezdnim bleskom zimske noči. Božji hrami v čarobnem sijaju, iz njih pa done ubrani zvonovi, vabeč k polnočnici. V duše se je naselilo občutje oddiha in blaženstva.
Vse to razpoloženje traja še naslednji dan, deloma na Štefanovo, nato pa se zbudimo v trdi realnosti zem-skega življenja, kakor tudi me more biti drugače. O da bi vendar — le bil kaj večkrat Božič!
Zadnji dan starega leta in Silvestrov večer preživimo, kot da ne spadata v nobeno leto, marveč, da sta nam navržena. In o polnoči ali pa, šele drugi dan si voščimo: srečno, zdravo, veselo novo leto! Kakor, da bi naša voščila odločevala, ali bila zmožna, urejati tok življenja posameznikom in narodom! Toda tega se komaj zavedamo in tako si obetamo v hipni razigranosti od novega leta 'le vse dobro. Kmalu pa se začutimo varane in če ne prej, takrat začnemo razmišljati o teku zemskih stvari. Storimo to tudi ina tem mestu!
Poglejmo, kakšne borbe in tekme pokazuje širši svet! Ko so se sklepale mirovne pogodbe in se je ustanovilo Društvo narodov, ki naj bi za vedno preprečilo nasilje države zoper državo in vojne, smo mislili, da napoči nova zlata doba. Kolika zmota! Narodi in države se prepirajo in rovarijo druga zoper drugo kakor prej, in oboroževanje gre naprej. Vstala je močna revizionistična kampanja in države so se razdelile zopet v dva tabora. Tu one za mir in mirni razvoj na podlagi sta-nja iz mirovnih pogodb, tam stremlje-nje po reviziji teh in načrti za novo Osvajanje.
V tem borenju in mrzličnem kaosu ie začasno podlegla celo Francija in Podpisala pakt četvorice zapadno-ev-ropskih držav, ki naj bi gospodovale
malimi državami, kakor da smo v srednjem veku. Odločne zobe je Najprej pokazala bratska Poljska, po-tem počasis a vedno odločneje Mala antanta. Tudi Rusija se je zavedla ne-varnosti prevratnih stremljenj — se-Veda tudi radi japonskih pretenzij na J^hodno Azijo — sklenila s Poljsko, z altiškimi državami in celo z Zedinje-^’mi državami Severne Amerike prija-eljske in trgovske pogodbe. Tako je razPoložen vzhod zoper imperialistični 2ahod Evrope. Ob takem položaju ni
čuda, da so propadle meddržavne gospodarske konference in da je propadla tudi razorožitvena konferenca. Spričo prevladajočega svetovnega egoizma, kramarstva in nezaupanja sploh ni bilo kaj drugega pričakovati. Državniki naj se poslužujejo še tako lepih fraz v novoletnih voščilih, vse bo ostalo tako dolgo pri starem, dokler ne zmaga zavest človečanske skupnosti in solidarnosti ter čut za pravičnost in ozir do bližnjega tudi v mednarodnem življenju. Morda pa bo le prišel velik preokret, ki bi ga smeli pričakovati z ozirom na strnjene vrste malih držav in z ozirom na odmik Francije same od četvornega pakta.
Drugo bolj razveseljivo dejstvo imamo zabeležiti na Balkanu. Tudi tu se je poizkušalo ustvariti nenaravno zvezo (Turčija Grčija, Bolgarija, Italija) zoper ostali Balkan. Toda te spletke so se razbile ob uvidevnosti modrih mož v Jugoslaviji in Bolgariji. Po tolikem zasovraženju in odtujitvi izza svetovne vojne je nastopilo streznenje, spoprijateljevanje. In ko je naša kraljevska dvojica potovala na Bolgarsko (Varna) in je bolgarski kraljevski par vrnil obisk v Beogradu, se je videlo, da vstajata dva naroda iz omotičnih sanj, diktiranih od tujih interesov', in da sta se zopet našla. To spoznanje je odme-valo iz neskončnih ovacij, iz srčnega radovanja in vzhičenja.
Tako si je geslo »Balkan Balkancem« zopet utrlo pot preko vseh ovir in vab, šlo bo naprej in ustvarilo en narod od triglavskih pečin do črnomorskih brežin. Gordijski vozel sta presekala novodobna Aleksandra, jugoslovanski in bolgarski vladar. Z zvezo balkanskih držav pa bo sploh konec manevriranju tujih velesil na Balkanu.
Zgodovina pokriva zablode preteklosti in danes obstoja med nami in Turčijo — prijateljski in nenapadalni pakt. Pred letom dni smo želeli: O, da bi leto osorej mogli zapisati veselejše vesti! Glede Jugoslavije, glede Balkana vsaj to velja.
V ostalem tarejo tudi našo, z naravnimi zakladi prebogato državo, gospodarske težave; vendar pa je postala že trgovska bilanca aktivna, in ako' bodo konec leta izdane gospodarske uredbe (o zaščiti kmetov, o denarnih zavodih itd.) rodile pričakovani uspeh, bo dosežen velik korak na potu h gospodarskemu izboljšanju.
Naš stanovski položaj. Poleg ureditve drugih važnih problemov bo urediti tudi uradniško vprašanje (razdol-žitev drž. uslužbencev), odprava neugodnih določb uradniškega zakona izenačenje pokojnin staroupokojencev itd.), tako da bo uradniški stan, ki je steber države in nacionalnega dela, materialno in moralno osamosvojen. Le tak kader državnih nameščencev more vršiti nemoteno svoje poslanstvo v prid domovini in državi. Naša javnost in narodno predstavništvo naj bi se čim prej začela pečati tudi z uradniškim vprašanjem!
Poglejmo še samega sebe! Zopet bo zatonilo leto za hribe in doline v nepovratno večnost. Vse, kar je slabega, nepovoljnega, bi z novim letom tudi mi posamezniki najrajši vrgli črez krov v brezdanje časovno morje. Na žalost pa ostane ugotovljeno, da gre vse naše življenje skozi vrtince bojev in neprilik. Delo in skrb bosta tedaj tudi po novem letu naš delež in skoro nimamo niti časa opaziti, da smo se postarali za eno leto, oziroma, da bi občutili trpkost pesmi:
Kamen, oj ta kamen V vodi se obrne,
A mladost se moja Nikdar več ne vrne!
Ali bi tugovali radi tega? Kaj še? Naprej nam je živeti in delati — razen za družino — posebno, za narod in državo, kakor kdo more in zna — pa naj že žanje za to delo priznanje ali nepriznanje. To je naša človeška,
S. Č.:
Mednarodni
Daši je dan, za katerega je bil ta članek napisan, že minil, ga vendar zaradi njegovega preprostega, pa tako prepotrebnega nauka — čeprav z zamudo — ponatisnemo iz »Zadrugar-ja, kjer je izšel.
»Ko smo prišli na ekskurziji v Južno Srbijo v malo mestece Prilep, nam je razkladal neki profesor znamenitosti krajev kraljeviča Marka in zgodovino njegovega naroda, ki je vzlic 5001etnemu jarmu ohranil svoj jezik, svoje običaje in svojo narodno individualnost. Skoro nepojmljivo se nam je to zdelo. Profesor pa nam je razložil skrivnost in dejal: Naš narod je skromen in deloven. Nikdar ne klone, me prosi pomoči, ne zanaša se na druge, z lastnimi sredstvi in s svojim delom in s svojo varčnostjo si skuša pomagati in gospodarsko vzdržati. Kdor zasluži 20 Din dnevno, si prihrani vsaj 5 Din. In če zasluži tudi samo 5 Din, si bo znal še od tega pritrgati in prihraniti za slabše čase. Narod s takimi lastnostmi mora Vzdržati, gospodarsko svoboden mora dočakati tudi politično svobodo. In v to svobodo je prinesel naš narod še dragoceno doto: visoko srčno kulturo, ki se odraža zlasti v njegovi poštenosti. Če potrebuje kdo denar in si ga mora izposoditi, gre k prijatelju ali sosedu. Brez porokov, brez potrdila ali zadolžnice ga dobi in vrne ga prav gotovo v domenjenem času. In če ga ne zmore sam, mu pomaga vsa družina, njegovi sorodniki ali znanci, samo da mu ne more nihče očitati, da ni držal svoje besede.
Na ta izvajanja imenovanega profesorja sem se spomnil, ko mi je bilo treba opozoriti naše zadružnike na mednarodni dan štednje, ki ga obhajamo 31. oktobra vsakega leta.
Skromnost in štednja! Naš narod na jugu je v resnici skromen. Ne pozna luksusa, čisla domače platno in volno, in vendar je zadovoljen, srečen in ponosen. Noče biti suženj potreb, h kateri nas vzgaja tako zvana zapadna kultura, ki mam je na severu v marsikaterem pogledu tako vsiljiv in v današnjih časih mnogo predrag malik.
Res je, da se ne moremo več povrniti v preprostost in skromnost naših južnih bratov, vendar nam prinaša sodobni čas brez dvoma veliko nepotrebne navlake, ki ni v skladu z našo gospodarsko močjo in ki niti nima pravice, da bi po njej presojali pravo in resnično civilizacijo in kulturo. Seveda, proizvajalcem je na tem, da imajo trg; zato je treba ljudi z reklamo in modo privaditi, da jim postanejo ne-obhodne tudi stvari, brez katerih bi se lahko živelo, ne da bi trpela naprednost in kultura.
Neki poštni zvaničnik je bil leta 1922. kot ambulančni uslužbenec v službi ob neki železniški nezgodi tako poškodovan, da navzlic ponovnim operacijam ni bil več sposoben za izvrševanje svoje dotedanje službe, temveč je po nezgodi opravljal le lažje posle. Zaradi neugodnega zdravstvenega stanja je moral leta 1932. predčasno sto-
naša državljanska dolžnost, v delu, v skrbeh in ustvarjanju pa je hkrati tudi resnična uteha in pravo življenje.
Med dobrim in slabim je veliko stopenj: zato bodi vsem in domovini: Zdravo, srečno novo leto!
dan štednje.
Skromnost in varčnost! Oboje se lahko pri nas stopnjuje. Posamezniki so to dokazali. Dokazali so, da se more živeti tudi z najskromnejširni mesečnimi prejemki — zgled premnogi naši delavci, ki se znajo obvarovati dolgov, ki kupujejo za gotovino in ki žive, trdo sicer, vendar še človeka dostojno. Morda drugi, ki imajo večje prejemke, ne morejo z njimi izhajati, se pogrezajo v dolgove in gospodarsko propadajo. To pa ponajveč zaradi tega, ker so sužnji svojih lastnih namišljenih potreb.
Če bi bilo zadružništvo samo trgovina, bi nam bilo ljubše, če bi naši člani čim več kupovali in da bi kupovali na kredit. Saj ljudem se odtegne, kar vzamejo! Toda kot zadružniki pravimo: Osvobodite se, kupujte le to, kar v resnici potrebujete, kupujte za gotovino! Vaše potrebe ne smejo biti v nobenem primeru večje kot so vaši dohodki. Potem bodete šele zares svobodni, svobodni ne samo kot poedinci, svobodni kot stan, kot državljani in kot ljudje. Gospodarska neodvisnost naj bo vaš cilj!
Varčujemo! Varčevati se pravi, ne porabiti vsega, kar imam, nego vsaj nekaj, pa naj bi bilo še tako malo, hraniti za slabše čase. Varčevati se pravi, odreči se vsemu nepotrebnemu. Varčevati je dolžan zlasti še tisti, čigar gospodarska bilanca je pasivna. Kako malo energije bi bilo nekaterim potrebno, da se rešijo dolga, kako lepe vsote bi drugi že imeli prihranjene, če bi vlagali mesečno v našo Kreditno zadrugo!
Če bi kdo na naša izvajanja vstal ih dejal: Kako naj štedimo, ko nimamo sredstev niti za najpotrebnejše, komaj za hrano in še ta mora biti zelo skromna. Priznam, da je dandanes med nami mnogo takih, ki se ne morejo pri najboljši volji v svojih potrebah še bolj utesniti. Toda poziv k varčevanju je spričo njih še bolj potreben. Kajti varčnost je pogoj blagostanja vseh. Razsipnost imovitejših ima za nujno posledico cbubožanje mase. Kdor varčuje se sam gospodarsko okrepi, prispeva pa tudi k splošnemu blagostanju. Ugovor, da bi prevelika štedljivost slabo vplivala na zaposlitev in obče gospodarstvo, ne drži. Kdor do kraja premisli in premotri gospodarski krogotok, kdor ima pred očmi splošno socialno blaginje, ne more zanikati, da je varčevanje činitelj, ki izravnava ekonomske disonance, ki utrjuje zlasti odpornost šibkih slojev, ki jim jamči človeka vredno in dostojno življenje.
Naj ne gre naš apel k štednji brez učinka vsaj ne mimo tistih, ki bi mu lahko sledili. In takih je vzlic današ-nim prilikam — še mnogo.«
državnega sveta.
piti v pokoj. V prošnji za upokojitev je prosil, naj se mu v smislu § 118. u. z. zaradi poškodb, dobljenih v službi, prizna za pokojnino preko dejansko odslužene dobe še 10 let. To njegovo prošnjo je prometno ministrstvo zavrnilo, češ, da njegova nesposobnost za službo ni nastopila neposredno po nezgodi. Proti ti odločbi je prizadeti zva-
Ugodnostna odmera pokojnine v službi
poškodovanim.
Važna razsodba
Stran 2.
Štev. 1.
%
»NAŠ G L A S«
ničnik vložil tožbo na državni svet, ki mu je ugodil. Utemeljitev razsodbe drž. sveta štev. 24.443 od 5. septembra 1933 je pravno zanimiva in načelne važnosti in jo zato v naslednjem objavljamo:
»Po § 118. uradniškega zakona 'z leta 1931. sc državnemu civilnemu uslužbencu, čei se brez lastne krivde pri kateremkoli državnem poslu ali povodom takega posla tako poškoduje, da zaradi dobljenih ran ali poškodb postane nesposoben za merodajno službo, za katero bi se po svojih kvalifikacijah in dotedanjem položaju mogel uporabiti, — more za pokojnino priznati preko dobe, katero je do tedaj prebil v službi, še deset let.
Bistveni pogoj, kakor se vidi iz samega besedila, za uporabo tega zakonskega predpisa je ta, da je uslužbenec dobil rano ali poškodbo pri državnem poslu ali povodom istega in da je to imelo za posledico nesposobnost za nadaljnje službovanje. Zakon torej ne zahteva, da je nesposobnost za nadaljnjo službo nastopila tedaj, ko je uslužbenec dobil poškodbo oz. rano. Poglavitno je, da postoji vzročna zveza med poškodbo in prestankom službe, to je da služba prestane zaradi posledic te poškodbe ali ranitve, nebistveno pa je, da 11 je to nastopilo neposredno po poškodbi ali kasneje.
Komisija je glede tožitelja ugotovila, kar se priznava tudi v izpodbi-
jani odločbi in odgovoru na tožbo, da tožitelj neozdravljivo boleha zaradi poškodbe hrbtenice in trebušnih organov, katero poškodbo je dobil pri železniški nezgodi dne; 13. januarja 1922 na službenem potovanju iz Ljubljane v Zagreb v svojstvu uslužbenca ambu-lančne pošte, in zaradi katerih poškodb je bil kot nesposoben za nadaljnje službovanje upokojen.
Ob tem stanju zadeve izpolnjuje tožitelj glavni pogoj za ugodnost iz § 118. u. z. — nesposobnost1 za nadaljnje službovanje kot posledica poškodb, dobljenih pri službenem poslu — a ker je z izpodbijano odločbo bil zavrnjen samo iz razloga, češ, da ta pogoj ni izpolnjen, ker nesposobnost ni nastopila neposredno po poškodbi, je treba izpodbijano odločbo v smislu čl. 26. zak. o drž. svetu in upravnih sodiščih razveljaviti.«
Na podlagi te razsodbe je prizadeti zvaničnik, kateremu je bilo ob upokojitvi priznanih le 30 službenih let in 86'9% pokojninske podlage, dobil pravico, da se mu prišteje k pokojninski podlagi še 10 let, tako da mu gre po razsodbi drž. sveta polna pokojnina, to je 95% zadnjih aktivitetnih prejemkov.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in iika tovarna J O S. REICH.
ščeni kazni (pod pogoji, postavljenimi z isto določbo), proglašena za sposobno, da izvršuje prava, navedena v § 47., št. 3, kakor tudi, da si more pridobivati druga izgubljena prava iz št. 1 in 2 § 47. kaz. zakona.
Po lil. odstavku istega zakonskega predpisa je določeno, da more po preteku 5 let po prestani, zastareli ali odpuščeni kazni sodišče na prošnjo osebe, če je bila le-ta prvikrat obsojena, s svojim sklepom izbrisati za bodočnost kazen, na katero je bil obsojen dotični, z vsemi njenimi zakonskimi posledicami itd.
Po tem je treba, da bi se v konkretnem primeru mogel dobiti točen pojem o pravicah, katere se vračajo na podlagi III. odstavka § 90., spraviti isto določbo v zvezo s I. odstavkom § 90. kakor tudi s številko 1, 2 in 3 § 47. navedenega zakona, katere določbe predstavljajo med seboj organsko celoto.
Dosledno s tem in oziraje se na navedena besedila teh določb pridemo do rezultata: da se ob uporabi I. odstavka § 90. pravice, navedene v številki 1 im 2 § 47. kaz. zakonika z izbrisom obsodb ne morejo- avtomatsko vračati, temveč se morejo naknadno (vnovič) pridobivati. Ob uporabi III. odstavka § 90. kaz. -zak. pa ni tako. Zakonodajalec ni v besedilu te določbe nikakor podal omejitve sklicevaje se na številko 1 in 2 § 47., temveč je z njo — drugače kot v I. odstavku — določeno: izbris izrečene obsodbe za bodočnost z vsemi njenimi zakonskimi posledicami. Z ozirom na to pa, ker se z njo za izbris obsodbe zahteva, da je minilo 5 let in da je bila oseba obsojena prvikrat, torej da so pogoji hujši, nego v primeru I. odstavka, je treba smatrati, da je hotel zakonodajalec s
to določbo ob izbrisu obsodbe vrniti dotični osebi vsa prej pridobljena prava, torej tudi pravico do pokojnine, to
tem prej, ker določba III. odstavka § 90. ni z omejitvami zvezana sklicevaje se na številko 1 in 2 § 47. kaz. zakona. Ker pa je tožitelju z odločbo okrožnega sodišča v N. N. od 2. maja 1933, Kno XII 121/33, v smislu § 90. kaz. zakona izbrisana za bodočnost kazen z vsemi njenimi zakonskimi posledicami, se mora smatrati da je s tem sklepom tožitelju vrnjena tudi prej izgubljena pravica do pokojnine, tako da je minister protizakonito ravnal, ko je z izpodbijalno odločbo zavrnil tožiteljevo zahtevo po nakazilu pokojnine.«
Z ozirom na prednje in na podlagi čl. 12. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave od. 31. marca 1929, 'čl. 42. zak. o državnem svetu in upravnih sodišč, § 2. zak. o organizaciji fin. uprave od 7. dec. 1929 in § 90. odst. III. kaz. zakonika od 27. jan. 1929
odločam:
da se N. N., upokojenemu ..., prizna pravo do pokojnine, katera mu je bila ustavljena z odločbo bivše delegacije ministrstva financ v N. Imenovani ima pravico do pokojnine po-čenši od 1. junija 1933, ker je zaradi sklepa okrožnega sodišča v N. N., Kno XII 121/33—3 od 2. maja 1933, odpadel razlog za izgubo pokojnine.«
Zahvala.
Podpisana Marija Čepe, se zahvaljujem Nabavljaini zadrugi državnih uslužbencev v Mariboru, ki mi je takoj ob prijavi smrti izplačala posmrtnino po mojem soprogu, šolskemu upravitelju v Kamnici, v znesku Din 5 244 —.
Marija Čepe
Državnim nameščencem nudimo
10°lo popusta
pri nakupu damskih m mošMli oblačil ___FFcIII LtlMČ* Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Izguba pokojnine zaradi kazenske obsodbe.
Neki državni upokojenec, ki je bil obsojen z razsodbo kazenskega sodišča, je izgubil tudi svojo pokojnino. Ko je bila temu upokojencu s sklepom pristojnega sodišča po preteku predpisane dobe od prestanka kazni kazen oz. njene pravne posledice izbrisane, je prosil za ponovno priznanje svoje pokojnine. Pristojno ministrstvo za finance je to prošnjo odbilo z odločbo, proti kateri je vložil upokojenec tožbo na državni svet. Z razsodbo državnega sveta je bila odločba fin. ministrstva razveljavljena in je finančno ministrstvo nato izdalo novo odločbo, katero v naslednjem objavljamo:
»Z razsodbo državnega sveta štev. 25.993 od* 22. sept. 1933, je razveljavljena odločba fin. ministrstva štev. 30.829/1 od 18. julija 1933, s katero je bila zavrnjena zahteva N. N., naj mu se vnovič nakaže pokojnina, katero je
Fred. Boutet:
Veliki pes.
»Zdaj imam pa dovolj! Dovolj imam, slišiš? Na vse zadnje me pa vendar nimaš za neumno gosko, ki ti bo igrala Gašper-čka. Prav res, dovolj imam in še preveč.«
»Kaj praviš? Česa imaš preveč?«
Ves zaspan je sedel Andre v postelji, s čisto zmršenimi lasmi in z odpeto srajco, da so se mu videla koščena prsa. Pogledal je malo Coletto, ki je stala vsa sladka in napol gola v svoji prosojni nočni srajčki sredi sobe in jezno bila ob tla. Njeni zmerom pogostejši izbruhi srda so ga plašili. Kako je le moglo priti do tega, da se je to nežno, prikupljivo bitje spremenilo v popolno furijo?
»Vsega imam dovolj!« je kričala. »Tebe imam dovolj, dovolj življenja, v katero si me ta zadnja tri leta obsodil, odkar sem storila neumnost, da sem se preselila k tebi. Dovolj mi je tega, da stanujem v ti revni luknji, dovolj mi je tega siromašnega življenja brez vinarja, brez lepih oblek, brez nakita! Saj sem vendar brhka, mar ne? Nič drugega nimam razen ljubezni! Lepa hvala za tako ljubezen: lepa hvala zanjo! Dovolj mi je take ljubezni!«
»Ampak Coletta, saj si vendar dobro vedela,, da sem samo skromen uradnik. Tn vendar si me tako rada imela!«
»Takrat sem mislila, da si boš znal bolje pomagati, da boš zaslužil kaj denarja. Pa bi si bil vendar mogel karkoli izmisliti, igrati na borzi... Saj si vendar v banki.«
»Zaradi tega še ni rečeno, da moram imeti denar... Pomiri se vendar, ljuba Coletta... Kaj ti je vendar danes? Saj ti
izgubil na podlagi kazenske sodne obsodbe. Razsodba je utemeljena takole:
»S to odločbo zavrača minister to-žiteltjevo zahtevo po povračilu pravice do pokojnine iz razloga, češ, da za to zahtevo ni podlage v III. odstavku § 90. novega kaz. zakonika, ker more v konkretnem primeru izbris obsodbe imeti za bodočnost samo ta pravni učinek, da dotična oseba zadobi spet možnost, da si pridobi pokojnino. Pri tem se smatra, da je to novo- pravo, ki s prvim, izgubljenim, nima nobene zveze, da pa tu ne postoji možnost, da se z izbrisom kazni vrne tudi izgubljena pravica do pokojnine.
Kako se bodo vrnila ta prava in katera (po izbrisu obsodbe, zaradi katere so bila prejšnja izgubljena), je predpisano v § 90. kaz. zak.
Po L odstavku § 90. tega zakona je predpisano, da bo oseba po preteku 3 let po prestani, zastareli ali odpu-
vendar nisem nič žalega storil... Ravno sinoči sva se vendar tako prijetno zabavala ...«
»Saj prav to je tisto .. .«, prenehala je in zamolčala Andreju, da jo je ravno si-nočni nenavadni obisk gledališča — in nato še kavarna — spravil do obupa. V tem kavarniškem restavrantu so elegantni ljudje večerjali, med tem ko se je morala zadovoljiti s skromno skodelico bele kave. Šele to ji je kruto predočilo, kako zavidanja vredne reči so razkošje in zabave, ki si jih ni mogla privoščiti. Ponoči, ko je bede ležala poleg siromašnega Andreja, čigar zdravi spanec jo je dražil, je morala misliti na vse to. Zdaj je bila popolnoma prepričana, da tega moža ne ljubi več in bila je srečna, da se ni bila udala njegovi želji, naj se poroči z njim.
»Pol devetih — vstati moram, sicer pridem prepozno v urad,« je dejal Andre.
»Le vstani, če te je volja, če pa hočeš imeti kavo, si jo boš pa že moral sam kuhati. Tudi tega imam dovolj, da bi ti bila za deklo.«
Vendar je skuhala kavo, med tem ko se je Andre v sosednji sobici oblačil. Ko je prišel ven, si je nalil skodelico in del sladkorja v kavo.
»Hvala lepa,« je rekel, ves srečen. »No vidiš, saj se le hujšo delaš, kot pa si... Pa si mi vendarle pripravila kavo.«
Hotel je objeti Coletto, ta pa se je umaknila.
»Bilo bi prav neotesano, če bi ti ne skuhala kave. Končno pa enkrat več ali manj . . .«
»Kaj naj to pomeni?«
»To pomeni, da grem... Zagotovim te, da govorim resno... Nič več nočem
Uradniško pravo v praksi.
Kolekovanje prošenj za dopust. Na
vprašanje, da-li morajo člani strokovnih društev v posameznih ministrstvih svoje prošnje za dopust v svrho prisostvovanja raznim kongresom za katere je bil dopust v načelu že odobren, kolekovati po predpisih taksnega zakona, je finančno ministrstvo izdalo naslednje tolmačenje: »Po § 97. sedanjega uradniškega zakona so državni uslužbenci oproščeni plačevanja taks za vloge ali zahteve, ki se tičejo osebnih ali družinskih pravic po tem zakonu. Ker je po § 86. u. z. odmor osebno pravo, katero gre uradniku po zakonu, zato so vloge in zahtevki glede tega odmora oproščeni plačevanja takse. — Kadar pa gre za vprašanje dopusta zaradi prisostvovanja kongresom, je treba vlogo za tak dopust kolekovati, čeprav postoji načelno dovoljenje za ta dopust.«
živeti s teboj.. . Bila sem v pisarni, ko sva se spoznala. Šla sem s teboj, ker sem te imela rada in ker sem bila prosta. Ne ljubim te več in hočem biti spet svobodna, da si ustvarim položaj, ki me bo vreden. Nastopim službo tajnice... Dokler ne najdem še kaj boljšega ...«
Coletta je govorila zdaj mirno, toda z odločnostjo, ki je bila, kot je Andre spoznal, nepreklicna. Prebledel je: naj jo mar izgubi? Šele zdaj je jasno začutil, kako zelo mu je ta ženska blizu.
»Coletta, to vendar ni mogoče, tega ne misliš resno, samo preplašiti me hočeš,« je jecljal Andre z zadušenim glasom.«
»Pač, popolnoma resno mislim. Ko boš prišel nocoj domu, me ne bo več tukaj.«
»Coletta, ljuba mala Coletta ... saj to je nemogoče.«
Padel je prednjo na tla in jo objel okoli kolen. Z glasom, ki so ga dušile solze, jo je zaklinjal, naj mu ne prizadene te bolečine: saj je ona vendar njegova sladka ljubica, njegovo življenje njegovo edino premoženje . .. Zaslužil bo denarja, povišajo mu plačo... Vse bo storil, kar je le mogoče, samo zapusti naj ga nikar...
Coletta je brez ganotja poslušala, vsa trdno odločena, da izvrši svoj sklep. Dovolj je imela revščine.
»Ali veš, da je že pol enajstih?« je končno pripomnila.
Skočil je po koncu. Njegov urad!... Predstojnik, gospod Herbinger, je strogo pazil, da so uradniki prihajali točno v urad.
»Oditi meram. Taka zamuda!... Ampak nocoj moraš biti ti doma, kajne, predraga? . .. Prav gotovo ...«
Nič ni odgovorila. Spet jo je iskreno prosil. Ker se je naveličala njegovih pro-
Pravica upokojencev do draginj' skih doklad. Finančni minister je izdal odločbo štev. 30.196/1 oci 12. julija, s katero je pojasnil razliko med dohodki po čl. 25. in čl. 26. uredbe o draginj-skih dokladah državnih upokojencev od 14. marca 1932. Po čl. 25. uredbe je določeno, da nimajo pravice do osebne draginjske doklade tisti upokojenci, ki imajo od osebnega dela ali premoženja nad 2.500 (oz. 2.999) Din čistega dohodka na mesec. Po čl. 26. nimajo pa pravice tisti, ki se bavijo s samostojno obrtjo oz. delom, za katero je potrebna pooblastitev oz. dovoljenje pristojnega oblastva. Ker so nastali dvomi, kako je ločiti teh dvoje vrst dohodkov, je pojasnjeno zdaj, da velja čl. 26. za tiste upokojence, ki opravljajo kakršnokoli pridobitno delo z namenom, da si pridobe zaslužek, in ki je podvrženo pri-dobnini po čl. 42. do 59. zak. o nepo-
šenj, mu je iskreno obljubila, da bo zvečer doma...
Zdaj je Andre malo olajšan odšel, čeprav ga je še mučil nemir. V urad je prišel z veliko zamudo, se sprl z ravnateljem in popoldne — Andre je za obed použil komaj par grižljajev — so ga poklicali h gospodu Herbingerju, ki je želel z njim osebno govoriti.
Gospod Herbinger je bil debel, čisto dobrodušen človek. Samo zelo visoko mnenje je imel o svoji važnosti in to ga j® delalo gospodovalnega. Ko mu je očital zakasnitev, je Andre ves v strahu mislil na
Coletto in popolnoma zmedeno odgovarjal* Tedaj se je predstojnik razjezil in izjavil* Andreju, da je s koncem meseca odpuščen*
Ta odpust, ki bi bil ob vsaki drugi priliki Andreja popolnoma strl, je le medl° učinkoval nanj. Mislil je samo na Coletto* Precej po pisarni je zdrvel ves prepoln bojazni domov in srce mu je divje razbijalo* Colctte ni bilo več. Vzela je svoje oblek® in perilo in pustila pismo, v katerem mu j® sporočila svoj trdni sklep, da končno veljavno prekine vse zveze z njim.
Mladi mož je krčevito zaplakal. Ni mogel vzdržati, da bi bil ostal v stanovanju, ki se mu je zdaj zazdelo tako popr'1' noma prazno. Odšel je in taval po ulican-docela obupan in potrt. V neki kavarni j6 popil čašico likerja, potem še eno in kon' čno tretjo... Zdelo se mu je, da boleči1’4/ malce popušča... da se umika. Andre ^ prav nič mislil na večerjo in taval n3' prej... Prišla je noč. Ne da bi se pra zavedel kako, je šel po stopnišču, ki je '/T dilo z nabrežja k Seini. Stopal je po strrnlf; stopnicah in gledal v temno vodo, v so se zrcalile luči. Nenadoma je moral r
srednih davkih. Vsako delovanje, ki je podvrženo pridobnini, spada torej pod pojem samostojnega dela po el. 26. navedene uredbe. Vsi ostali upokojenci pa, ki se ne bavijo s posli, podvrženimi pridobnini, toda imajo razen pokojnine še druge dohodke, spadajo pa pod določbo el. 25. uredbe, ker ta njihov dohodek ne izvira iz samostojnega pridobitnega delovanja. Razlika med obema členoma je torej: čl. 26. velja za delovanja, podvržena pridobnini, čl. 25. pa za zaslužek od osebnega, nesamostojnega dela ali službe, ter za dohodke od premoženja. — Kot »odobrenje ali dovoljenje pristojnega obla-stva« je smatrati ne le izrečno dovoljenje, izdano s pismenim odlokom, temveč tudi dejansko odobrenje, kjer oblastvo tihoma ne nasprotuje izvrševanju dotičnega posla.
Dvomesečna posmrtna pomoč. Po smrti državnega uslužbenca oz. upokojenca pripada vdovi oz. otrokom, če nimajo drugih dohodkov, po § 95. u. z. posmrtna pomoč v izmeri dveh mesečnih prejemkov pokojnika. Kaj je pa razumeti pod »dohodkom«, je razvidno iz razsodbe državnega sveta, izdane na neko konkretno tožbo pod št. 29.440/32 od 27. sept. 1932. Utemeljevanje razsodbe se glasi: »V § 95. u. z. je predpisano, da se dajo po smrti drž. uslužbenca kot pomoč njegovi ženi in otrokom, če nimajo drugega dohodka, dvomesečni prejemki pokojnika. Z izpod-
bijano odločbo je bila tožiteljici zavrnjena prošnja za to podporo po smrti njenega moža z razloga, ker ima hišo. V svoji tožbi na drž. svet trdi to-žiteljica, da njena 'hiša ne more biti ovira za prejem te podpore zato, ker od te hiše nima nobenih dohodkov, temveč v nji samo stanuje. Po navedenem je pa kot pogoj za priznanje podpore, za katero gre, predpisano, da preostali nima nobenih drugih dohodkov. Ta pogoj pa v tem primeru ni izpolnjen. Hiša. katero ima tožiteljica, predstavlja vsekakor neko premoženje, ki donaša koristi oz. dohodke. Če jo ona kot lastnica izkorišča oz. če se poslužuje dohodka od nje naravnost s tem, da sama stanuje v hiši, ali pa s tem, da posredno oddaja hišo, v najem in prejema najemnino kot dohodek, predstavlja oboje samo način ukoriščanja dohodkov od hiše. Toda v tem kakor v onem primeru pa ni sumnje, da daje hiša določene koristi oz. dohodke.«
Zahvala.
Podpisana Priska Černe se zahvaljujem Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev v Mariboru, ki mi je takoj ob prijavi smrti izplačala posmrtnino po mojem soprogu, Albinu Černe, stavbenemu nadsvetniku Din 5 244' —.
Priska Černe
Vestnik.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
voščita vsem državnim uslužbencem in upokojencem
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
K novemu letu. Da moremo s to številko stopiti že v XVI. letnik, je zasluga tudi vseh tistih naših zvestih naročnikov, ki se zavedajo pomena neodvisnega uradniškega glasila, in ki redno izpolnjujejo svoje naročniške dolžnosti. Prav v teh hudih časih je Potreba lastnega stanovskega lista za vse drž. uslužbence in upokojence še prav posebno nujna. Zato prosimo naše naročnike, naj ohranijo listu zvestobo, kakor jo bomo mi njim. Priložili smo čekovna položnice in prosimo vse, da se jih poslužijo in nam nakažejo naročnino.
Nekaterim bivšim naročnikom pošiljamo današnjo številko z vljudnim vabilom, da se na list zopet naroče. V ta namen smo jim priložili čekovne položnice, katerih naj se blagovolijo poslužiti, če obdrže list. Naročnina je ista kakor doslej, namreč samo 40 Din na leto. Pričakujemo, da se bodo naši bivši naročniki v čim večjem številu odzvali temu vabilu.
Kongres mednarodne učiteljske federacije. Izvršni odbor te mednarodne
organizacije v Parizu je sporočil JUU željo, da bi se kongres federacije vršil leta 1934. v naši državi. Odbor JUU je predlagal Beograd, Split ali Dubrovnik, iz Pariza je pa dospel odgovor, da je določen za prihodnji kongres Beograd, če se kongres ne bi vršil na Dunaju.
Značilno. V »Jutru« od 10. decembra 1933 smo brali naslednjo notico, katero dobesedno prenašamo: »Nabiralni in cvetlični dnevi. Iz vrst staro-upokojencev smo prejeli: V Ljubljani imamo dbsti takih akcij in prav je tako. Saj s tem dokumentiramo dobro in plemenito srce. Toda ali bi ne bilo dobro, da bi se s takim dnevom spomnili tudi onih bednih in ubogih, ki se jih nihče ne spomni — naših staroupokojencev? Leta in leta nam hirajo pri svojih pičlih pokojninah, potem ko so svoje zdravje in svojo moč do izčrpanosti posvetili poštenemu delu. Ali bi ne bilo za vse te bednike primerno prirediti tak cvetlični dan ne samo v Ljubljani, temveč po vsi državi! S skromnim prispevkom, ki bi ga posameznik niti ne občutil, bi olajšali mnogim grenke poslednje ure. In v spoštovanju najstarejših bi nam bilo lepo zadoščenje v uteho in blagoslov.«
Zdrav nacionalizem naj temelji na zdravi etiki — poštenosti! Iz »Učitelj-
dre pomisliti, kako pogostoma si ljudje jemljejo življenje iz obupa, zaradi nesrečne ljubezni ali zaradi revščine .. . Mrzlo ga je spreletelo po hrbtu. Nikoli se ne bi sam Usmrtil, pa naj bi bil še tisočkrat bolj žalosten, pa naj bi bil v največji stiski, ni: koli ne bi niti pomislil na samomor ... Co-letta ga je zapustila. Strašno je trpel za-radi tega ... Zdaj je bil še brez službe ... zares žalosten pogled v bodočnost ... to je Pomenilo skrbi, neskončna tekanja, pomanjkanje ... Ampak samomor . .. ne, samo tega ne!... Groza, ki ga je prevzela ob misli na samomor, mu je pomagala, da je svojo nesrečo laže prenašal.
Nenadoma je zaslišal hrup in žvižge in v>del, kako nekaj nedoločnega drvi proti ujemu. Velik pes se mu je zagnal z vso silo med noge in ga vrgel po nasipu v reko. Qd strahu je omedlel in valovi so ga odnesli s seboj.
Ko se je spet zavedel, je ležal po dol-fiem na nekakšnem ležišču v neznani sobi. hjudje so stali okoli njega in so se skrbno trudili zanj. Slišal je, kako je nekdo rekel: /‘Da, da, prav natanko sem videl, kako je Sei po bregu in nenadoma skočil v vodo.« Andre ni natančno razumel. Torej so , biisliij na samomor? ...
■ Hotel je govoriti in ljudem pojasniti st:var, toda nenadoma se mu je zasvetila mi-/C1 sredi prekipevajočega veselja, da še živi 11 da je ušel smrtni nevarnosti. Ljudje mi-- '1° na samomor. Prav, naj le mislijo.
Kakš;
Kako
naj
ne očitke si bo delala nezvesta Coletta. si bo očital gospod Herbinger, ki se zmerom tako domišljal, da je človeko-
buben predstojnik! Ko so Andreja vprašali '-zroke, ki so ga pognali do tega obup-
nega dejanja, je rekel samo: »Osebne skrbi in gospodarske težave«.
Ko je resen in sočutja poln policijski komisar Andreja pripravil do tega, da mu je prisegel, da ne bo nikdar več mislil na samomor, mu je leta mračno odvrnil, da su mu zdi, da mu more dati besedo na to.
Pod zaglavjem »Obupanci« so poročali listi v treh vrsticah o samomorilnem poskusu nekega mladega bančnega uradnika, po imenu Andreja Collonge in prva, ki je na vse zgodaj hitela k zgoraj imenovanemu Andreju Collonge, je bila Colleta: obupana, v solzah se topeča Colleta, ki so jo mučili očitki težke vesti, vsa polna ljubezni — malo tudi ponosna, da je postala junakinja take drame — in prisegla mu je, da bo zmerom in večna zvesta možu, ki jo je tako ljubil, da se je zaradi nje hotel sam usmrtiti. .
Takoj na to je obiskal svojega uradnika gospod Herbinger. Predstojnika je v resnici pekla vest, da je s svojo ostrostjo pognal mladega človeka v samomor, ko vendar ubožec ni nič drugega zakrivil, kot da je prekasno prišel v pisarno. Gospod Herbinger je zelo dobrotljivo govoril z Andrejem, mu z očetovsko milino očital njegovo obupno dejanje in mu nazadnje sporočil, da mu je njegovo mesto seveda še naprej ohranjeno, hkrati mu je pa obljubil, da bo takoj napredoval.
Andre se je zaklel predstojniku in'Co-letti, da ne bo nikdar več poskusil samomora ... Z veliko hvaležnostjo je pa mislil na velikega psa, ki mu je za ceno nezaželene kopeli prinesel in zagotovil srečno bodočnost ...
skega tovariša« posnemamo sledečo izjavo, objavljeno pod naslovom: »Za poštenja pri dopisovanju v javne liste«: V »Pohodu« z dne 25. nov. t. 1. je bila objavljena notica »Himna metli«, v kateri se navaja, da je bil nameščen neki učiteljski abiturient »prepričan punktaš« in ne ravno »sijajen dijak«. Zadeva diši po javni anonimni denuncijaciji. Vprašanje opravičenosti ali neopravičenosti prizadetega abituri-enta do službe puščam v stran in naj se podeli služba bolj upravičenim, ako so podani razlogi za to. Nikakor pa ne moremo pri tem primeru mimo izbire sredstev za njegovo odstranitev. Zdrav nacionalizem mora bazirati na poštenositi, zato tudi »nacionalnih zahtev, katerim so podlaga nepoštena sredstva, ne moremo odobravati. Pisec se najbrže niti zavedal ni, kaj se pravi žigosati mladega, neizgrajenega človeka — opravičeno ali neopravičeno — s »punktašem«, da mu tako dejanje uniči lahko eksistenco za vse življenje! In to vse radi — kruhoborstva! Nehajmo vendar že enkrat s »punktaši«, ko bi lahko navedel nešteto primerov, kako se ta »šlager« v neštetih primerih tudi zlorablja. Poštenost mora biti predvsem podlaga pri objavah, ki se sklicujejo na nacionalne ozire in ki naj grade, ne pa — ubijajo! V Ljubljani, 1. decembra 1933. — Ivan Dimnik, predsednik sekcije JUU za drav. banovino.
Glavna znamenja Kathr. Kneippo-ve sladne kave so: a) dobro zaprt zavitek, b) slika župnika Kneippa, c) podpis: Seb. Kneipp!
Nagrade dnevničarjev ob vpoklicu k vojakom. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, da dnevničarjem v služ-
bi države, ki so na poziv vojaških oblasti na vojaških vajah, a jim za ta čas služba ni prestala, pod ostalimi zakonskimi pogoji pripada tudi za ves čas vojaških vaj pogodbena nagrada. Po določbah §§ 171., 172. in 173. u. z. (§§ 177., 178. in 179. zak. o prom. osebju) dnevničarjem, kadar so odsotni iz službe, sicer nagrada ne pripada, vendar se po cit. pojasnilu fin. ministrstva od 5. oktobra 1933, št. 39.501/1, vojaška služba ne smatra za odsotnost v smislu navedenih paragrafov. Glavna kontrola je to pojasnilo vzela na znanje brez pripombe na svoji splošni seji od 27. oktobra 1933.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so v letu 1933. darovali naslednji gg.: G. Meglič Otmar, višji davčni upravitelj v p., Maribor 60 Din, f g. Jaklič Josip, carinski upravnik v p., Studenci 2 X 25. 50 Din, g. Šarabon Josip, upravitelj sploš. bolnice v Ljubljani 25 Din, g. Arko Adolf, ravnatelj jetnišnice v Ljubljani 20 Din, g. Magdič Franjo, višji pis. oficijal v p. v Ljubljani 20 Din, g. Schmit Drago, viš. sodni oficijal v Trebnjem 4 X 5, 20 Din, g. Hiibel Marija v Kranju 2 X po 10, 20 Din, g. Ratej Franc v Mariboru 10 Din, g. Gril Fran, davčni inšpektor v Slov. Bistrici 10 Din, g. Rozman Alojzij, okrajni tajnik v Novem mestu 10 Din, ga. Jenko Helena v Ljubljani 10 Din, g. Dolinšek Apolonija v Kamniku 10 Din, g. Simerl Josip, višji sodni oficijal v Šoštanju 2 X 5, 10 Din, g. Kuhar Franjo, Novo mesto 8 Din, g. Smolnikar Krista, sodna uradnica v Šoštanju 5 Din, g. Juvančič Franjo, Holmec pri Prevaljah 2 Din. — Vsem gg. darovalcem oz. darovalkam se najtopleje zahvaljuje — Uprava.
Trpežnost je merilo vrednosti
Zanesljivo trpežne tkanine za plašče, obleke in kostume, dobro belo blago za perilo Vam nudi
A. ŽLENDER
LJUBLJANA, Mestni trg 22
V novo leto.
Sklepamo petnajsti letnik »Našega Glasu«. Koliko dela in truda, koliko vsebine, koliko gradiva, koliko potrpežljivo zbranih koristnih drobcev je v teh petnajstih letnikih! Smo izpolnili nalogo, smo se vsaj približali cilju?
Ob koncu leta delamo bilance, polagamo obračune. Kako smo delali, kako smo izpolnili zaupanje, stavljeno v nas? Poglejmo?
Če naj katerokoli glasilo izpolnuje svoj namen, treba da je čimbolj razširjeno. Ni dovolj, da ga čita ozek krog privržencev z isto miselnostjo, prodreti mora v širše sloje in tam vabiti nove pristaše, propagirati svoje ideje, vplivati na bralce in širiti svoj program. Zavedajmo se tega in širimo naš tisk. Tisk je velesila! On ustvarja javno mncfije.
Vse to velja tudi za uradniško organizacijo in za »Naš Glas«. Ni zadosti, da ga beremo mi sami, ne!, razširiti ga moramo med neuradnike. Široka javnost mota zaznati za naše težnje, za naše pravične zahteve. Ni čisto vseeno, če vse to ljudje izvedo — ali ne. Javno mnenje je kakor posameznikova vest. Ne pravi zaman sv. pismo: Trkajte — in se vam bo odprlo, prosite — in se vam bo dalo! Mi, državni uradniki moramo trkati neprestano in glasno, da se nam odpro vrata in dobimo, za kar prosimo: možnost dostojnega, stanu in delu primernega -življenja, brez morečih skrbi za svoj obstanek.
Predvsem moramo doseči to, da razširimo naš list v vse, pa prav v vse javne lokale, kamor redno zahajajo javni nameščenci. To so kavarne, restavracije, gostilne, čitalnice, čakalnice, brivnice in sl. Samo malo samozavesti nam je treba in doslednosti, pa uspeh ne izostane. Vsak državni nameščenec naj vselej in povsod zahteva svoje glasilo, lastniki takih lokalov ga kmalu naroče.
Prosimo vse tovariše, da nam pomagajo. Razširimo »Naš Glas«! Naročajmo ga pa tudi sami. Koliko jih je še med nami, ki jim gmotne razmere dovoljujejo, 'da si ga naroče — saj znaša naročnina komaj 3'33 Din na mesec, za vse leto le 40 Din — pa jih vendar ni v seznamu naročnikov. Preženimo si to mlačnost, to malodušnost iz src. Pogum in smisel za stanovsko zavednost sta nam potrebna bolj od vsega drugega.
Pomagajmo si sami — in Bog nam pomore! Bclj ko kdaj prej se zvestoba pokaže in izkaže v stiski. Prav zdaj, v tej težki gospodarski krizi, je treba, da naše državno uslužbenstvo pokaže, da hoče imeti lastno, neodvisno, dobro in zanesljivo informativ-
no glasilo. Pokazati pa mora to zavest z dejanji! Zato naročajte »Naš Glas«, širite ga med znanci in po javnih lokalih. Podpirajte ga s prispevki za naš tiskovni sklad. List je navezan samo na naročnike, na pji-hovo zavednost in zvestobo. Ne pozabite, da je to naš list, vseh nas skupno glasilo!
Nove knjige.
Jugoslovansko finančno pravo: Neposredni davki, državna trošarina in takse.
Knjiga, ki jo je priredil Sušeč Štefan, načelnik fin. oddelka banske uprave v pok., bi po prvotnih objavah morala iziti konec novembra 1933. V tem času so pa prišle v javnost vesti o važnih zakonskih spremembah. Zakonskim predpisom finančne stroke, ki so že itak raztreseni po vseh mogočih zakonih, uredbah in pravilnikih, se bodo dodale še nove spremembe in dopolnitve zakonov o neposrednih davkih, o trošarini in taksah. Zato se je odložil tisk knjige, dokler davčne, trošarinske in taksne reforme ne bodo zakonito določene. Avtor bo spopolnil svoje delo in upošteval vse te reforme. Zato bo imela knjiga še večjo uporabno vrednost, bo se pa vsled te^a malo zakasnila. To naj služi v vednost vsem p. n. uradnikom, organom fin. kontrole in upokojencem, ki so knjigo naročili. Navzlic obširnejši vsebini in nepredvidenemu delu ostane cena knjigi v prednaročilu nespremenjena, namreč 80 Din. Knjigarniška cena se bo naknadno določila.
Prenočujte
v Zadružnem prenočišču
(Preje: Hotel Tratnik)
Nabavljalna zadruga državne železnice Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
________________Udobne
sobe
Cene: Soba s toplo in hladno tekočo vodo, centralno kurjavo, kopalnico in takso od Din 16*- do Din 22*- za osebo. Prenočevati morejo železničarji, državni in samoupravni uslužbenci (tei člani njihovih rodbin), ki so član; katerekoli zadruge, ki je včlanjena v Savezu Na-bavljalnih zadrug državnih uslužbencev.
Srečno novo leto !
Učiteljska knjigarna v Ljubljani in podružnica v Mariboru
•••••••••##••••#•••••••#•••#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Srečno in veselo novo leto 1934.
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Jakob Kavčič
parna pekarna
Srečno in veselo novo leto
1934
želi vsem svojim članom
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani
DEŽNIKE
NOGAVICE
VSE IZ LASTNE TOVARNE
v priznano solidni in elegantni izdelavi
oddajamo po tovarniških cenah
V NAŠIH PRODAJALNAH V LJUBLJANI
PREŠERNOVA ULICA 20 PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic
JOSIP VIDMAR
Sukne in površnike
Velika zaloga oblek in perila iz lastne tovarne Triglav — Izdelava tudi po naročilu
za gospode in dečke
Dobite v veliki izbiri pri
OLUP
STARI TRG 2	.
Srečno novo leto !
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Srečno in veselo novo leto 1934.
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
■■—F. K. DERENDA
konfekcija „FRANDE“
Gradišče 2.
Srečno in veselo novo leto 1934.
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
•3f	IGLIČ FRANC
krojaški atelje, Ljubljana, Pražakova ul.
Priporcčanio Vam najboljša šivalne stroje in kolesa
Adler, Gritzner
Švicarski ple- v-v -a « j
tiim stroji imbied
«5
0
Si
1
O
Jos.Petelinc,Ljubljana
Tel št. 2913.	za vodo.
| PORAVNAJTE f I NAROČNINO l
Bluze, damsko in moško perilo, razne pletenine, kravate, rokavice, nogavice in torbice, kupite najbolje
Ljubljana, Stari trg 8
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU"! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10“/» popusta.
K
Varno naložite svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI
REGI STR O VANI ZADRUGI Z OMEJENO ZAVEZO
v uubljani ♦ Miklošičeva cesta št. 7
POLEG GRAND HOTELA UNION V LASTNI PALAČI
Obrestuje najugodneje Telefonska številka 2412 Štev. poštne hran. 11.165
UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA MARIBOR
FRANČIŠKANSKA 6 TVRŠEVA ULICA 44
TELEFON ŠTEV. 3397 TELEFON ŠTEV. 2628 RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠTEV. 10.761
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisar' niških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz ino' zemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik-Cene solidne! — Postrežba točna! — Zahtevajte ceniki
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana §
Vodnikov trg št. 5.	r. z. z o. z.	Telefon št. 2421.
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
Izdaja za konzorcij »Naš GlasM odgovorni uredni!' ^r. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.