(Večerno izdanje.)
7. številka.
V Trstu, v torek dne 16. januvarja 1894.
Trčaj XIX.
nBOINMTu lakaja po trikrat aa taden v ftaitib is-daajih »t torkih, Aatrtklh
■■ aobotah. Zjatraaj« i*d..nj« izhaja ali C. ari zjatraj, »ač»rna pa ab 7. ari rvačar. - Obojna itdanja stana: M J«4*i) maaa« . r. -.»0, ima AfitriJ. r. 1.4« m tri IHH. . , 8 «0 , ,	4,—
aa pol leta . . . 6,— . ■ , I — aa m lata ... 10 — . , . 14,— Na iiriik« krti ^ ,-tlslena naroinlne ta
rt |smljs uir. Pasamičra iUvilka m dobivaja * pro-dajalaiaah tobaka * Trttu po a avl., 9	po a »vi. Sobotno već ar na
iidaaja v Trtfu * ni., * 6*rM « ni.
EDINOST
Oglui ae rakune po tarifu t petitu; za
nfti) t <lrbt>limi črkami *e pUiajs fir<i*f«>r. koliki- ot>««fa ATaHnili »r«tie. Poslana aamrtn in javaaiahvala, nuit'i ogtaai iti), r« računajo pn pngadki.
V*i d">pi«i naj poiiljajo UMdniitTn : ntica Cfttrrma it. 13. Vaako pi«mo aiara biti frankoTnno, kur nsfrankovana ta na »proj imajo. Rokopiii se ne vračajo.
Naročnina, raklamacija in aglasa ipra-jema ilpravniitvo alica Casarma M.
Odprta reklamacije »o prosta pottniae.
Glasilo slovenskega polltl6netfa druitva za Primorsko.
tt T eillMtU J« mar •
Slovenske šola v Trstu.
Kaj niso že vse pisali in govorili o slovenskih Šolah t Trstu! Kaj niso že ▼se storili Tržaški Slovenci, da bi jim odprli slovensko šolo! Kaj niso že vse storili naši poslanci na Dunaju, da bi bili dosegli slovensko šolo! Koliko poti bo 2e imeli slovenski roditelji, da bi bili izprosili slovensko Šolo! Jej! ko bi to vse našteval, bila bi „Edinost" samo teh naštevanj vsa polna; niti prostora bi ne bilo v listu za vsa ta naštevanja, ako bi tudi izhajala na štirih straneh. Zato nočem naštevati, temveč hočem pisati nekaj druzega.
Naša slavna občina naglaša vedno, kako po očetovsko skrbi za vse meščane|
V	tej veliki skrbi uveli so gospCda po okolici laške paralelke poleg slovenskih. Po vseh šolah v okolici morajo se otroci učiti laški, tudi po slovenskih šolah. Naša gospoda skrbijo, da, še preveč skrbijo za laški jezik; grozne skrbi imajo, kako bi čim preje vse poitalijanČili.
Poleg očetovske skrbi naglaša naša gospOda tudi ljubezen do meščanov. Jej 1 kako nas ljubijo, kadar jim donašamo svoje groše, Kadar pa kaj zahtevamo za naše groše, tedaj je konec ljubezni. Kar hitro delamo za Rusijo, ako le pošljemo kako slovensko ulogo na magistrat.
Se skrbjo in ljubeznijo do nas Slovencev od strani radikalne gosp6de italijanske smo torej pri kroju. Ako torej mestna gospdda nočejo skrbeti za nas, ako nas le takrat ljubijo, kadar jim prinesemo denarja, kaj hočemo torej od njih? — Moremo morda tudi mi ljubiti to gospddo? O ne in ue! Gospoda nas poznajo le takrat, kadar plačujemo, drugače smo jim tujci, drugače smo jim ljudje, ki ne potrebujemo nikakih pravic, drugače smo jim sužnji, nad katerimi lehko gospodarijo, kakor jim je drago. Oni nas tlačijo lahko, oni nas lahko zatirajo! Ubogi moj tlačeni rod, ki nimaš najmanjših pravio, ki te smatrajo tujcem tudi tam, kjer plačuješ! A Slovenci amo bili tukaj, preduo so bili tu naši italijanski srditeži. Ono poslopje, kjer sedaj tako oblastno gospodujejo nad nami, ono poslopje, od kjer nam prihajajo mnoge krivice, razruši se tekom časa, a naš rod bo še tu! One gospOde, ki gospodujejo v Trstu toli oblastno, davno ne bo več, a naš narod bo Še tu. In ako se
PODLISTEK. Tri povesti brez naslova.
Hrvatski ipiial Ksavarij Šandar-Ojalski. (IS)
Tr«<Js povaat.
(1860-1870) (Dalje.)
—	Torej, fi ae ne atrinjato z mojim pred. logom P Tedaj, gospod, mej nami ae preneha torej aleherna ves. Jai odhajam — in Juriaa je zaloputnil ■ vratmi.
—	Joj I in takega človeka aem jaz ljubila P — »upije Lotika. In zgrudila ae je na tla, omedlela je.
—	Hudodelec, nepoitenjak ! — vpil je atarček aa njim, pokleknifii k hčeri, ki je bila bleda kakor da nima v aebi niti kapljice krvi.
Dekle je ua to težko obolelo. Zdravnik je konatatoval, da ima slično srčno bolezen kakor pokojna jej uiati. Bolezen sama jo že iz pričetka kazala isto pot kakor pri materi.
V	malo dneh je deklo izgubilo ne samo avojo rudečo avežoit t obratu, temveč tudi črte ao ae nategnile nekako, pod očmi pa ao ae kasali Široki črni obroči; auti la ae je
mu no dajo sedaj pravice, zahteval jih bode takrat toliko silnejše, zahteval jih bode neustrašeno, ko se prepriča, kake krivice so se nam godile, kako smo ae morali boriti za vsako najmanjšo pravico.
Od mestne gospOde ne pričakujemo nič dobrega, pač jedino le vedno večja bremena, ki nam jih bo nakladali; pač pa pričakujemo, kako nas bodo Še na* dalje zatirali in poitalijančevali. Zato smo tudi uverjeni, da se bo.ie slovenske šole brsnili, kolikor bodo le inogli, zato smo uverjeni, da bodo nasprotovali, tej pošteni želji Tržaških Slovencev, kjer in kolikor bodo mogli. Taka je torej s to mestno gospodo.
Kaj je pa z vlado, kaj je pa z državo? vprašal me bode gotovo cenjeni čitatelj. O drŽavi se govori, da je ona mati, ki materinskim srcem skrbi za svoje podložnike. Ona je mati, ki brani pod svojim okriljem podložnike, da se jim ne gode krivice, da skrbi za svojo podložnike, da skrbi, da se no gode krivice nikomur.
Tako skrb pokazala jo vlada, pokazala je država za one Nemce, ki prebivajo tu v Trstu. Ker občina ni hotela ustanoviti nemške šole, prihitela je koj država in odprla je svojim otrokom, Nemcem uamreČ, več šol, nego je potreba za Nemce.
Ako torej drŽava tudi nas Slovence prišteva svojim podložnikom, ako ona tudi nas prišteva svojim otrokom, ako torej skrbi za svoje otroke, tedaj mora ugodno rošiti interpelacijo našega dirnega, ne-ustr šenega, poslanca Spinčiča, ki jo zahteval, naj so odpre v Trstu slovenska šola na državne stroške, ako je neče odpreti občina. Ako jo torej država v resnici mati svojim podložnikom, uverjeni smo, da bodo uslišano prošnje slovenskih roditeljev. Uverjoni smo, kajti: kaj naj si mislimo o vladi, ako bi ne hotela skrbeti za nas, ako bi ne hotola skrbeti za lastne otroke? Ako stori lehko kaj za Nemce, storiti je dolžna v toliko večji meri za nas Slovane, kajti Slovani smo, ki nosimo v Avstriji največje breme davka, Slovani smo, ki smo prelili največ krvi za Avstrijo, Slovani smo, ki smo največ žrtvovali za Avstrijo. In zato zahtevamo, naj se nam da, kar nam gre, zato zahtevamo svečano; beračimo ne, ker imamo pravico zahtevati. Zahtevate
od dne do dne in srce jej je bilo tako nepravilno, da joj jo često primanjkovalo sape ter je airota omedlevala. Za nekoliko me-acoev isgubila ae je polna oblika njenega obrata in milic in isgiuuli ati divna nje gibčnoat in klaaična harmonija vseh telea-uih črt; airota kazala ae je na vso atra-ni fipičaata in noapretna, na vso strani jo bilo videti kosti, njeni lakti pa ata učinjali dva ojstra pravokota. Lapsanovič je žo hotel v svojih akrbeb poslati po Jurioo, no, Lotiko jeli aa lomiti krči, da je lo čula o tej nameri. Nekaj časa putem je že čital v časopisu, da je Jurioa avanciral ter da s*.» je zaročil z neko baronico. Starček je todaj namenil odpeljati otroka na popotovanje, ali nepravilni arčni udarci njeui in pogosti krčiti napadi niao dovolili niti najkrajSo vožnje. Siroticu je atraiansko trpela. Kaj pa Se njene dušne bolečine 1 Sramovala se j«, žalostila, jokala, hrepenela po nekdanjih srečnejših dnuvili a /.opet jih proklinjala s avojo osodo v rod. Čeprav ie tako mlada, »poznala je resnico, da je smrt največa dobrotnica člove&tva, in rea si je tudi želela smrti.
Tudi atari Lapsanovič je obupal in trpel nepopisne bolečine. Njega raaum in njega
od nas to in drugo, dobro, a tudi dajte nam, kar nam gre! Nadejamo se, da se slovenska šola v Trstu skoro odpre in to na državne stroške, uverjeni smo o tem kot državljani, kot Avstrijci; kajti nam noče nikakor v glavo, da mi ne bi bili avstrijski državljani, v glavo nam noče, da bi ne bili mi avstrijski podložniki, da bi ne bili otroci države avstrijske.
Deželni zbor tržaški.
II. seja dne 15. j a ri u v a r j a 1894.
Sinoč je bila II. javna noja naiega deželnega zbora, katero dnevni red smo že objavili, Predsedoval je do?. glavar dr. Ferd. I'i t tori, prisotnih jo bilo 41 poslancov, Vlado je zastopal namestil. svetovalec baron C o n r a d. Po odobrenju zapisnika I. soje so prečita resolucija posl. B u g s t a 11 e r j a, V i e r t h a I o r j a in U L u z t. a 11 a, « katero poživljajo doželni zbor, da potrdi svoj h U i o p z dne 9. aprila 1892., po katarom se prosi vlada, da rosno prouČujo agradenje novih železniikih zvei s Trstom, oziraje se ua propadanje tržaSke trgovino iu povzdigo žalostnega gmotnega stanja prebivalstva, katero jo provzročila odprava svobodnega pristani ča, za kar ni Trut dobil nikakorŽno odškodnine. Burgstaller predlaga nujnoat. Post. Ve« nesian a« sklicuje na določbo v pravilniku, po kateri morajo predložiti poslanci samostalno prodi igo le a poročilom dež. odbora nli pa od kakega v kako svrho navInSč imenovanega odseka. V tem slučaju mora se ob-jirati tembolj na to določbo, ker se iaroka deželni odbor v spInSnem svojem poročilu, ki bodo takoj pročitan«, proti tej manifastaciji, kajti a tem predmetom ae bodo bavil v kratkem državni »bor. Zbok tega predlaga, da se ta resolucija izroči deželnemu odboru. Kljubu tena pn ponavlja posl. Burgataller nujnost, povdarjajoč, da ao iareče deželni zbor o tej ladevi, potrjujoč avoj sklep ■ dne 9. aprila 1892. in to abok tega, da s« naie ielje službeno prijavijo državnemu zboru, ampak osrednji vladi. Predsednik da na glasovanje oba predloga; Biirg*tallerjeva resolucija propade, a sprejme se Veneiianov predlog z 21 glasovi proti 10. (Štirje poslanci niao glasovali.)
Zatem prečita poročevaleo posl. D o m-p ori glavno poročilo del odbora o svojem delovanju iu o programu razprav. Zbor je vzel na tnanje program delovanja in prične razpravljati o predlogih dež. odbora. Ti prizdrave oči govorili bo jasno, česa mu jo pričakovati. Tu so ni mogol varati, kajti pri pokojni žoni se je vrAilo ravno tako. Velika njegova ljubezon do otroka dajala mu ja upanje do čudežev ter jo vočkrat povpraševal samega sobe, znksj no bi se dogodil tak čudei ravno pri njegovem jedionm otroku. A ko se je ozrl na nedolžno mučenico, tedaj so mu izginilo tako misli ; obrnivSi so proti zidu in stianivti svoje pesti preklinjal je vso: sebe, avojo usodo, položaj, ki je vzrok vsemu temu. »Moja rodoljubjo, moja zvestoba in ljubezen do te zemlje, ki me je porodila in ki hrani koali mojih stariSov, ta moja ljubezen, oh! ta jima je bila na poti, ta ljubezen jo morala vaakogar, ki ao mi jo približal, privesti na auui, da ao ga denuncirali. Ah t radi to ljubezni moj otrok ni smol imeti dotičnega, katoromu jo odkrila avojo srce. Nikakor ne obdolžujem one kukavice, ah, Bog moj, zakaj muČia zemljo mojo" ! — Tuko in jednako »o jo tožil in jezil. Večkrat so ho mu ulilo solzo, ko jo pomislil, tla je v Hrvatski So takih ljudi, kakorfieu jo Jurica Muletić „Taki ljudjo uprav nami želć biti tuji aluge in sužnji, ki se puščajo bičati. ^Da bi bil nesrečnež — ko bi ae bil odpovedal
logi so : Naj so naloži takoj deželnemu odboru, da proučuje in prodloŽi načrt p r e-osnovo konstitucije za mesto Tržaiko, z obzirom na sedanje potrebe prebivalstva in zahtove sedanje d&be, ter naj sklene, da se o tem sploinem proučevanju proosnovo vzame v poltev tudi Bug-stalleijev predlog iz aeje dne 29. septambra 1892. in aklep IIT. shoda avstrijskih inženirjev in arhitektov glede prava glasovanja arhitektov. Na to omenja posl. Oairinger, da tega predloga ni vsprejel dež. odbor soglasno. K'*r je tudi tukajinje druitvo inženirjev a.-bitctov predložilo dož. odboru ap imenico vistemami-slu, kakor jo bil sklenil III. občni zbor zavete avstrijskih inženirjev in arhitektov, zaradi tega je menila manjšina, da naj so med tem obzira samo nn to Rpomenico, no da bi to moralo čakati, dokler se konča proučavanje popolno preosnove mestnega Statuta.
Žo leta 1891. vsprejel jo dež. zbor na* čoino, priznati pravo glasovanja tehnikom ter je predložil v tem smislu zakonsk načrt, kateri pa ni bit potrjen na viijem mostu samo zbok neko nepravilnosti v obliki. L«ta 1892. ni so meglo glnhovnti o tem, ker poslanci deloma niso prižli k Hoji ; potrebno gradivo je torej pripravljeno in lahko bodo reSiti to vpraSanje. Zategadelj predlaga, da so izroči spo. menica druitva inženirjev in arhitektov dež. odboru, kateri naj predloži načrt, po katerem naj bi imeli pravo glasovanja tudi tehniki.
(Koneo prih.)
Politiške vesti.
Minlstertka kriza v Belgiji je reiena
vsled posvetovanja dtMiiičnrjev, vrSivSega ae včeraj. Vlada predloži v kratkom rak. načrt o razinernom zastopstvu v poslanski zbornici.
Dunajski porotniki. Včornj so bili na Dunaju iztrubani novi porotniki. Isti so prosili prodnednika dež. sodiSča, grofa Lameitna, da se obranijo njih imena tajna in da ae no rat-glasijo, kakor jo to običajno, in to ibok toga, ker bode v polovici fobruvarja meseca rasprava proti anarhistu II a s p I u. — Strah je včaaih ie boljii, kakor providnost !
|Z Praga poročajo, da so bile dne I K. t. m. na raodioinski fakulteti nemžkega vseučilišča velike demonstracije proti profesorju lleringu, ker je slednji čas pri strogih iipitih vrgel 27 kandidatov.
Razprava proti „Omladini11 pričela je
včeraj (15) zjutraj pred izjemnim sodiSčem v
službi zaBtrnn dano besedo in srčnemu nago-vonu na ljubo — moral sapasti v revščino, tedaj bi ga bil mogel razumeti ter bi mu oprostil; ali tuko, ko sem mu ponujal svoje premoženje in svobodo, in jo le zaradi zunanje časti pogasil svoje pn&tenje in uglod, ah, tedaj ni bil vreden, da gu zeuilja nosi. Moj otrok, nngolj moj, ki ni bil ustvarjen v to, da bi mogel prenašati toliko grdobo človeike duie, to rovčo pa mu a umreti* ! — —
Nekega krannaga majnikovega dno pro-noael je saiu bolnico na balkon, ker je žo-lela nagledati so solnca in svežega zelenega listja tur sliSati neakludno čvreunjo ptičev. Zbok ganotja iu notranjega razburjenja tlesknila jo ob onemogli dlani, avojs očesi ps je uprla v čarobno viinjevo daljavo nožnega ozračju. Srco jej jo pričelo utripati močneje, hkrati pa jo občutila v notranjosti stražanvko bolečino, tiko. da jo vzkriknila bolestno, Trudna glavica jej jo omedlela, nagnivii ho onemoglo vznak ; in za hip pozneje držal jo bedni Lapsanovič v naročji svojega mrtvega otru'tu.
(Daljo prih.)
Pragi. Kakor mo bili že omenili, zatoženih j* 79 mladenićev, ui'-d katerimi jo bil tudi umorjeni Mrva, Policija je odredila kur je le mogla, da zapreći demonstracije, a javnog« mira nikdo ni moti) niti najmanje. Dvorana je re» pretesna i obsirom na veliko število zatožencev.
Sodnikov j« šest; predseduje sodišču predsednik Krčmar; državna pravdnika sta dva, odvetnikov-braniteljev Sest (drji. Just, Đaxa, Kliment, Mor., Pollak, Podlipnj in Ben-diener). Tretjina dvorane je odmerjena zato« Žencem ; 35 obtoženih, ki ao t saporu, sedi na šestih klopeh, loćenih od dragih 42 zatožencev, ki so ostali za časa preiskave svobodni. Razprava vrši e.e seveda tajno. Branitelji so takoj predložili, da se razprava prenese, dokler se ne pripravi obširnejša dvorana, a sodišče je zavrglo ta ugovor. Med tem razpravljanjem začeli so obtoženci klicati „Slava"! in se sploh obnašali jako nemirno. Uredništvo lista „Illas N:'roda" je zastopano kot oškodovana stranka, ker so izgredniki pobili okna ured-niitvu. Isto ni hotelo sprejeti odškodnine, katero so nabrali člani „Omladine", izjavljajoč, da mu je za načela, ne za denar.
Glavno točko obtožb1 hibo žo objavili; sodišče utemeljuje to obtožbo jnko obširno, navajajoč nekatera dejstva o izgredih in t nameni in organizacijo tajno zvezo .Omladina*, kolikor je o tem moglo izvedeti sodišče.
Popoludne pa je bilo mnogo živahnejšo gibanje pred sodiščem, kakor je bilo zjutraj. Stražarji so imeli puške z nasajenim bodalom ; ta okolnost je seveda nekoliko razgrela ljudstvo, vendar pa se je premagalo in ostalo mirno. Obtože, ci so se tudi popoludno baje vedli nekorektno ; predsednik jih je večkrat pozval na red. Ji-den izmed obtožencev je vskliknil: „Tuiško ropotije!", drugi so kričali: „Ne moremo već; tukaj se zadušimo!" Predsednik se jo zagrozil, da uporabi stroga sredstva, katera mu dovoljujejo izjemne naredbe, ako se obtoženci ne bodo vedli dostojno. — Istega dno popoludne demonstro* valo je par sto mluJoničev pred uredništvom lista „Hlas Naroda*. Policija je razgnala razgrajalcc.
Politiftko cerkveni zakon na Ogrekem.
V Budimpešti zborovali so dne 15. t. m. zastopniki liberalne stranke. Predsednik je prijavil, da jo izstopilo ia kluba 13 članov. Med živahnim odobravanjem, katerega se je udeležil tudi minister W o k o r 1 e, izjavili so, da ne raorojo trpeti ▼ liberalni straiiki takih poslanoov, kateri ae upirajo politiŠko-verski preosnovi,
K položaju V Siciliji. Iz Rima poročajo: Ker vladata v Siciliji zopet mir in red, odpuščeni bodo v kratkom vsi vojaki iz leta 1869. in menda tudi oni iz 1868., ki so bili poklicani pod orožje zaradi ustaje v Siciliji.
Izgredi V Italiji. Po noči od 14. na 15. t. m. povzročili ao anarhisti velike izgrede v mestih Masna in Carrara. Napadli so pri« šedfie orožnike, izmed katerih je obleial jeden teiko ranjen ter je ktualo zatem umrl. Muogo isgrednikov so zaprli. Auarhisti so prerezali brzojavne žice. Skušali so zubraniti delo t kamenolomih, od katerih ljudstvo tam tako« rekoč živi. Med Masco in Carraro zgradili so veliko barikade in zasedli holmce v okolici. Orožnikom pa se je posrečilo prekrižati naklepe anarhistov. Streljali ao tudi na železniške vlake. Iz Lucche jo prišlo konjištvo iu uinogo orožnikov; Mnssu je pomirjena, ognjišče izgredov je v Carrari.
Tudi v Livornu namerjali so anarhisti provzročiti revolucijo. Tam pa so so navalili na mestni trumwaj. Razgnali so jib orožniki. Ko ao hoteli anarhisti v neki ulici prevrniti tramwajov voz, jeli so ljudje raz oken streljati nanje iu jim Bipati vsokakoršne črepinje na glave. Več izgrodnikov je težko ranjenih. Tramwaj je ustavljen, prodajalnice in Sol« zaprto. Prod poslopjem „monnrhislirkega društva* našli ao bombo, kateri je iztrgal nek stražar tlečo zažigalno vrvioo iu s teui od« vrnil veliko vesrečo.
Nem&ki državni zbor jo uročil zaknuki nairt za obdačeujtt Lobaku finančnemu odseku.
V francoski pasi. zbornici ju predložil fin. minister zakonski načrt, po katorom su konvortuje (premeni) dri. renta od 4 na 3Yi%' Ta načrt au jo izročil kreditnomu odseku, kateri ga ju takoj odobril soglasno.
Različne vesti.
nTrŽaftkl patrljotizem". Iz Trsta nam pišejo: Veliki ples belo-rudeče-ielene „Logi nazionale*, katerega je gospodujoča stranka „deila cittft. fadaKsaiaa* (S svojimi proti, avstrijskimi načeli meada P) tako ieljno pričakovala, vršil se je mnolo aaboto »večer v največjem tržaškem gledališta Politoama Ros-settu Kadar gre za „Lego", eli pe M „Be-neficeazo italiano", takret je ve« „italijanski" Trst po koncu. To je značilno. d9 bolj IH-Čilno je pa to, da je prišlo isti večer k plesu tržaškega veteranskega druitva, torej emi-nento „avstrijskega* druitva, jako skromno število povabljenih. Ubogi veterani! Da bi ae njih društvo ivalo : „Dante Alighieri", ali pa „Circolo O.......i* — a, potem bi se tržaška gospoda kar trgala za ustopnice. Toda črno-žolto jim ne gre v slast! A tomu ae ni čuditi. Mar ne veste, kak6 so vzgajajo tržaški „patrijotje" P Dogodilo se je nekoč t neki tržaiki šoli, da je bilo ročeno otrokom, ko se je imela poti cesarska pesem : „Quelli che sono della nazionalit& italiaaa, possono sedere". (Dotični, ki so italijanske narodnosti, smejo sesti). Na ta način se rzgaja mladina v šoli, na ulici pa se učč zaničevati „ščave" kot zveste podanike cesarju avstrijskemu. Kdo je torej kriv na takem narob#«avetu P Mi ne, ampak iščite vzrok...
Za podružnico družbe ev. Cirila In Me
toda V Rojanu nabrali so pri slovesnosti po-novljenja nove sv. maše veleč. gosp. Josipa Maoarola v njega rojstnem kraju, v Križu pri Tomaju, 6 gld. 20 kr., katere so darovali : Janez Mahnič 1 gld., Pavel in Jakob Žvab 1 gld., Čefuta Jakob in Stare Anton vsak 50 kr., Josip Mscatol 30 kr., Josip Mahnič, Ivan Macarol, Ivan Macarol, Fran Vitez, Marija Macarol in Tereza Perjaveo vsak po 20 kr., Frančiška in Marija Vitez 20 kr., Katarin* Mahnič, Jožtfa Čefuta, An* tonija Mahnič, Fran Vovk in Janez Mahnič ▼saki po 10 kr.
Druitva po deželi, Šentpeteraki rodoljubje prirede dne 21. t. m. veselico r prostorih hdtela pri južni železnici. Čisti dohodek je namenjen v prid šentpoterskim pogorelcem.
—	Pevsko društvo „N a b r o ž i n a" in „Bralno društvo" v Nabrežini priredita due 21. t. m, veselieo s posebno krasnim programom. Med posamičnimi točkami in pri plesu svira 15 mol vojaške godbe ii Trsta. Kdor hoče čuti aaros krasno petje, pohiti naj na Nabrežino, da čuje tamošnje slavco 1
—	„Hrvata k a Čitaonica u Ka-stvu" priredi v soboto dae 20 t. m. veselico s petjem, deklamaoijo, igro in plesom.
Neereča O pogrebu. Ko so nesli k zadnjemu počitku nesrečnega dečka Josipa Čvaba, kateri jo umrl vsled tega, ker mu je 17letni hlevar Barbič pri Sv. M. Magdaleni dolnji iabd-del oko, padel je njegov strijo, kateri je bil i očotom pokojnika pri pogreba, v uiioi del Bosco pod neki vos in si slomil desno nogo. Jedna nesreča kliče navadna drugo za seboj t Roparek umor v Brnu. Po noči od 14. na 15. t. m. napadli so štirje nepoznani hudobneži delavca Saiizila, ga umorili z bodali ia ga oropali. Nesrečnež se je vračal is gostilne, kjer je dobil pri igri ruzmerao izdaten znesek v denarju. Lop dobiček to!
Policijsko- Trgovski agent Karol R. je razgrajal prošle nedelje po noči v kavarni Moudaniaui v ulici Oiulia hit. 4. Ko so prišli stražarji pomiriti ga, ozmerjal jih ju prav pošteno, vsled česar so ga vzeli seboj. — V gostilno Marije Stankovičove v ulici Roasetti, št. 2 vlomili so ntizuani tatovi v uoči od uedelje do včeraj ter odueali obleke, dragocenosti iu gotovega denarja v skupni vreduosti 700 gld. Bržkone ukradla je te predmete Stankovi-oova hišina z neko drugo svojo „prijateljico", kajti hišina je pobognila iz Tista, kakor se misli, z nulio služabnico dotičnih gospodarje?, ki imajo tedaj svojo gugalnice na Rallijevem zemljišču (Fondu llalli). No, parček bo bode „gugal" z ukradenimi novci le tako dolgo, dokler ga ne zasačijo. Rus brzojavljajo iz Ljubljano tukajšuji policiji, da so tam prijeli na železniški postaji 22letuo Ano Majer in 171etno Marijo Moderer, obe iz Monakovega na Bavarskem, kateri hIw ukradlo denar itd. v gostilni iuK-uovane gospo. M ujet* je služila v gostilni, Moderur pa pri „gugalnioah" na fondu Rnll ". Ob« ptičici odpravijo pod varstvom nazaj v Trat. — Zidarj i Petra V. so
prijeli, ker jo hotel plačat) svoj „kozarček vina* v Heinzejevi gostilni, ulica Oiulia hšt. 44, s ponarejeno dvajsetico. — Nekemu gospodu je ukradel v nedeljo večer spreten tat, ko se je šetal bsjn občudovaje „maškere", novčarko s ato gld. v golf — denarja. Dobra predpustaa zabava! V Jeračičevi goatilai na Balvederu bšt. 9, zaprli so težaka 1. Štruklja, ker je raafrajal, ko mu je vino udarilo preveč v glavo.
Leterljeka itevNke. Izžrebane 13. t. m. Dunaj	40, 44, 54, 14, 51
Oradec	8, 47,
Temešvar	42, 47,
Iuomost	74, 26,
84, 64. 76,
89, 35, 64,
9. 27. 43.
Najnovejše vesti.
Praga 16. Zagovorniki v pravdi proti „Omladini" so ponovili svoje proteste radi omejenega števila zaupnikov in radi teanosti sodne dvorane. Predsednik je aavrnil proteste svareč, da naj so isti ne po&ovijo, sicer se bode razprava vršila po partijah vsakokrat proti deseterim obtoženim, s čemer bi se razprava in a tem tudi preiskovalni ispor raztegnila na dve leti. Predsednik izjavlja, da pripusti vsaki dan 50 zaupnikov. Obtožni spis jel se je čitati in obsega 326 atrani. Prič ja sto, mej temi 27 policijskih organov. Obtožba pravi, da ja bila Omladina v svezi tudi s posamičnimi Slovenci, Rusini in Srbi.
Dunaj 16. „Presae* javlja, da minister Wurmbrandt dospe v Trst prihodnji teden* kjer ostane tri dni. Namen mu ni le ta, ogledati skladišča, ampak obvestiti ae na licu mosta o potrebah tržaške trgovine in o gospodarskem položaju meata.
Pariz 16. Vaillantovo hčer ugrabili ao ininolo nedeljo zvečer anarhisti. Ne ve se, kje so jo skrili. S tem hočejo preprečiti, da se ne zavzame zanjo vojvodinja d' Uzčs.
Berolln 16. Deželni zbor ee je otvoril. Prestolni govor naglaša, da se finančno stanje države še ni zboljtalo. V pokritje potrebščine za leti 1894-95 treba večjega državnega kredita nego za leti 1893-94, Prestolni govor naglaša težavni položaj kmetijstva ter obeča zakonsk načrt za osnovo poljedelskih zbornic.
Carrara 16. Oborožene čoto so hoteli udrti v Carraro. Žandarmerija je preprečila to nakano in je streljala.
Trgovlttskl brafljuvl.
Budlmpsšta. Pšenica za spomlad 7 47-7-48, za
janeii 7«7—7*68 Koruia stara —.---, nova
4.43--1 sa maj; za juni 4.84	Orea ia
■pomlad 6-70-6 12. Otrobi mlačno.
Plenica nova od 77 kil. f. 7-43—7-50, od 78 kil. f. 7-55-7 -0, od 7» kil. i. 7-65-7 70, od SO kil. f. 7 70-7-80, od 81 kil. for. 7*80*-7-85, Ki 4 55 -6-75 s oves novi 6-7 ) -7 20.
ločmen « 65-9-25; proso 4.8O-4-70.
Pšenica so jako ponuja, povpraševanje precej dobro. Prodalo se je 35.000 met. stot. Drugim vrstim iita so ceno nespremenjene kakor tndi poloiaj. (Vrume nu-gleno).
Nsv-Tork. Moka 2-3Š.
Budlmpsšta. Špirit i5\jO-iO.
Vrztlslava Špirit 50" po 4» .jO - 70* po 8010.
Bavrs. Kava Bantua good average 104-50, za nuj 101-75
Hamburg. Santo* good average sa jauuvaf f*
83*50 mara 83'—, maj SI1/,; trg dobro raspoložen.
Dunajak« borsa
iae
Državni dolg v papirju . .
. „v arobru . , Aiatrijaka renta v zlatu „	, v kronah
Kreditno akcijo.....
London 10 Lst......
Napoleoni.......
100 mark......
»nO itolj. lir.....
16. JstnavstvJik
danes	včeraj
28'10	P8--
9775	97*75
119-45	119*30
97* —	96 85
352 50	852-
135.80	125.-
926	995
61-87'/,	61-25
43-45	48 50
SVOJI K SVOJIM!
Alois Vesel
Gostilno 8 prenočišči
ALLA NUOVA ABBONDANZA
valioa* Topvanta IS, 24-7
priporoma po tpisani »lavnemu občinatvu. Prostori §o odprti iu proakrbljoni h uvelimi jedili do 2. uro po-polunoči, r. j*vratnimi namiznimi iu deaortnimi vini ter izvntno kuhinjo. Drehurjovo pivo po nizkih cenah. tofno in voatno postrežbo jamcH ponižni F. FAVERO.
<\
i J
"5
<i
sž;
-0
Dominik Lušin
v Kopru
priporoča svojo voliko zalogo raino-vrstne loaenine, kakor:
trame, žagance, morale, dlle, pa tudi opeko, apno, pesek Itd.
NaroČilu izvrfiujojo ho točno in po naj-nitji orni. 104-2
\r
trgovec ,B«rrlera vscehla* it. 2 priporoča sa davnemu občinstvu Dvojim railirnim blagom jsstvin. moko, kava. rila. sira, salame itd-, vb« najbolja vriti in po (marnih cenah. Narofbe obavljnjo to hitro ia Mklidao kakor za meito tako na dciulo.	3—26
Gostilna „Al T«letfr»fo(«,
Piazza Dodana it. SI toči iiitrsko vino po 28 nvi. heto po 82 nrč. V druiine po 26 nvč. od iednsga litra viijn. 11 borna kuhinja. Sprejemajo ie naročila na obede in večerje po zmernih cenah. Podpisani se nadeja lorej, da ga bodo gosli« obi-ukavali v velikom itovilu.	Udsnl
2« - 5	V. Covacick.
„Tržaška Hranilnica"
(Casta di Risparmio Triestina) Sprejmnlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega sneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 12. ure opoludne. Obresti na
knjiiice...........
FtačuJ« vsak dan od 9-13. ura opoludne. Zne*ko do 10(1 gld. precej, preko 100 do 1001 mora ae odpovedati 3 dni in zneske preko 10OO gld pa A dni. Etkomptuje menjire domicilirane na
triatkem trgu po.......
Fbttujuje na drl. papirjo avstro-ogerske
do 10110 gld po........
Vitje znanke od 1000 do 5C00 gld po Daje denar proti vknjiienju na posesti v Trata!
Obresti po dog.ivoru	2 — 24
Trat, dne 13. januvarja 1804.
»V.
4v*r
47,7. 67.
Riunione Adriatica di Sicurth
24-2	v Trata.
Zavaruje proti poiarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti (oči, na iivenj« v vaik kombinacijah.
Glavslea la ressrva drsštva i
Glavnica druStva Premij na roserra zavarovanja
na iivijenj«	„
I'remi ina reserva zavarovanja
proti ognu	,
Premijna reaerva zavarovanja
blaga pri prevalanju	,
Reserva na razpolaganje	9
Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kursov, bilanca (A) „ Reserva savarovaiga proti pre
minjanju kursov, bilanca (B) . Rezerva apeeijalnih dobičkov
zavarovanja na livljaigo	n
Občna reaerva dobičkov	s
Urad rarnateljatra t Via Taldlrlvo, bp. • (v laatnej hiil.)
31. dsesnkra 1892
gld.	4,000.000-—
,	18,826 846*98
,	1,682.248-2«
,	49.468.07
.	500.000*—
n	333.82242
,	241.331-83
„	5OO.0OO- —
,	1,187.164*88
PIL W ALKA
c. kr. pri?, a?str. Milina mola
za trgovino in obrt t Trstu. Novel za vplaftlla. V vreda. papirjih aa V aapslaoalh aa
4-dnevni od kat 2V«7a I 30-dnaval odkaa 2% 8- , »•/, 3-masečni ,
- »'/«7. I «• . .
Vplačevanja avatr. vrednoatnina papirjem, kateri ae nahajajo v okrogu pripozna ae nova okreatna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jan^ja.
Okrožni oddel.
V	vrsda. papirjih 2»/» na vsako svoto.
V	aapalasalh brez obreati
Nakuiiict
z« Dunaj, Prago, Psito, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, A rad, Bielita, Gabloas, Urade«, Hermaaatadt. Inomoat, Celovec, Ljubljana, Lins, Olomuc, Reichenberg, 8aas in Solnograd, — bras troikov.
Kupuj« in prodaja
vrednnatij, diviz, kakor tudi vnovčanj« kupoaov 24 22 pri odbitka 1°/M provizije.
Predujmi.
Sprojomajo ao vaakovratna vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na |amčevne listina pogoji po dogovora. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provitija po pogodbi.
Na vrednosti ohrUati po pogodbi.
Vložki v pohrano.
.Sprejemajo ae v pobrano vrednoatni papirji, slot ali arebrni dcuur. inozemaki bankovci itd. — po pogoditi.
Nafft blagajna izplačuje nakaznice narodne banko italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem
cursu.
Trst 10. oktobra iM»8.	t 24
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gdrz) ulica Morelli 17
no priporoča preć. duhovščini *a napravo c«*kvenih posod in orodij ia čiatega srt'bra, nlpaka in modi-aino, kot: mOlt* gtranc, koliliov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reći popi-aviiu tor jih v ognju posrobrim in pozlatim.
Da si zainorajo tudi raenj premožne crkve omisliti raznu crkveno stvari, ae bodo po želji pre6a*titih p. n. goapodov naroš-nikov piuv upodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilia rsako blago dobro spravljeno in poStnine franko!	2-24
Labliiik politično društvo „Eiiiiust". — Izdavatolj in odgovorni urednik: Maka Cotič. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.