Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 • 469-478 469 H a r a l d H e p p n e r ŠTUDENTI IZ SLOVENSKIH DEŽEL NA GRAŠKI UNIVERZI 1884-1914 2. del: Narodnostno in socialno poreklo Za zgodovino akademskih izobražencev kot tudi za razvoj visokih šol in za tista področja, iz katerih so študenti prišli, ni vseeno, iz katerih družbenih slojev so izvirali visokošolci. V prvem primeru se denimo postavlja vprašanje, v kolikšni meri so se akademske poklicne sku­ pine same dopolnjevale s svojim naraščajem ali v kolikšni meri je bil socialni vzpon povezan s študijem. V drugem primeru gre za profil posamezne izobraževalne ustanove, v tretjem pa za zanimivo vprašanje, ali obstaja povezava med izobrazbo in geografskim okoljem. Za razumevanje rezultatov je pomembno pojasniti vprašanje, v kolikšni meri nam viri omogočajo vpogled v zastavljeno vprašanje. Glede narodnostne pripadnosti obstaja problem, da podatkov o jeziku ni mogoče avtomatično enačiti z nacionalno identiteto. Ker nam niso na voljo nobeni drugi podatki, nam ne ostane nič drugega, kot da se poslužimo podatkov o mate­ rinem jeziku. Podatki na vpisnih formularjih (Nationale) imajo v primerjavi z izidi štetja pre­ bivalstva tega obdobja trojno prednost: 1. V pisnih formularjih je postavljeno vprašanje po materinem in ne pogovornem jeziku;1 2. Od leta 1884 dalje so morali študenti te vpisne for­ mulari e izpolnjevati sami; 3. Nič ne kaže na to, da bi bil pri tem na inskribente izvajan kakr­ šenkoli pritisk. Prav nasprotno: dejstvo, da so nekateri vpisni listi izpolnjeni celo izredno pomanjkljivo, kaže na odsotnost kontrole univerzitetnih uradnikov. Viri so glede socialnega izvora manj natančni kot glede narodnostnega. Za to obstaja več vzrokov. Na majhen odstotek študentov pri rubriki »Poklic in bivališče očeta« ni navedel niče­ sar - v mnogih primerih, ker je le-ta že umrl, včasih ker tega enostavno niso hoteli navesti. Naslednjo težavo predstavljajo nenatančni, izpreminjajoči se ali dvojni podatki o očetu skozi semestre. Podatki o očetu - tiste o skrbniku smo sicer registrirali, kot nadomestilo pa jih nismo statistično obdelali - sicer dopuščajo uvrstitev med določene poklicne skupine, ne dajejo pa jasne opredelitve glede socialnega položaja: »uradnik« ali »posestnik« sta zelo rela­ tivna pojma v raznovrstnosti premoženjskih razmerij in socialnega prestiža. Pridobljene šte­ vilke in razmerja ponazarjajo torej le približno sliko. Čeprav so slovenske dežele neposredno gravitirale k univerzi v Gradcu, bi bilo ne­ smotrno, če bi celotno območje smatrali za celoto. Da bi lahko ugotovili razlike med posamez­ nimi področji izvora, nismo ločeno obravnavali le kronovin oz. delov kronovin, temveč smo upoštevali tudi manjša področja, na katera se delijo (sodni okraji). Šele takrat je možno ugo­ toviti, kakšno vlogo je igrala pri študiju narodnostna oz. socialna pripadnost. Pričujoča študija ima dvojni cilj: 1. Pomagala naj bi odkriti zgodovinske vezi med Gradcem in njegovo jugoza­ hodno soseščino; 2. Vprašanje o socialni in narodnostni pripadnosti študentov naj bi pomagalo odgovoriti, kateri družbeni sloji so ob prelomu stoletja na tem prostoru pošiljali otroke na visoke šole. Tabela 1: Nacionalno poreklo — Slovenska Štajerska Sodni okraj Nem. Slov. Dvojno , r ' z Skupaj Maribor-mesto Maribor-okolica Celje-mesto Celj e-okolica Ptuj-mesto Ptuj-okolica Ormož 198 27 138 26 83 7 16 21 28 20 61 12 52 46 1 1 2 1 1 - - 1 1 _ 3 1 - 2 221 57 160 91 97 59 64 1 Na ta problem sta opozorila Emil Brix in Vladimir Klemenčič v zborniku: Geschichte der Deutschen im Bereich des heu­ tigen Slowenien 1848-1941. Wien-München 1988 470 H. HEPPNER: STUDENTI IZ SLOVENSKIH DEŽEL V GRADCU Sodni okraj (Slovenske) Konjice Ljutomer Laško Brežice Gornji Grad Slovenj Gradec Slovenska Bistrica Sv. Lenart Vransko Šoštanj Šmarje Kozje Marenberg (Radlje) Gornja Radgona Sevnica Rogatec Vprašljivo2 Vsota Nem. 39 11 29 19 7 26 19 23 7 16 7 7 21 3 8 9 13 759 Slov. 23 37 18 22 33 13 18 14 25 17 25 19 3 19 12 5 19 562 Dvojno - - - 2 - 1 1 1 _ 11 Brez podatka - - - - 1 1 - 1 11 Skupaj 62 48 47 41 40 39 39 38 34 33 32 27 25 22 20 14 33 1343 Tabela št. 1 kaže, da je bil materin jezik dobre polovice (56,51 %) vseh študentov iz slo­ venske Štajerske nemščina, medtem ko je bil le pri 41,48% študentov materin jezik sloven­ ščina. K temu je treba prišteti še 11 oseb, ki so navedle istočasno ali izmenoma oba jezika kot materin jezik, in prav toliko, ki se jih v vpisnih listinah o jeziku ni izreklo. Rezultat dokazuje, da so dominirala večja mesta Maribor, Celje in Ptuj in s tem prevlada Nemcev. Sicer pa kažejo večino nemških študentov še sodni okraji Konjice, Laško, Marenberg (Radlje), Sv. Lenart in Slovenj Gradec. V ostalih sodnih okrajih (predvsem podeželska področja) pa je bil slovenski delež višji. Različne frekvence temeljijo na dejstvu, da so Nemci izvirali predvsem iz mestnih območij,3 ki so bila samo po sebi močneje zastopana, čeprav je podeželsko področje slovenske Štajerske v primerjavi z ostalimi kronovinami dajal večje število študentov. Tabela 2: Nacionalno poreklo — Kranjska Sodni okraj Nem. Slov. Dvojno Ljubljana-mesto 153 114 3 Ljubljana 8 12 — Kočevje 54 7 — Kranj 8 24 Postojna 17 15 Litija 16 16 Novo mesto 15 17 - ŠkofjaLoka 23 Radovljica 5 14 - Vipava 2 13 1 Krško 6 9 - Idrija 11 3 - Brdo 6 9 - Metlika 2 12 Tržič 10 4 - Črnomelj 5 8 — Kamnik 2 10 Vrhnika 4 9 - Žužemberk 5 7 - Kranjska Gora 4 4 — Logatec 1 8 - Ribnica 1 8 - Ilirska Bistrica - 8 - Brez podatka 3 - - - - - - 1 - - - - - - - 1 1 - - 1 - - Skupaj 276 20 61 33 32 32 32 24 20 16 15 15 15 15 14 14 13 13 12 9 9 9 2 »Vprašljivi« so kraji istega imena v več okrajih, ki jih ni mogoče natančno lokalizirati 3 Primerjaj: Othmar Pickl: Das Deutschtum in der ehemaligen Untersteiermark. V: Deutsche in der Habsburger monar­ chie. Köln-Wien 1989. Str. 21 ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 4 471 Sodni okraj Nem. Slov. Dvojno odatka Skupaj Kostanjevica 2 6 - - 8 Višnja Gora 4 4 _ _ g Trebnje 3 5 - - 8 Lož 1 6 - - 7 Senožeče 4 2 — - 6 Mokronog 1 5 _ _ g Radeče 5 1 - — g Cerknica — 5 — _ 5 Velike Lašče — 4 - — 4 Vprašljivo4 9 23 - 1 33 Vsota 364 415 4 8 798 Primerjava tabel 1 in 2 kaže po eni strani različne frekvence, po drugi pa obratno razmerje med Nemci in Slovenci (na Kranjskem 52% Slovencev). K temu je treba prišteti še 7 študentov drugih materinih jezikov, ki jih nismo upoštevali v tabeli 2, pač pa pri skupnem številu posa­ meznih sodnih okrajev. Verjetno so bili po naključju rojeni na Kranjskem. Število tistih, ki so navedli nemški in slovenski jezik kot materin jezik, je prav tako nepomembno kot število tistih brez podatkov. Za razliko od Štajerske se nemška manjšina na Kranjskem omejuje na glavno mesto Ljubljano in na jezikovni otok Kočevje. Določen pomen so imela tudi malomestna industrijska središča Litija, Postojna, Novo mesto, Idrija in Tržič. Če se vprašamo po izvoru Slovencev, vidimo, da je večina prihajala iz tistih sodnih okrajev, ki so vendarle predstavljala tudi majhna urbana okolja (Kranj, Vipava, Radovljica, Kamnik in Metlika). Tabela 3: Nacionalno poreklo — Goriško-Gradiščanska Sodni okraj Ital. Slov. Nem. .Bf" Skupaj 3 164 39 39 33 33 22 16 14 13 7 6 5 5 1 1 Gorica-mesto Gorica-okolica Cervignano Gradisca Cormons (Krmin) Monfalcone (Tržič) Komen Ajdovščina Tolmin Sežana Kobarid Bovec Kanal Cerkno Vprašljivo5 122 10 38 31 28 16 3 - — — — 1 — — 15 27 - 1 4 5 10 14 12 6 6 4 5 — 1 23 2 1 1 1 1 3 — _ 1 _ _ _ 1 - Vsota 249 110 34 3 398 Iz tabele 3 lahko razberemo, da sta bili skoraj dve tretjini študentov te kronovine (62,56%) z italijanskim maternim jezikom, medtem ko so si Slovenci delili z Nemci ostalo tret­ jino v razmerju približno 3 : 1. Še razločneje kot v zgoraj navedenih kronovinah se tu odražajo naselitvena razmerja: v mestu Gorici in jugozahodno od nje je dominiral italijanski mestni ele­ ment, medtem ko so Slovenci prihajali večinoma iz vzhodnih in severnih delov dežele, ki so imeli podeželski značaj. Realne številke tu še bolj ostro kot pri Kranjski in slovenski Štajerski kažejo prevlado urbanega okolja. V skupno število sta vključena 2 študenta z drugim materi­ nim jezikom. 4 Glej opombo št. 2! 5 Prav tam 472 H. HEPPNER: STUDENTI IZ SLOVENSKIH DEŽEL V GRADCU Trst-mesto Trst-predmestja Trst-okolica Vsota Ital. 584 584 Tabela 4: Slov. 31 6 7 44 Nacionalno Nem. 126 2 3 131 poreklo - Trst Drugi 20 20 Brez podatka 4 4 Skupaj 765 8 10 783 Frekvence velikega pristaniškega mesta Trst nazorno ponazarjajo takratno situacijo: okoli tri četrtine (74,58%) študentov je navedlo italijanščino kot materin jezik; Nemci so s 16,73% kljub relativno manjšemu odstotku prebivalstvâ'prehiteli tržaške Slovence (5,61%). V ilustra­ cijo te slike pa je treba dodati, da imena »italijanskih« študentov niso bila izključno romans­ kega izvora: okoli tretjina med njimi so bile očitno osebe slovanskega ali nemškega izvora, ki so navedle italijanščino kot materin jezik! Interpretacija objavljenih številk bi bila nepopolna, če podatkov o narodnostni pripadno­ sti ne bi primerjali tudi s podatki o socialnem izvoru. Zato je potrebno slednje najprej predstaviti. Na problem, da viri ne omogočajo popolnega vpogleda v dejanske socialne razmere, smo opozorili že zgoraj. Podatki v vpisnih formularjih so narekovali razporeditev poklicev v osem kategorij, ki jih je treba smatrati kot zbirne pojme.61. kategorija obsega tako imenovane svo­ bodne poklice kot so notarji, odvetniki, zdravniki, apotekarji in podobno. Pri tem gre za aka­ demske poklice, pri katerih v vpisnih formularjih ni mogoče popolnoma izključiti, da posa­ mezni oče vendarle ni opravljal svojega poklica v javni službi. 2. kategorija obsega javno službo v najširšem smislu besede, to pomeni v splošni državni, deželni in lokalni upravi, pri pošti, železnici, eksekutivi, financah in sodstvu. Zaradi nedoslednosti pri navajanju podatkov nismo mogli izvesti natančne razdelitve. 3. kategorija zadeva trgovino in bančništvo, ne glede na vodilni ali podrejeni položaj. 4. kategorija se nanaša na rokodelce in obrtnike, ki se pojav­ ljajo predvsem v mestnem okolju. Na deželi so se ti poklici pogosto prepletali s posestništvom oz. obdelovanjem zemlje. 5. kategorija pokriva le deloma področje »industrije«, ker po eni strani obsega tako podjetnike kot tudi delavce, po drugi strani pa so v 2. kategoriji skriti delavci (na primer na železnici). Nič manj problematična ni 6. kategorija, ker je v njej zdru­ žena zemljiška posest pretežno na agrarnem področju. Ob vsej nenatančnosti zaradi deloma nejasnih podatkov v vpisnih formularjih ni bilo mogoče narediti bolj ostrih razmejitev, zato so tu zastopani graščinski posestniki in kmetje kot tudi lastniki zemlje, ki so živeli v mestu. Med kategorijama 6 in 7 obstaja tekoč prehod, ki se mu ni bilo moč izogniti, vendar pa otežkoča interpretacijo: 7. kategorija se nanaša na tiste očete (v mestu !?), ki so bili v virih navedeni kot »posestnik«, »privatnik«, »rentnik« in podobno. V 8. kategorijo smo uvrstili tiste očete, o katerih študenti niso navedli nobenih podatkov. Zato za analizo niso dali nič bistvenega. Tabela 5: Socialno poreklo — Slovenska Štajerska Sodni okraj Maribor-mesto Maribor-okolica Celje-mesto Celje-okolica Ptuj-mesto Ptuj-okolica Ormož (Slovenske) Konjice Ljutomer Laško Brežice Gornji Grad Slovenj Gradec I 16 1 21 6 15 - 6 6 5 1 5 3 5 II 105 12 56 13 38 5 8 14 7 18 13 12 13 III 21 1 17 4 14 1 3 5 3 2 3 2 1 IV 10 5 12 11 3 3 2 6 5 3 2 2 4 V 8 5 6 5 - 1 - - 1 6 - - 2 VI 3 16 5 33 - 38 33 15 17 5 11 14 5 VII 17 1 6 3 4 - - 1 1 1 - - 2 VIII 41 16 37 16 23 11 12 15 9 11 7 7 7 6 Glede splošnih informacij o poklicnih strukturah v slovenskih deželah glej: Birgit Bolognese-Leuchtenmüller: Bevölke­ rungsentwicklung und Berufsstruktur, Gesundheits- und Fürsorgewesen in Österreich 1750-1918, Wien, 1978, posebej tabele 52 in 56 ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 1992 • 4 473 Sodni okraj Slovenska Bistrica Sv. Lenart Vransko Šoštanj Šmarje Kozje Marenberg (Radlje) Gornja Radgona Sevnica Rogatec Vprašljivo7 Vsota I 3 6 1 3 4 2 1 - 2 1 3 116 II 15 10 10 8 6 6 15 2 11 4 7 408 III 1 2 1 2 2 - 1 - - - 1 87 IV 2 4 - 5 3 1 1 1 3 3 3 94 V _ 1 — 1 1 - 2 - 1 - - 40 VI 10 7 16 4 11 15 3 15 1 3 11 291 VII 2 — — — — — 1 _ 1 - 40 VIII 6 8 6 10 5 3 2 3 2 2 8 267 Razporeditev v osem kategorij kaže naslednjo sliko: 1. kategorija je z 8,63% relativno slabo zastopana in igra zlasti »na deželi«, torej izven Maribora, Celja in Ptuja izredno obrobno vlogo. Javne službe pa so v zgoraj definiranem smislu dajale v desetletjih ob prelomu stoletja približno 30% vseh študentov in so tako pomenile največji delež. 3. in 4. kategorija sta igrali še manjšo vlogo kot svobodni poklici. Močno sta zastopani obe kategoriji »posestnikov«, ki predstavljata skupaj približno četrtino očetov študentov. Izhajati bomo morali iz tega, da je bila dobra polovica pravih kmetov, ostali pa so bili le lastniki zemlje. Prav tako dosega dokaj- šen delež 8. kategorija (19,88%), ki kot siva lisa prispeva k nenatančnosti. Tabela 6: Socialno poreklo — Kranjska Sodni okraj III IV VI VII VIII L] ubij ana-mesto Ljubljana-okolica Kočevje Kranj Postojna Litija Novo Mesto ŠkofjaLoka Radovljica Vipava Krško Idrija Brdo Metlika Tržič Črnomelj Kamnik Vrhnika Žužemberk Kranjska Gora Logatec Ribnica Ilirska Bistrica Kostanjevica Višnja Gora Trebnje Lož Senožeče Mokronog Radeče Cerknica Velike Lašče Vprašljivo8 Vsota 7 Glej opombo št. 2! 8 Prav tam 28 - 2 4 9 5 3 2 3 - 1 5 — - 1 1 3 _ - - - 1 - - - - — - - 3 - - - 71 129 6 5 4 12 10 12 4 4 3 4 3 6 5 4 8 2 4 4 5 2 2 3 4 5 2 4 3 2 1 1 2 5 270 34 1 5 4 - 3 4 1 - - - - _ 2 - 1 2 2 1 — 2 — 1 — - - — 1 - — 2 — 1 67 10 1 4 1 2 1 _ 2 1 1 — 1 — _ 1 1 2 _ _ - - _ — — - — _ _ — _ _ _ 3 31 11 2 2 1 1 2 _ 1 1 - 1 - _ — 1 — 1 _ _ 1 - _ _ 1 — - _ _ _ _ _ _ 2 28 _ 4 30 9 1 7 4 11 6 6 4 1 5 7 1 1 1 3 2 1 2 4 _ 1 3 3 2 1 1 1 1 1 12 136 17 1 - 2 1 1 2 — 1 2 1 _ _ 4 1 1 _ _ — 1 _ 2 _ - _ 1 _ _ 1 1 39 47 5 13 8 6 3 7 3 5 ' 5 3 4 4 1 2 1 1 4 5 2 2 2 2 2 — 3 1 1 3 _ 1 1 9 156 474 H. HEPPNER: ŠTUDENTI IZ SLOVENSKIH DEŽEL V GRADCU Številke o Kranjski ponazarjajo zelo podobne razmere kot na slovenskem Štajerskem. Tudi tu svobodni poklici predstavljajo manj kot 10%, medtem ko je 2. kategorija presegla delež Štajerske (33,83%). Zanimivo je, da je bila potreba po visokošolskih absolventih pri trgovskem sloju na Kranjskem nekoliko višja kot v sosednjem področju na vzhodu, medtem ko sta rokodelstvo in obrt pri tem močno zaostajala. To je bilo verjetno povezano z geografsko lego te kronovine. 6. in 7. kategorija v glavnem ustrezata odstotku Štajerske, ko obsegata slabo četrtino pri socialnem izvoru. Skoraj identična razmerja nastopajo pri 5. in 8. kategoriji. Pri tem pa je treba upoštevati, da je realna vsota štajerskih študentov okoli 70% višja od kranjskih. Tabela 7: Socialno poreklo — Goriško-Gradiščanska Sodni okraj Gorica-mesto Gorica-okolica Cervignano Gradisca Cormons (Krmin) Monfalcone (Tržič) Komen Ajdovščina Tolmin Sežana Kobarid Bovec Kanal Cerkno Vprašljivo9 Vsota I 24 - 6 4 1 - 1 - — - - - - - - 36 II 58 6 7 10 8 8 4 - 3 3 1 2 2 1 - 113 III 20 - 3 2 4 3 — - 1 - - — ' - - - 33 IV 14 3 6 9 5 3 2 4 3 - 1 - - — - 50 V 8 4 2 — - 2 — — — - — - - - — 16 VI 3 15 9 2 8 3 5 10 6 2 4 — 1 — 1 69 VII 10 1 1 1 — — — — — — 1 — — — 14 VIII 27 10 5 5 7 3 4 — 2 — 2 2 — — 67 Če pogledamo rezultate Goriško-Gradiščanske, opazimo majhne razlike med Primorsko in zaledjem. Pri poklicnih kategorijah 1, 2, 5, 6 in 7 slika ni bistveno drugačna kot pri Kranjski in Štajerski, kar govori o veljavnosti te slike. Manjši odstotek pri 8. kategoriji je verjetno slu­ čajen in brez globjega pomena. Zanimivo je, da obstajajo jasne razlike pri 4. kategoriji. Večja urbana gostota prebivalstva priobalnega področja te kronovine je igrala očitno upoštevanja vredno vlogo. Čudno pa je, da 3. kategorija ni močneje zastopana. Sodni okraj Trst-mesto Trst-predm. in okolica Vsota Tabela 8: Socialno poreklo I 80 1 81 II 270 3 273 III 156 156 - Trst IV 42 2 44 V 26 1 27 VI — - VII 46 7 53 VIII 145 4 149 Dejstvo, da je imel Trst kot pristaniško in trgovsko mesto visoko stopnjo urbanizacije, je seveda vplivalo tudi na strukturo socialnega izvora študentov. S tem je prišlo do precejšnje proporcionalne prerazporeditve kategorij. Poklicne skupine 4, 5 in 8 ostanejo približno enako močne kot v drugih raziskanih področjih. Samo po sebi je umevno, da izpade 6. kategorija, saj je Trstu kljub njegovi upravno priključeni neposredni okolici primanjkovalo kmetijskih povr­ šin. Gostota mestnih dejavnosti pa je imela za posledico, da so svobodni poklici nekoliko močneje zastopani, da so tukaj javne službe prevzele največji delež od vseh omenjenih dežel (34,86% skupaj s pristaniškimi uradi, Lloydovim arsenalom in podobnim), da je 3. kategorija (19,92%) predstavljala precejšen potencial za študente in da je bila 7. kategorija zaradi gospo­ darskega kapitala nekoliko bolje zastopana. Relativno velik delež tržaškega trgovskega sloja in bančništva je približno ustrezal deležu rokodelstva in obrti v goriški soseščini. Do kakšnih ugotovitev lahko pridemo na podlagi tabel? Podatke označujejo štirje fak­ torji: narodnostna struktura prebivalstva v omenjenih deželah, socialna struktura tega prebi- 9 Prav tam Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 475 valstva, geografsko in zgodovinsko pogojene razlike in enakosti raziskanih področij in nak­ ljučje, ki je lahko prav pri statistikah z deloma majhnimi realnimi števili precejšnje. Natanč­ neje si bomo ogledali šest aspektov. Prvi aspekt — Pri tem gre za ustrezno uvrstitev deleža slovenskih študentov. Statistični podatki kažejo, da je bil odstotek Slovencev iz velikih mest (razen iz Ljubljane) precej maj­ hen. Na podlagi tega bi lahko logično sklepali, da so večino študentov s podeželskih področij predstavljali Slovenci. Značilno pa je, da je precejšnje število slovenskih študentov izviralo iz malih mest in okolice mest. To lahko razberemo iz števil o »gostotnih središčih« kot Maribor, Celje, Ptuj, Kranj, Škofja Loka ali Gorica. Takšna slika temelji na demografskih razmerah in socialni strukturi. Preseneča pa, da je delež slovenskih študentov iz Trsta nesorazmerno maj­ hen: le 44 študentov (v Gradcu!) v tridesetih letih pri naraščajočem deležu prebivalstva (po občevalnem jeziku), ki se je dvignilo do slabe tretjine prebivalcev Trsta!10 Predstava, da so bili zaradi v celoti majhne prisotnosti Slovencev v samem mestu študenti skorajda izključno kmečki otroci, je zmotna, če pogledamo številke o večjih mestih glede na narodnostni vidik. Res je, da moramo slovenske študente, ki izvirajo s podeželja, v glavnem uvrstiti v kategorijo 6 in 7, v primeru Maribora, Celja, Ptuja, Ljubljane, Gorice in Trsta pa vidimo, da so očetje slovenskih študentov pripadali prav tako višjemu in srednjemu sloju: svobodnim poklicom, javnim službam (zlasti učitelji), v Ljubljani tudi trgovskemu sloju in bančništvu." 2. aspekt — V središču tega aspekta je delež nemških študentov iz slovenskih dežel na uni­ verzi v Gradcu. Pogled na tabelo 1 do 4 kaže, da so nemški študenti dominirali pri velikih mestnih naseljih slovenske Štajerske in Kranjske (Maribor, Celje, Ptuj, Ljubljana), pa tudi na dragih področjih kažejo precejšnjo frekvenco: na eni strani v večjih podeželskih krajih kot Slovenj Gradec, Marenbar (Radlje), Laško, Konjice, Brežice, Tržič, Litija, Postojna in Novo mesto kot tudi v Trstu, po drugi strani pa na podeželju (sodna okraja Kočevje, sv. Lenart). Ta fenomen ima dva vzroka. Prvi vzrok je tudi tu demografska situacija. Čeprav razlikovanje pre­ bivalstva na podlagi občevalnega jezika daje le približno sliko, je mogoče iz rezultatov ljud­ skega štetja razbrati, da je bil delež nemškega prebivalstva v urbanih naseljih slovenske Šta­ jerske in tudi v Ljubljani precej visok.12 Drugi vzrok temelji na tem, da je nemško prebivalstvo socialno in gospodarsko v glavnem pripadalo višjemu in srednjemu sloju. To lahko jasno raz­ beremo, če številke o večjih mestih v tabelah 5 do 8 preučimo z zornega kota narodnostne pri­ padnosti. Pri tem se pokaže, da so bili v Mariboru, Celju, Ptuju, Ljubljani, deloma tudi v Trstu in Gorici v 2. kategoriji (javne službe) ljudje z nemškim materinim jezikom, nadalje, da so tudi v 3. kategoriji (trgovina, banka) močno zastopani Nemci (manj v Trstu in Gorici) in končno, da imajo tudi v okviru svobodnih poklicov Nemci pomembno vlogo. Gre torej za pok­ licne skupine, ki so študij na visoki šoli povezovale z ohranjanjem socialnega položaja, zago­ tovitvijo socialne varnosti v okviru javne nastavitve in z interesom vsedržavne povezanosti. 3. aspekt — Tretja pomembna narodnostna skupina so italijanski študenti. Kot je raz­ vidno, izvirajo predvsem iz Trsta in iz mesta Gorice in iz jugozahodnega dela Goriške. To ustreza demografskim razmerjem na Primorskem. Primerjava tabel 3 in 4 kot tudi 7 in 8 kaže na to, da so italijanski študenti izvirali iz vseh socialnih slojev oz. poklicnih skupin:13 med njimi niso bili le otroci iz mestnih višjih slojev, temveč tudi iz srednjih in nižjih mestnih in podežel­ skih slojev. Pri narodnostni razporeditvi na socialne kategorije I do VIII v Trstu in na Goriš­ kem lahko ugotovimo, da so javne službe, svobodni poklici ter poklici v trgovini in financah Italijane (in tiste ki so to postali) najbolj spodbujali za študij. 4. aspekt — Naslednji aspekt izhaja iz nasprotja med mestom in podeželjem. Na drugem mestu smo že pojasnili, kako odločilno je bilo pri odločitvi za študij področje, iz katerega je 10 Pregled daje Jože Pirjevec: Die Slowenen in Triest. V: Das gemeinsame Karaten 9. Klagenfurt 1980, str. 66-73. O rezul­ tatih ljudskega štetja in tozadevnih diskusijah izčrpno poroča Lavo Čermelj: O ljudskem štetju v Trstu leta 1910. V: Anali Jadrans­ kog instituta II, Zagreb, 1958, str. 7-51 11 Primerjaj Rüdiger Malli: Die Sozialstruktur und das nationale Erwachen der Slowenen. V: Österreichische Osthefte 20, Wien 1978, str. 284-291 12 Zdaj Emil Brix: Die zahlenmäßige Präsenz des Deutschtums in den südslawischen Kronländern Cisleithaniens 1848-1918, (glej opombo št. 3!) v opombi 1 navedenem zborniku str. 43-42 13 Umberto Corsini: Die Italiener. V: Die Habsburgermonarchie 1848-1918. Teil HI/2 Die Völker des Reiches. Wien 1980, str. 856; Stefan Malfèr: Italienische Studenten in Wien, Graz und Innsbruck 1848-1918. V: Wegenetz europäischen Geistes II. Universitäten und Studenten. Wien 1987, Str. 183-195 476 H. HEPPNER: STUDENTI IZ SLOVENSKIH DEŽEL V GRADCU študent prihajal:14 medtem ko geografska distanca med krajem izvora in Gradcem ni imela omembe vrednega pomena, pa je delež študentov iz mestnega področja prevladoval nad tistim s podeželja toliko bolj, kolikor bolj zahodno proti obali so ležali kraji izvora. Le iz slovenske Štajerske je med 1884 in 1914 prišlo znatnejše število študentov s podeželja. Kot kažejo podatki, so bili v višjih slojih v mestih prisotni predvsem Nemci in Italijani; Slovencem se je do prve svetovne vojne le deloma uspelo zasidrati v višjih socialnih slojih.15 Relativno veliko število slovenskih študentov s podeželja govori v prid temu, da so si Slovenci prizadevali nado­ knaditi ta zaostanek - proces, ki je šele po letu 1918 pokazal vidnejše rezultate. Seveda pri­ deta pri tem v poštev dva motiva: po eni strani je zmanjševanje zaostanka služilo lastnemu, t. j . osebnemu ali družinskemu socialnemu napredovanju, po drugi strani pa je to koristilo tudi nacionalni emancipaciji, saj je absolvent lahko pričakoval, da bo postal del nacionalne elite. Odhod v mesto1 6 — iz poklicnih razlogov ali zaradi obiskovanja gimnazije in kasneje visoke šole - pa je v sebi skrival nevarnost narodnostne asimilacije. Socialni vzpon v vodilne kroge, ustrezna gostota prebivalstva s spremljajočim vplivom mesta kot tudi družinske vezi so lahko privedle do spremembe narodnostne pripadnosti. Ta fenomen se odraža v primerjavi osebnih imen s podatki o narodnostnem in socialnem izvoru študentov. Poklicna področja z močnejšim asimilacijskim učinkom so bile državne službe17 in mestno gospodarstvo. Podatki o večjih urbanih središčih kažejo, da so se tisti, ki so prišli v mesto, nujno približali nemštvu oz. itali- janstvu. Nekaj primerov: od 83 nemških študentov iz Ptuja jih je imelo 26 čisto slovanska imena, od 198 nemških študentov iz Maribora 65, od 138 nemških študentov iz Celja 48, od 153 nemških študentov iz Ljubljane pa 58. Podobno je bilo stanje na Primorskem. Od 584 tržaških Italijanov jih je imelo le 381 čisto italijanska imena, 126 čisto slovanska in 72 nemška imena (deloma Židje). Od 122 Italijanov iz Gorice je imelo le 63 italijanska, 40 pa slovanska in 19 nemška imena. Prav obratno pa so lahko službovanje na deželi (uprava, šole) kot tudi dru­ žinske vezi povzročili prehod k slovenstvu. 5. aspekt - Naj bi s primerom mikropodročja ugotovil, v kakšni meri je bila v trideset­ letnem obdobju, ki je predmet raziskave, pri prihajanju študentov časovna razporeditev med narodnostnimi in socialnimi skupinami. Namenoma smo — kljub majhnim realnim številom — izbrali kot vzorčna primera dve bolj podeželski področji, pri katerih si v statistiki stojita nasproti dve približno enako močni narodnostni skupini. Prvi primer se nanaša na sodni okraj Slovenska Bistrica (primerjaj tabeli 1 in 5!). Časovni potek začetka študija kaže razmeroma enakomerno frekvenco med 1884 in 1914 z določenim povečanjem v letih okoli 1900. 19 Nem­ cev in 18 Slovencev je časovno in tudi po poklicnih skupinah enakomerno razporejeno. Mikro- področje ne kaže nobene prednosti ali zaostajanja katere narodnostnih ali socialnih skupin pri zastopanosti študentov. Kot primerjava služi drugi primer — sodni okraj Litija. Tudi tu ni mogoče priti do drugačnih stališč: Časovna razporeditev začetka študija je precej identična, obe narodnostni skupini sta od vsega začetka precej enakomerno zastopani, pojavljajo se sinovi tako iz višjih kot tudi nižjih slojev. Ti primeri potrjujejo na drugem mestu1 8 podano ugotovitev, da podeželsko področje sicer ni dajalo toliko študentov kot mestno, časovno pa vsaj od 80-tih let devetnajstega stoletja ni zaostajalo, temveč je glede izvora študentov pri­ sotno od začetka. 6. aspekt — Zadnji aspekt, o katerem bomo tu spregovorili, se nanaša na dejstvo, da je bil delež slovenskih študentov manjši, kot bi to ustrezalo populacijskim razmeram. Postavlja 14 Harald Heppner: Študenti iz slovenskih dežel na univerzi Gradec 1884-1914,1, del: Geografsko poreklo V- Zgodovinski časopis 46, 1992, str. 343-355 15 Primerjaj Vasilij Melik: Demographische und ethnische Entwicklung der Städte in Slowenien im 19. Jahrhundert. V: Nemzetközi kultürtörteneti szimpozion Mogersdorf 1972 (Internationales kulturhistorisches Symposium Mogersdorf). Szombathely 1974. Str. 237-248 in Jasna Fischer: Die Industrialisierung und die Veränderung der Sozialstruktur in den slowenischen Gebieten 1870-1914. V Österreichische Osthefte 26, Wien 1984, str. 49-57 16 Posebno bogat je prispevek Marie Cataruzza: Die Migration nach Triest von der Mitte des 19. Jahrhunderts bis zum Ersten Weltkrieg. V: Gesellschaft, Politik und Verwaltung in der Habsburgermonarchie 1830-1918. Stuttgart 1987, str. 273-304 " Primerjaj: Karl Megner: Beamte, Wirtschafts- und sozialgeschichtliche Aspekte des k.k. Beamtentums. Wien 1986, predvsem str. 245 ss 18 Glej opombo št. 14! " Gerald Stourzh: Die Gleichberechtigung der Nationalitäten in der Verfassung und Verwaltung Österreichs 1848-1918 Wien 1985 2 0 Janko Pleterski: Die Slowenen. V : Die Habsburgermonarchie 1848-1918. Teil 1Ш2 Die Völker des Reiches. Wien 1980 str. 821 in Corsini: Die Italiener. Prav tam, str. 872 s ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 4 477 se vprašanje, ali so bili Slovenci dejansko v slabšem položaju ali ne. S čisto pravnega stališča ni argumenta, po katerem bi lahko Slovence postavili v slabši položaj, kajti imeli so enak dostop do visokih šol kot vse druge narodnosti Habsburške monarhije.19 Z institucionalnega stališča so bili nedvomno prikrajšani, ker do leta 1918 ni prišlo do ustanovitve slovenske uni­ verze v Ljubljani; tako so ostale neizpolnjene tudi želje Italijanov v Trstu.2 0 Čeprav so bili Slo­ venci v višjih slojih slabše zastopani kot v srednjih in nižjih, je le deloma mogoče govoriti o socialnem zaviranju možnosti študija. Dejstvo, da je večina slovenskih študentov izhajala iz podeželskih krogov in da so bile na voljo številne štipendije, v veliki meri spodbija argument o manjših možnostih. Ne smemo pozabiti, da tisti, ki svojega študija niso povezovali s social­ nim vzponom ali nacionalnim interesom, za svoje poklicno življenje večinoma niso potrebovali študija. V takratni družbi — bodisi nemški, slovenski ali italijanski — je bilo več možnosti za študij kot pa potrebe po njem. Vtis, ki nastane na podlagi številk, da so nemški študenti prev­ ladovali na slovenskem Štajerskem in Kranjskem, je potrebno omiliti in sicer zato, ker nemaj­ hen del tistih očetov, katerih sinovi in hčere so študirali v Gradcu, v času njihovega študija iz poklicnih vzrokov ali upokojitve sploh ni več živel v slovenskih deželah, temveč je spremenil kraj bivališča (večinoma so se naselili na področju Gradca). Končno je potrebno upoštevati, da tukaj predstavljenih števil ne smemo izenačevati s celotnim številom študentske populacije te regije, saj gre tu le za frekvence, ki odpadejo na Univerzo v Gradcu. Da bi raziskali kapa­ citete Slovencev, bi potrebovali primerjalno gradivo o drugih visokih šolah na Štajerskem in izven nje.21 V zborniku o študentih, ki je izšel leta 1987, sta slovenska zgodovinarja Vasilij Melik in Peter Vodopivec ugotovila, da še ni natančne analize socialnega izvora slovenskih študentov.22 Pričujoča študija je nekoliko osvetlila to vprašanje, ker: 1. obstajajo realne številke, ki jih doslej ni bilo; 2. je zajet velik del s Slovenci naseljenega področja in prikazan v njegovih več ali manj zgodovinsko zraslih nižjih enotah; 3. Slovenci niso predstavljeni izolirano, temveč v družbeni skupnosti skupaj z Nemci in Italijani. Statistični podatki so dopuščali številne sklepe, za množico številk pa se skriva 3322 posameznih usod, ki so vsaka po svoje oblikovale zgodo­ vino, usode, ki pa jih samo s statistiko ni mogoče odkriti. (se nadaljuje) Prevedel Niko Hudelja 21 O tem glej: Vasilij Melik, Peter Vodopivec: Die slowenische Intelligenz und die österreichischen Hochschulen. V: Wege­ netz europäischen Geistes II Wien 1987, zlasti str. 138 s 2 2 Prav tam, str. 143 Zusammenfassung DIE STUDENTEN AUS DEN SLOWENISCHEN LÄNDERN AN DER UNIVERSITÄT GRAZ 1884-1914 2. Teil: Die nationale und soziale Herkunft Harald Heppner Sowohl für die Geschichte der akademisch Gebildeten als auch für den Werdegang der Hoch­ schulen als auch für jene Gebiete, von denen Studenten gekommen sind, ist es nicht einerlei zu wis­ sen, aus welchen gesellschaftlichen Kreisen die Lernwilligen stammten. Im ersten Fall stellt sich z.B. die Frage, inwieweit akademische Berufsgruppen sich mittels ihres Nachwuchses selbst ergänz­ ten oder inwieweit sich sozialer Aufstieg mit einem Studium verbindet; im zweiten Fall handelt es sich um das Profil der jeweiligen Ausbildungsstätte; im dritten Fall geht es um den anregenden Gedanken, ob ein Zusammenhang zwischen Bildung und geographischem Umfeld besteht. Für das Verständnis der Ergebnisse wichtig ist die Klärung der Frage, inwieweit die Quellen über das Gesuchte Auskunft geben. Hinsichtlich der nationalen Zugehörigkeit besteht das Pro­ blem, daß sprachliche Angaben mit nationaler Identität nicht automatisch gleichzusetzen sind. Da keine anderen Angaben vorliegen, bleibt trotz dieser Unscharfe nichts anderes übrig, als mit den Daten zur Muttersprache zu operieren. Dreierlei Vorteile haben die »Nationale« -Daten gegenüber den Volkszählungsergebnissen dieser Epoche: 1. fragten die »Nationale« nach der Mutter- und nicht nach der Umgangssprache;1 2. hatten die Studenten diese Inskriptionsformulare ab 1884 selbst 478 H. HEPPNER: STUDENTI IZ SLOVENSKIH DEŽEL V GRADCU auszufüllen; 3. weist nichts darauf hin, daß dabei auf die Inskribenten irgendein Druck ausgeübt worden sei, ganz im Gegenteil: die Tatsache, daß etliche Formularblätter sogar äußerst mangelhaft ausgefüllt sind, zeugt von fehlender Kontrolle der Universitätsbeamten. Über die soziale Herkunft geben die Quellen ungenauere Auskunft als über die nationale Her­ kunft. Dafür gibt es mehrere Gründe. Ein nicht geringer Anteil der Studenten gab bei der Rubrik »Stand und Wohnort des Vaters« gar nichts an — in vielen Fällen, weil dieser schon gestorben war, zuweilen vielleicht auch aus Unwillen. Weitere Erschwernis sind ungenaue, wechselnde oder dop­ pelte Daten zum Vater im Vergleich zwischen den Semestern. Schließlich lassen die Angaben zum Vater - jene zum Vormund, so vorhanden, wurden zwar registriert, aber als Ersaatz statistisch nicht verwertetzwar Zuordnungen zu bestimmten Berufsfeldern zu, geben aber keine klare Aus­ kunft über den sozialen Rang: »Beamter« oder »Besitzer« sind sehr relative Begriffe in der Vielfalt von Vermögensverhältnissen und Sozialprestige. Die erarbeiteten Zahlen und Proportionen geben also nur ein ungefähres Bild wieder. Die statistischen Daten geben an, daß der Zuzug der Slowenen aus dem großstädtischen Milieu (außer aus Ljubljana) ziemlich gering war. Logisch abgeleitet zieht dies nach sich, daß den Haupt­ anteil der Studenten aus ländlichen Gebieten die Slowenen ausmachten. Bemerkenswert ist jedoch, daß eine beachtliche Zahl der slowenischen Studenten aus kleinstädtischen und stadtnahen Zonen stammte. Der Blick auf die Tabelle 1 bis 4 zeigt, daß die deutschen Studenten bei den großen städ­ tischen Siedlungen der slowenischen Steiermark und Krains dominierten (Maribor, Celje, Ptuj, Ljubljana) und auch in anderen Bereichen immerhin beachtliche Frequenzen entwickelten. Die Gegenüberstellung der Tabellen 3 und 4 sowie 7 und 8 weist darauf hin, daß die italienischen Stu­ denten aus allen sozialen Schichten bzw. Berufsgruppen hervorgingen. Die Oberschichten im städ­ tische Bereich waren, wie die Daten zeigen, vor allem von Deutschen oder Italienern »besetzt«; es gelang den Slowenen bis zum Ersten Weltkrieg nur teilweise, sich in den oberen sozialen Rängen zu verankern. Schließlich muß man bedenken, daß die hier vorgelegten Zahlen nicht mit dem gesamten studentischen Ausstoß dieser Region gleichzusetzen sind, denn es handelt sich hier ja nur um die auf die Universität Graz entfallenden Frequenzen; um die Kapazitäten auch der Slowenen auszuloten, bedürfte es des Vergleichsmaterials über andere Hochschulen in und außerhalb der Steiermark. Die vorliegende Studie vermag einiges Licht auf die Frage das sozialen Ursprungs der slowe­ nischen Studenten zu werfen: 1. liegen nun Realzahlen vor, derer es bis jetzt weitgehend mangelte; 2. ist ein großer Teil des slowenischen Siedlungsgebietes erfaßt und dieser in seiner mehr oder weni­ ger historisch gewachsenen Kleinkammerung dargestellt worden; 3. sind die Slowenen nicht iso­ liert, sondern in ihrem gesellschaftlichen Zusammenhang mit den Deutschen und Italienern gese­ hen worden. Das Zahlenmaterial gestattete zahlreiche Schlüsse; hinter den vielen Ziffern verbergen sich aber 3322 historisch irgendwie wirksame Einzelschicksale, die sich allein auf statistischem Wege allerdings nicht ergründen lassen. ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko (v letu 1992 izhaja že njen 63. letnik) objavlja prispevke, ki niso zanimivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v širši okvir slovenske zgodovine. ČZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem mariborske univerze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, SI-62001 Maribor, Par­ tizanska 5.