Etnolog 16 (2006) ZBIRKE COLLECTIONS POPIS VSEBINE ZBIRK ETNOLO[KEGA KUSTODIATA GORENJSKEGA MUZEJA Tatjana Dol`an Er`en 279 IZVLE^EK Avtorica predstavlja popis vsebine muzejskih zbirk etnolo{kega kustodiata Gorenjskega muzeja v Kranju kot prve stopnje pri pripravi predmetnega kataloga. Tovrstna muzejska dokumentacija nam pomaga pri raziskovanju in spoznavanju zbrane kulturne dedi{~ine, ki izhaja iz nekdanjih na~inov `ivljenja Gorenjcev. Pri popisovanju je pomembno vpra{anje, kako razvrstiti muzealije v posamezne sklope slovenske etnolo{ke sistematike. Pred bralca razgrinja svoje delovne dileme in re{itve. Opozori na te`ave, povezane z indeksiranjem v ra~unalni{kih podatkovnih bazah, kadar stroka nima tesaurusa. Klju~ne besede: etnolo{ka sistematika, muzejska zbirka, muzejska dokumentacija, kulturna dedi{~ina, muzealije ABSTRACT: The article presents the inventory of the Ethnology Department’s museum collections at the Gorenjska Museum in Kranj as the first step in the preparation of an object catalogue. Such museum documentation helps us in researching and learning about the collected cultural heritage, which derives from the former ways of living in the province of Gorenjska. The most important issue in such an inventory is how to classify museum objects into the individual groups of the Slovene ethnological classification system. The author introduces the reader to the dilemmas and solutions in this activity. She draws attention to the difficulties connected with indexing in computerised databases, because the discipline has no terminology thesaurus. Key words: ethnological classification system, museum collection, museum documentation, cultural heritage, museum objects Neprecenljivo bogastvo – slabo dostopna neznanka »Tiste dni ni bilo kralja v Izraelu; vsakdo je delal, kar se mu je prav zdelo.« (Knjiga sodnikov 21, 25) V muzejih imamo zbrano neprecenljivo bogastvo predmetov na{e lokalne in nacionalne, mnogokrat celo evropsko pomembne dedi{~ine. Ko pa nastopi slu`bo nov, mlad kustos, vse to bogastvo rado postane slabo dostopna neznanka. Na fakulteti {tudentje namre~ o tak{nih konkretnostih izvejo zelo malo. Kar nekaj let je potrebno, da novi kustos spozna muzealije v zbirki, za katero je odgovoren, in si o njih pridobi Etnolog 16 - 17.indd 279 11/26/06 11:17:40 PM Tatjana Dol`an Er`en potrebno znanje. Spoznavanje mu praviloma ote`uje vrsta okoli{~in: redno delo, ki obsega pripravo razstav in drugih dejavnosti po programu, pisanje ~lankov, skrb za `e obstoje~e razstave, pedago{ko-andrago{ko delo, sodelovanje pri tem in onem projektu, evidentiranje na terenu, pridobivanje novih predmetov, njihovo dokumentiranje, mrzli in do skrajnosti prenapolnjeni depoji, v katerih je mogo~e delati le nekaj mesecev na leto, zamudno iskanje pisne dokumentacije … V tak{nem polo`aju sem se zna{la tudi jaz pred {tirinajstimi leti. Moja predhodnica Anka Novak je skoraj celotno zbirko nekaj ~ez 4300 enot zbrala sama in je vse predmete v njej dobro poznala. Vendar primopredaje od predmeta do predmeta nisva mogli opraviti zaradi prenatla~enih, mrzlih, slabo razsvetljenih depojev. Ve~ina predmetov je bila inventarizirana, dokumentacija o njih urejena. Predmetnega kataloga sicer ni bilo, 280Ea ga sprva tudi pogre{ala nisem. Predmeti na razstavi in v depoju so bili zame velika obveznost in odgovornost, s katero pa nisem prav vedela, kaj po~eti. Po~asi sem se navajala, da sem pregledovala inventarno knjigo vsaki~, ko sem potrebovala predmete za razstavo ali objavo. Veliko predmetov je bilo tudi fotografiranih, kartoni z njihovimi slikami so bili po zaporedju inventarnih {tevilk shranjeni v fototeki. A pregledovanje je bilo zamudno opravilo, v glavi pa sanje: z ra~unalnikom bi {lo to en-dva-tri! Odstranjevanje ovir Ra~unalni{ko vodenje muzejske dokumentacije Ko sva s kolegom naslednje leto dobila ra~unalnik, sem {la na te~aj tedaj edinega programa za ra~unalni{ko vodenje muzejske dokumentacije – Modes, kolega Tone Pirc mi ga je namestil in za~ela sem delati. Vna{anje na novo inventariziranih predmetov je {lo dobro, za nazaj pa sem uspela vnesti le imena vseh predmetov in krajev pridobitve, za drugo pa je zmanjkovalo ~asa. Kar kmalu so se pojavili novi programi za vnos muzejske dokumentacije in z njimi dvom – ne bi raje po~akala na pravi program, saj bo vsak ~as … Novi program smo si res oblikovali ~ez nekaj let, skoraj 90-odstotno vanj prevedli podatke z Modesa in lahko sem delala dalje. Ampak od vseh kolegov ga uporabljam edino jaz in vem, da bomo slej ko prej nabavili drugega … Zato ni prave volje za vna{anje manjkajo~ih podatkov.1 Te`ilo me je, ker nisem imela pregleda nad zbirko. Vsaki~ ko sem dobila novo gradivo, sem iskala po inventarni knjigi (ali bolje knjigah, ker je ve~ zvezkov), ali imamo `e kaj takega. Ob ~i{~enju in urejanju depojskih polic in prostorov je bilo krasno delati s predmeti, za katere sem vedela, ~emu slu`ijo, ~eprav me je motilo, da ne vem, kaj o njih pi{e v inventarni knjigi. Neznani predmeti so ob delu v depoju ostali neznani. Kako jih spoznati, prepoznati? Inventura S pomo~jo programa Modes sem si natisnila seznam vseh predmetov v pristojnosti kustodiata za etnologijo skupaj s krajem pridobitve. Z debelim fasciklom listov sem {la 1 Vpisanih je 7780 inventarnih enot, vendar vmes ve~ kot 3000 ni v celoti vnesenih, pa~ pa le ime in kraj pridobitve. Etnolog 16 - 17.indd 280 11/26/06 11:17:41 PM Popis vsebine zbirk etnolo{kega kustodiata Gorenjskega muzeja v depo in naredila inventuro vseh predmetov, ki sem jih tam na{la. Tako sem pridobila dokumentacijo o tem, na kateri lokaciji je kaj shranjeno, in evidenco, katerega predmeta pri tem nisem na{la. Tudi precej neznancev sem tako spoznala. Rasla pa je tudi `elja po nadrobnej{em spoznavanju zbranega gradiva in obenem zavest, da sem privilegirana, ker imam prost dostop do teh materialnih pri~ `ivljenja na{ih prednikov. Zavest, da morajo od tega bogastva informacij imeti kaj tudi drugi. Ne le s stalno postavitvijo. Predmetni katalog Pri kolegici Meti Strle v Lo{kem muzeju v [kofji Loki se mi je v spomin vtisnil predmetni katalog etnolo{ke zbirke Lo{kega muzeja. Pri kolegici Janji @agar Grgi~ sem videla dokumentacijo o posameznih sestavinah no{e. Tako sem dojela, da potrebujem predmetni katalog: kartone in sezname istovrstnih predmetov z vsemi prepoznavnimi 281 podatki. Lotila sem se ro~nega izpisovanja lon~evine, oselnikov, svetil itd. iz inventarne knjige in potem iskanja v depoju. Ampak pri izpisovanju sem vedno kak{en predmet zgre{ila, v temnih in mrzlih depojih sem nato na{la ~isto druge, kot sem jih imela v izpiskih, in prepoznavanje je bilo po~asno, te`avno, mu~no …, seznam je imel napake, nejasnosti … Iskanje po podatkovni bazi Modes je bilo tudi te`avno, ker niso bili vsi istovrstni predmeti vpisani z enakim imenom, niti nisem vedno vedela, kaj naj bi bilo pravo ime izmed uporabljenih sinonimov. A po~asi sem se dokopala do prave metode: 1. najprej zbrati podatke o istovrstnih predmetih – ustvariti predmetni katalog in sezname istovrstnih predmetov, 2. potem te predmete poiskati v depoju in na razstavah, 3. jih fotografirati skupaj z inventarno {tevilko in 4. fotografirati tudi tiste brez inventarne {tevilke, jih izmeriti in zapisati velikosti in posebnosti, nato 5. zdru`iti opis s fotografijo; nato sledi na toplem in svetlem za pisalno mizo 6. preu~evanje in preverjanje podatkov, ugotavljanje, kje bi bili pogre{ani, in identificiranje tistih z napa~no {tevilko ali brez nje; slej ko prej zasledim napa~no zapisane {tevilke, dvakrat inventarizirane muzealije, v depoju pa najdem pogre{ane. Tak na~in sem preizkusila in se je izkazal za izvedljiv in uspe{en. Opisan je tudi v strokovni literaturi kot naknadno dokumentiranje oziroma indeksiranje obstoje~e dokumentacije (Holm 2003: 35–36). Indeksiranje je izraz, ki mi sicer ne gre, vendar sem doumela njegov smisel, ker sem imela te`ave z dostopnostjo zbirke, za katero sem bila zadol`ena. Ra~unalni{ko vodena baza podatkov naj bi re{ila vse probleme z indeksiranjem, neko~, v prihodnosti. Zame pa je postalo najve~ji izziv vpra{anje, kako najla`e in najhitreje prenesti podatke na kartone, da bi fizi~no ustvarila predmetni katalog. Vna{anje podatkov v ra~unalnik je bilo prepo~asno, {e huje, ra~unalnik sem delila s kolegi, in je bil pogosto zaseden. K sre~i smo v muzeju kupili fotokopirni stroj in ko je bilo neko leto pri nas zaposlenih veliko delavcev prek javnih del, smo inventarne knjige fotokopirali, posamezne vpise pa nalepili vsakega na svoj list. Kar nekaj ~asa sem jih razvr{~ala po poglavjih etnolo{ke sistematike in {e naprej, da sem kon~no dobila Etnolog 16 - 17.indd 281 11/26/06 11:17:41 PM Tatjana Dol`an Er`en kup~ke z istovrstnimi predmeti. Kar bi mi moral narediti ra~unalnik, sem naredila ro~no. Z ra~unalnikom sploh ni tako enostavno. Oblikovanje zbirk S tako razvr{~enimi listi – »predmetnimi kartoni« – sem napolnila 23 pisarni{kih fasciklov zasilnega predmetnega kataloga. Ta dokumentacija – {e ne docela urejena – mi je pomagala oblikovati imena posameznih zbirk, ko smo leta 2002 vsi kustosi Gorenjskega muzeja naredili vsak za svoj kustodiat seznam zbirk zbranega gradiva. Takrat sem se odlo~ila, da bo kustodiat za etnologijo hranil sedem zbirk: Kmetijstvo, Plan{arstvo, Obrt, trgovina in gostilni~arstvo, Promet, Stavbarstvo in notranja oprema, No{a, Ljudska umetnost. Vendar je bilo nujno tako na hitro oblikovane zbirke utemeljiti 282 s popisom muzealij. To sem za~ela delati v letu 2004, ko sem se vrnila v slu`bo po uspe{no opravljenem projektu pove~anja dru`ine. Najprej sem na~rtovala izdelati sezname vseh muzealij v predmetnem katalogu, a ob drugih obveznostih je to redno delo potekalo prepo~asi. Zato sem ga razdelila na stopnje; najprej popis vrst muzealij v zbirkah, kasneje popis muzealij po posameznih vrstah in kon~no verjetno dolgoletna izdelava katalogov. Cilj dela je postajal `e skoraj moja obsesija: pridobiti osnovni pregled, kaj zbirke vsebujejo. Ko sem letos ob koncu zime popisala vsebino zadnjega fascikla in dodala {e novo dokumentiranih 600 predmetov iz leta 2005, je obseg narasel na 28 fasciklov. Urejanje popisa po etnolo{ki sistematiki me je napeljalo, da sem spremenila imena posameznih zbirk, ne pa tudi njihovega {tevila. Plan{arstvo je zdaj del Kmetijstva, Promet sem zaradi premajhnega obsega dodala Obrti, trgovini in gostilni~arstvu, dodala pa sem zbirki Prehrana in Dru`beno in duhovno. Odlo~ila sem se tudi, da zbirko Ljudska umetnost ve~inoma sestavljajo muzealije, ki so po svojem mestu v na~inu `ivljenja `e uvr{~ene v druge zbirke, vendar so po likovni vrednosti pomembne za predstavitev estetskega ~uta in oblikovalsko ustvarjalnih dose`kov Gorenjcev. Razvr{~anje po etnolo{ki sistematiki Ve~ deset fasciklov papirja je pa~ treba razvrstiti po neki precej natan~ni logiki, ~e ho~e{ to dokumentacijo uporabljati in najti `eleni predmetni karton. Pravzaprav bi kartone lahko razvrstila po abecedi imen, le zakaj ne? Ne iz preprostega razloga, ker imamo etnologi svojo shemati~no razdelitev, v okviru katere smo navajeni razmi{ljati o na~inu `ivljenja in kulturnih pojavih. Tako lahko hitro ovrednotimo zbirko muzealij, ki naj bi pripovedovala o na~inu `ivljenja ljudi v dolo~enem ~asu in prostoru. Zna~ilnosti, pomanjkljivosti in prednosti etnolo{ke zbirke muzealij so jasno razvidne, ko njihove vsebine popi{emo v sistemati~nih razdelkih. @e takoj v za~etku sem kartone razvrstila na grobo po etnolo{ki sistematiki tako, kot smo se u~ili na Oddelku za etnologijo pri prof. dr. Kremen{ku o materialni, socialni in duhovni kulturi in je objavljena tudi v Vpra{alnicah ETSEO. Ve~inoma predmeti sodijo v obmo~je materialne kulture – poljedelstva, `ivinoreje, ~ebelarstva, dela v gozdu, lovstva, rokodelstva in obrti, prehrane, stavbarstva in notranje opreme, no{e. Socialne in duhovne kulture je precej malo, kar je posledica nekdanje razdelitve, ~e{ da so etnologi v muzejih zadol`eni za zbiranje pri~ materialne kulture. Etnolog 16 - 17.indd 282 11/26/06 11:17:42 PM Popis vsebine zbirk etnolo{kega kustodiata Gorenjskega muzeja Etnolo{ka sistematika za muzejske zbirke Za bolj{i pregled sem potrebovala natan~nej{o razvrstitev, da bi `e iz popisa zbirk bilo razvidno, kaj imamo in ~esa ne. Sku{ala sem si pomagati s podrobnej{imi etnolo{kimi sistematikami, ki jih imamo v stroki na razpolago. V svojem arhivu imam dve: starej{o avtorjev Janeza Bogataja in Mojce Ravnik in mlaj{o, ki so jo za potrebe fototeke SEM izdelali tamkaj{nji dokumentalisti. Slednjo sem po opravljenem izobra`evanju za uporabo ra~unalni{kega programa Modes dobila kot primer muzejske etnolo{ke klasifikacije. Ker gre za dokumenta, ki nista bila nikjer objavljena, ima pa ju gotovo ve~ etnologov v svojem arhivu, je prav, da pojasnimo njun nastanek. Oba imata bibliografske korenine. Starej{a sistematika za muzeje 283 Prvi dokument je star 33 let. Spomladi leta 1969 so se sestali dr. Kumrova, dr. Kuret in tedaj {e {tudent etnologije Janez Bogataj, da bi za~eli sestavljati letno etnolo{ko bibliografijo. Dr. Kuret je predlagal, da uporabijo sistematiko International Foklore Bibliography. Dela se je lotil Janez Bogataj; dodal je geslo `ivinoreja in kasneje {e nekatera druga. Februarja 1972 je kot mladi kustos to znanje uporabil pri pripravi sistemati~ne razdelitve kot dela projekta dokumentacije Dolenjskega muzeja v Novem mestu, naredil je tudi osnutke kartonov in predvidel primerno pohi{tvo za shranjevanje tovarne Primat iz Maribora.2 V letu 1973 je objavil popolno etnolo{ko sistematiko v Glasniku SED ob redni objavi letne bibliografije za leto 1972. Pi{e: »Za razliko od prej{njih uvaja leto{nja bibliografija manj{o novost, bolje: dopolnitev. V celoti namre~ objavljamo vse oddelke na{e sistematike po vrsti, ~eprav za nekatere nismo imeli nobenega doma~ega dela. Na{a sistematika je sestavljena na temelju sistematike International ethnological bibliography, dopolnjene in prilagojene razmeram v Sloveniji, vpra{anjem na{e etnologije in v skladu z njenimi prizadevanji.« (Bogataj 1973: 15) To je bilo obdobje, ko so slovenski etnologi pripravljali Vpra{alnice ETSEO in so se pogosto sestajali. Dokumentacijska komisija pri SED je 25. oktobra 1973 pripravila posvetovanje o dokumentaciji v etnolo{kih ustanovah (Ravnik 1976: 3). Med drugimi sta Janez Bogataj in Mojca Ravnik skupaj predstavila koli~insko analizo dokumentacije v etnolo{kih ustanovah. Od njunega prispevka se je ohranil OSNUTEK ENOTNE ETNOLO[KE SISTEMATIKE ZA RAZVR[^ANJE DOKUMENTACIJSKEGA GRADIVA V MUZEJIH.3 Na tem posvetu so namre~ predlagali, da bi vsi etnologi uporabljali enoten dokumentacijski sistem, ki naj bi za~el veljati z letom 1975. ^e ta osnutek primerjamo z objavljeno bibliografsko sistematiko po International ethnological bibliography (Bogataj 1973: 15–23), ugotovimo, da je sistem ostal v temelju isti, nekoliko pa je prirejen za muzejske potrebe. Namenjen ni le klasificiranju zbirk muzealij, ampak vklju~uje tudi gradivo, ki nastaja ob muzejskem delu in raziskovanju. Zelo celostno zami{ljena razdelitev in nedvomno vzpodbudna za delo muzejskih dokumentalistov. A na{o zbirko muzealij, tak{no kot pa~ je, bi vso lahko 2 Za podatke iz dnevnika kolega dr. Janeza Bogataja se zahvaljujem tako njemu kot kolegici dr. Mojci Ravnik. 3 Dokument ima tudi podnaslov Priloga k referatu M. Ravnik in J. Bogataja: Rezultati ankete o etnolo{ki dokumentaciji v slovenskih muzejih in mo`nostih za delo. Etnolog 16 - 17.indd 283 11/26/06 11:17:42 PM Tatjana Dol`an Er`en razvrstila v peti, {esti, osmi in deveti razdelek, kar pa bi bilo nazadovanje v primerjavi z razdelitvijo v Vpra{alnicah ETSEO. Novej{a sistematika fototeke SEM Tudi stroka je {la naprej in drugi dokument je pri~a njenega razvoja. Ko so se dogovorili o vsebini Vpra{alnic ETSEO, je dokumentacijska komisija pri SED opustila dotedanjo sistematiko. Slovenska etnolo{ka bibliografija za leto 1974 je `e izdelana po delno dopolnjeni novi sistematiki.4 Posku{ali so se vklju~iti v skupna prizadevanja za enotnej{i dokumentacijski sistem. Ugotovili pa so tudi, da nova, »doma~a«, sistematika bolj ustreza zna~aju na{ega gradiva (Bogataj 1976: 8). Sistematiko so kolegi povzeli zlasti pri urejanju fototek in hemerotek. Tudi moja predhodnica Anka Novak jo je uporabila 284Epri razvr{~anju fotografij. Po tej sistematiki so izdelane vse etnolo{ke bibliografi je do danes, po potrebi pa so jo dopolnili (Ra~i~ - Simon~i~ 1997: V–XVI, XXVI). Ko so po uveljavitvi ra~unalnikov v osemdesetih letih prej{njega stoletja za vse slovenske muzeje kupili ra~unalni{ki dokumentacijski program Modes, je klasifi ciranje postalo izziv ra~unalni{ko vodene muzejske dokumentacije. Potrebovali smo podrobnej{o muzejsko etnolo{ko sistematiko. Kolegi dokumentalisti v SEM so pod vodstvom Alenke Simiki~ tedaj nadgradili bibliografsko sistematiko in jo priredili za potrebe muzejske fototeke tako, da so raz{irili prvi sklop, ki obsega materialno kulturo. Zaradi priro~nosti so pri {tevil~enju izpustili prvo {tevilko; materialna kultura tako ni ve~ ozna~ena z 1.1., ampak samo z 1. Pri 1.3.4. so razdelili javne stavbe na 16 pododdelkov, {e bolj na drobno posamezne prostore in sestavine notranje opreme. Pri 1.5. Poljedelstvo so na{teli sedem pomembnih poljedelskih opravil in jih {e dodatno raz~lenili. Enako so na{teli `ivinorejske panoge in opravila, sadjarstvo itd. Skratka, uporabno, zato me je pritegnilo. Pomemben je bil tudi argument, da se tak{na dogovorjena razdelitev v stroki uporablja in da bo tako vsaj terminolo{ka zmeda manj{a. A po drugi strani so zbirke fototeke SEM le druga~ne od zbirk pokrajinskih muzejev, kaj {ele v primerjavi z zbirkami predmetov, zato sem naletela na kar nekaj trdih orehov. Kustos etnolog v pokrajinskem muzeju mora vedeti veliko o nekdanjem in sedanjem na~inu `ivljenja in posameznih sestavinah kulture ljudi v pokrajini, a vsakega po malo, spu{~anje v globino posebnih tem pa je pogosto nemogo~e. Kajti veliko je drobnih dilem, ki vzamejo veliko ~asa, tega pa ni zadosti. Je neko orodje tesarsko, sodarsko ali mizarsko, kova{ko ali klju~avni~arsko? Ali je okovje vrat iz stanu ali iz drvarnice? Predmeti pridejo v muzej pogosto, ko jih lastniki zavr`ejo, in ne vemo, kje natan~no so jih uporabljali. Jih ne bomo vzeli, ker jih zaradi pomanjkanja podatkov ne zmoremo sistemati~no uvrstiti? Ustrezajo pa~ drugim merilom – so materialne pri~e nekega ustvarjanja, okusa, `ivljenja. Teh dilem in re{itev zanje se je kar nakopi~ilo, posku{ala jih bom razlo`iti v nadaljevanju. Pri tem z izrazom sistematika poimenujem etnolo{ko muzejsko sistematiko kolegov iz Dokumentacije SEM. 4 Objavljena v celoti pa je bila nekaj let kasneje v Glasniku SED 19 (1979) {t. 4 v ~lanku Slovenska etnolo{ka bibliografi ja za leto 1977. Etnolog 16 - 17.indd 284 11/26/06 11:17:42 PM Popis vsebine zbirk etnolo{kega kustodiata Gorenjskega muzeja Predstavitev opravljenega popisa vsebine zbirk V prilogi prispevka objavljam celoten popis vsebine zbirk etnolo{kega kustodiata Gorenjskega muzeja. Na{tete so zbirke: 1. Kmetijstvo, 2. Rokodelstvo, obrt, promet in trgovina, 3. Prehrana, 4. Stavbarstvo in notranja oprema, 5. No{a, 6. Dru`beno in duhovno, 7. Ljudska umetnost. Merilo oblikovanja zbirk je bilo zdru`evanje vseh muzealij, ki so jih Gorenjci uporabljali v dolo~enem segmentu svojega na~ina `ivljenja, pod eno ime. Prav veliko zbirk nima smisla imeti, ne smejo pa biti tudi ne tako preobse`ne, da postanejo nepregledne. Na preoblikovanje zbirk je vplivalo tudi prilagajanje sistematiki. Huj{e so bile dileme zaradi pomanjkljivosti sistematike, na sedanjo obliko mojega popisa pa najbolj vpliva moje mnenje, da so nekatere moje re{itve preprosto toliko bolj{e, da jih sistematiki na ljubo ne bom spreminjala na slab{e. Menim, 285 da bi prav iz popisov posameznih zbirk lahko pridobili potreben obseg in globino za oblikovanje skupne muzejske sistematike. Prilagajanje sestave zbirk sistematiki Zbirka Kmetijstvo obsega vse tiste osnovne in dopolnilne panoge, ki jih kmetje na Gorenjskem so in jih {e opravljajo v okviru kme~kih doma~ij: poljedelstvo, `ivinoreja, sadjarstvo, lov in ribolov, nabiralni{tvo, ~ebelarstvo. Tudi gozdarstvo, oglarjenje in rudarjenje, tri dejavnosti kme~kih ljudi v zimskem ~asu ali za posamezne ~lane dru`ine tudi preko poletja, bi sodile v to zbirko. A po sistematiki so gozdarstvo, oglarstvo in rudarstvo uvr{~eni med obrti v zvezi z naravnim bogastvom kot 1.12.4.1, 1.12.4.2. in 1.12.4.3, zato sem jih tako tudi postavila. Nisem pa mogla sprejeti, da je ko{nja poljedelsko opravilo. Kdor nima `ivine, ne potrebuje obse`ne ko{nje za pripravo krme, zato je po moje ko{nja eno od `ivinorejskih opravil – 1.6.4. Priprava hrane. Po sistematiki je zbirka Stavbarstvo in notranja oprema postavljena pred kmetijskimi in drugimi gospodarskimi dejavnostmi. V vsebini Vpra{alnic ETSEO ni tako in v tem primeru sem se ravnala po njih. Pravzaprav zaporedje ni bistveno vpra{anje, vendar so na{e predstave, dojemanje in vrednotenje predmeta obravnave, v tem primeru na~ina `ivljenja in posameznih kulturnih pojavov, povezani z odlo~itvami, kaj sodi na prvo mesto, na za~etek, in kaj ne. Najbr` pa je najmanj posre~eno za~eti s Stavbarstvom in notranjo opremo. Menim, da je to ostanek {e prej{nje mednarodne sistematike in bi jo v muzejski sistematiki morali spremeniti. Zato je v mojem popisu na prvem mestu Kmetijstvo. Lahko bi se tudi prilagodila, vendar je tak{na odlo~itev posledica re{itev dilem, ki jih predstavljam v nadaljevanju. Pomanjkljivosti sistematike Zadnjih deset let se je na podro~ju muzejske dokumentacije dogajala predvsem ra~unalni{ka revolucija, ki pa {e ni zaklju~ena in nismo pri{li do ustreznih re{itev, da bi kon~no lahko delali. Posledi~no vsak sam koplje v svojem vrti~ku (ali na njivi) in odkriva Ameriko na novo. Eni so bolj razgledani, drugi smo bolj zaostali. Najbolj je zaostala stroka. To se pozna tudi sistematiki. Pri 1.3.1. Doma~ije je Slovenija razdeljena na ve~je kraje po pokrajinah. Kam naj uvrstim gradivo iz Bohinja ali z Jezerskega, ki je ~isto nekaj svojega – k Radovljici in Kranju? [e priklju~evanje Gornjesavske doline Etnolog 16 - 17.indd 285 11/26/06 11:17:42 PM Tatjana Dol`an Er`en Jesenicam je problemati~no, a so vendarle ustvarili nek skupen prostor. Vpra{anje kar kli~e po sodelovanju vseh slovenskih etnologov, da ustvarimo register slovenskih etnolo{kih obmo~ij. Za potrebe ra~unalni{kega klasificiranja je namre~ modro uporabljati enotne, na podlagi argumentov dogovorjene razdelitve. Nemogo~e je, da bi sistematika, ki jo kolegi v Dokumentaciji SEM uporabljajo interno za svoje potrebe, vsebovala vse, kar se nahaja v zbirkah po Sloveniji. Pri razvr{~anju sem tako pogre{ila pastirske stanove ter obrti slamnikarstvo in sitarstvo, pri notranji opremi pa {tedilnike in {e kaj. Razhajanja s sistematiko Preprosto je bilo po sistematiki razdeliti zbirko Kmetijstvo, pri obrteh in trgovini286 ter notranji opremi se mi je zatikalo, pri stavbarstvu, prehrani in no{i pa se mi je z najbolj{imi nameni ustavilo. Pa poglejmo. Te`ava pri obrteh je bila delitev orodja za obdelavo lesa in orodja za obdelavo kovin na posamezne obrti – tesarstvo, mizarstvo, sodarstvo ... Odli~no je, ~e v muzej preseli{ kar celotno delavnico z vsem orodjem in opremo in dokumentira{ {e na~in `ivljenja obrtnika. Ampak vsaj pri nas smo orodje pridobivali iz najrazli~nej{ih virov. Tako imamo zbirke orodja, ne pa delavnic. In dolo~ena orodja so uporabljali vsi obrtniki, ki so obdelovali les ali kovine. Imeli so jih tudi kme~ki gospodarji. Ali ni zato bolj smiselno obrti za muzejske potrebe klasificirati na lesne in kovinske? Izogne{ se zamudnemu razdeljevanju, pridobi{ pa hiter pregled. Podobno je pri stavbarstvu. Na{a zbirka vsebuje eno samo stavbo v celoti – Primo`i~ev pastirski stan z Zajamnikov v Plan{arskem muzeju v Stari Fu`ini. Dedi{~ina drugih gorenjskih stavb so posamezni konstrukcijski ali okrasni elementi, kar je zame popolnoma nezdru`ljivo z razdelitvijo v sistematiki. ^e bi posamezne dele razvrstila med doma~ije v Dom`alah, na Jesenicah, v Kamniku, Kranju, Radovljici, Tr`i~u ..., k stanovanjskim stavbam gozdnih delavcev, med 20 razdelkov gospodarskih poslopij in ostalih stavb v okviru doma~ije in 16 razdelkov javnih stavb, bi ugotovila, da je zbirka pomanjkljiva in neuporabna. Pa sploh ni tako, o ~emer pri~a na{a razstava Kme~ko stavbarstvo izpred dvanajstih let. Zato sem uporabila razdelitev po sestavinah stavb: strehi, stavbi in okovju. Zelo bi pomagalo, ~e bi v okviru sistematike predvideli razvrstitev po stavbnih elementih, tako kot imajo pri kmetijskih dejavnostih narejeno za uvrstitev orodja. Notranja oprema bi za potrebe na{e zbirke, ki je v tem pogledu zelo raznovrstna in bogata, morala biti bolj sistemati~no razdeljena. Delitev na posamezne prostore je manj uporabna, ker imajo posamezni kosi notranje opreme v razli~nih dru`inah razli~no mesto odvisno od velikosti, vrste stanovanja in ~asa bivanja. Elementi notranje opreme bi morali biti razdeljeni na tiste, ki so bili namenjeni za kuhanje in ogrevanje, za vodo in vzdr`evanje ~isto~e stanovanja in njegovih prebivalcev, pohi{tvo, okrasne predmete, svetila. Potem pa `e tr~imo na posodje in gospodinjske naprave za pripravo hrane ali vzdr`evanje obleke. Je to notranja oprema ali oprema, ki sodi k prehrani oziroma no{i? Najbr` bi se vsak odlo~il v skladu s svojimi pogledi. Menim, da posoda in vse, kar Etnolog 16 - 17.indd 286 11/26/06 11:17:43 PM Popis vsebine zbirk etnolo{kega kustodiata Gorenjskega muzeja potrebujemo za pripravo, konzerviranje in u`ivanje hrane, sodi v sklop Prehrana, vse, kar potrebujemo, da smo videti ~isti in urejeni, pa v sklop No{a. Prehrana je v sistematiki obdelana zelo skopo. V na~elu bi bila sicer uporabna, vendar nastopijo spet te`ave pri pomanjkanju podatkov. Za {kaf, ki ga imamo v depoju, nimamo podatka, kako so ga uporabljali: za no{enje in hranjenje vode …, pri pomivanju tal, za prena{anje `ehte… Bogata in pestra zbirka nujno potrebuje nadrobnej{o razdelitev, ki spet vklju~uje razli~no posodje za ve~namensko uporabo, razdeljeno le po materialu. Podobna je dilema pri razvr{~anju no{e. V zbirki imamo ogromno `enskega spodnjega perila, precej manj pa vrhnjih oblek. [ele s preu~evanjem zbirke bo pravzaprav mogo~e vrhnjo obleko razdeliti na delovno, vsakdanjo, tisto ob posebnih prilo`nostih, pra`njo in nedeljsko no{o oziroma no{o za posebne prilo`nosti. Ali pa taka razdelitev tudi ne bo mogo~a, ~e podatki niso ohranjeni. 287 Zaradi vsega na{tetega sem se odlo~ila, da objavim popis vsebine zbirk sicer s terminologijo kar najve~ zmorem po sistematiki, ampak brez o{tevil~enja. Naj bo ta objava vzpodbuda za strokovne pogovore, iskanja, konec koncev prepire, da bodo le ustvarjalni. Zagotovo nisem na{la najbolj{ih re{itev, do njih bomo pri{li skupaj s pogovori, v katerih se bomo drug od drugega {e marsikaj nau~ili. Do takrat pa velja, kar sem navedla v podnaslovu. @elimo lahko le, da se ne bo pojavil kralj, ki bo zahteval, kako moramo narediti, a brez strokovne utemeljitve. Kralj je namre~ `e na poti. Ime mu je register slovenske kulturne dedi{~ine. Za potrebe iskanja po podatkovnih bazah bodo le-te urejene po nekih standardih. Kak{no strokovno oporo nam bo nudilo Ministrstvo za kulturo, lahko vidimo v Pravilniku o dolo~itvi zvrsti predmetov kulturne dedi{~ine (UL RS 2000: 9053). Vsaka stroka more poznati v podrobnosti samo svoje delovno podro~je. Slovensko etnolo{ko izrazoslovje Z novim programom, ki ima bolj{e narejeno iskanje predmetov kot stari Modes, uspevam najti istovrstne predmete, ~e so vpisani z enakim imenom. V inventarni knjigi pa~ niso, zato je popravljanje vpisov te`avno in zamudno. Obdelujem lahko le vrsto predmetov za vrsto predmetov. Pri tem je pogosto najte`je muzealijo ustrezno poimenovati. Terminologija je Kolumbov projekt (ali jajce?) odkrivanja Amerike. Kako poimenovati koso s topori{~em, koso brez topori{~a, `itno koso, koso za steljo, da jih bom na{la vsaki~, ko jih bom iskala kot kose ali po njihovi funkciji? Pomemben napredek je bilo spoznanje, da bo za uspe{no re{itev te te`ave potrebna izdelana slovenska muzejska etnolo{ka sistematika in terminologija. Ko pi{emo strokovne ~lanke, lahko svobodno uporabljamo besede, pri klasifi kaciji (indeksiranju) za potrebe iskanja po digitalnih bazah podatkov pa je neizogibno dolo~iti izraze, ki se splo{no uporabljajo (Niewiadomska - Rudnicka 1998: 365). To je trdo delo, kjer je potrebno tako splo{no strokovno znanje kot nadrobno poznavanje krajevnih zna~ilnosti v na~inu `ivljenja {irom po slovenskem etni~nem ozemlju, da se dolo~ijo pravi splo{ni izrazi ali pa se lokalnim izrazom da pomen splo{nega (Niewiadomska - Rudnicka 1998). Veliko potrebnega gradiva za etnolo{ki tesaurus imamo v slovenskih muzejskih zbirkah kustodiatov za etnologijo. Slovenski etnolo{ki leksikon je `e objavljen in zdaj Etnolog 16 - 17.indd 287 11/26/06 11:17:43 PM Tatjana Dol`an Er`en je na vrsti tesaurus etnolo{kega izrazoslovja. Nujno je, da za~nemo skupno delati, kajti posameznik je v tak{nih strate{kih vpra{anjih precej nemo~en. Popis, ki ga objavljam, je postaja na poti, trenutek ovrednotenja do sedaj opravljenega dela in mi bo v veliko pomo~ pri nadaljnjem preu~evanju, pa tudi pri strate{kih odlo~itvah, kot so stalna postavitev, zbiranje predmetov, objave in popularizatorski programi. Najlep{e pa mi je, ker hitro lahko pregledam, koliko, katere, kak{ne muzealije hranimo. Najti jih v depoju – to je pa nova zgodba. 288 PRILOGA: Popis zbirk etnolo{kega kustodiata Gorenjskega muzeja5 KMETIJSTVO POLJEDELSTVO Orodje za pripravo zemlje Orodje za obdelovanje Orodje za setev in saditev Orodje za spravljanje pridelkov Za predelovanje pridelkov Za shranjevanje pridelkov @IVINOREJA Pa{a `ivine Ko{nja krme Priprava krme in krmljenje @ivinska oprema Nega in zdravljenje Izraba in predelava `ivalskih surovin SADJARSTVO Orodje in naprave LOV IN RIBOLOV Lovske priprave Oprema lovca 5 Zaradi obse`nosti popisa se je uredni{tvo Etnologa odlo~ilo objaviti skraj{ano verzijo popisa zbirk -imena posameznih predmetov so izpu{~ena. Popolna verzijo popisa je na voljo pri avtorici. Etnolog 16 - 17.indd 288 11/26/06 11:17:43 PM Popis vsebine zbirk etnolo{kega kustodiata Gorenjskega muzeja NABIRALNI[TVO Orodja ^EBELARSTVO ROKODELSTVO, OBRT, PROMET IN TRGOVINA BRIVSTVO IN FRIZERSTVO ^EVLJARSTVO KROJA[TVO NOGAVI^ARSTVO SLAMNIKARSTVO IZDELOVANJE TKANIN (V ZVEZI S STAVBARSTVOM IN NOTRANJO OPREMO) APNENI^ARSTVO LESNE OBRTI KOVINSKE OBRTI OPEKARSTVO, LON^ARSTVO IN PE^ARSTVO GRADBENI[TVO (V ZVEZI S PREHRANO) GOSTILNI^ARSTVO MLINARSTVO PEKARSTVO IZDELOVANJE MALEGA KRUHKA SIRARSTVO (V ZVEZI Z NARAVNIM BOGASTVOM) GOZDARSTVO Orodje gozdnih delavcev RUDARSTVO OGLARSTVO 289 Etnolog 16 - 17.indd 289 11/26/06 11:17:43 PM Tatjana Dol`an Er`en (V ZVEZI S PROMETOM IN TRGOVINO) SEDLARSTVO (V ZVEZI Z NEKATERIMI GOSPODARSKIMI IN DRUGIMI PANOGAMI) IZDELOVANJE ^RNILA STEKLARSTVO USNJARSTVO VRVARSTVO SITARSTVO 290 PROMET Kopni promet Prena{anje bremen Prometna sredstva TRGOVINA IN LOKALI PREHRANA OSKRBA Z VODO POSODA ZA PRIPRAVO JEDI PRIBOR ZA PRIPRAVO JEDI STROJI IN NAPRAVE ZA PRIPRAVO JEDI KOLINE PRIPRAVA IN PEKA PECIVA IZDELOVANJE MASLA KONZERVIRANJE JEDILNA POSODA JEDILNI PRIBOR PLETENO IN LESENO POSODJE LON^ENO POSODJE Etnolog 16 - 17.indd 290 11/26/06 11:17:43 PM Popis vsebine zbirk etnolo{kega kustodiata Gorenjskega muzeja STAVBARSTVO IN NOTRANJA OPREMA STAVBARSTVO STAVBNI ELEMENTI Streha Stavba Leseno in kovinsko okovje NOTRANJA OPREMA Deli notranje opreme Konstrukcijski elementi 291 Kuhanje in ogrevanje Pohi{tvo Posteljnina, brisa~e Okrasni tekstil Okrasni predmeti Svetila Predmeti za vzdr`evanje ~isto~e NO[A NO[A Vzdr`evanje lepega videza Za mo{ke in `enske OTRO[KA NO[A Perilo Vrhnja obleka Pokrivala Dodatki Obutev MO[KA NO[A Perilo Vrhnja obleka Pokrivala Dodatki Obutev Etnolog 16 - 17.indd 291 11/26/06 11:17:44 PM Tatjana Dol`an Er`en @ENSKA NO[ A Perilo Vrhnja obleka Pokrivala Dodatki Obutev DRU@BENO IN DUHOVNO 292EDRU@BENE ORGANIZACIJE [portne dejavnosti [EGE Letne {ege [ege `ivljenjskega cikla VEROVANJE LIKOVNO OBZORJE GLASBA, GLASBILA, GOD^EVSTVO OTRO[KA IGRA LASTNINA ZNANJE [olske potreb{~ine ZDRAVLJENJE LJUDSKA UMETNOST (povzeto iz ostalih sedmih zbirk) Likovno zaznamovani stavbni elementi Panjske kon~nice Poslikano pohi{tvo Rezljano pohi{tvo Sodobne dekorativne poslikave, ki posnemajo stare na skrinjah Slike na steklu Drobni rezljani inventar Kovani drobni inventar Etnolog 16 - 17.indd 292 11/26/06 11:17:44 PM Popis vsebine zbirk etnolo{kega kustodiata Gorenjskega muzeja Lon~evina Modeli za pe~nice Leseno posodje Rezljano delovno orodje Modeli za mali kruhek in izdelki iz njih Sestavni deli pra`nje mo{ke in `enske no{ e Vezenine v notranji opremi Votivne slike in plastike Ljudske plastike 293 LITERATURA BOGATAJ, Janez 1973 Slovenska etnolo{ka bibliografija za leto 1972. Glasnik Slovenskega etnografskega dru{tva 14, {t. 3–4, str. 15–23. 1976 Slovenska etnolo{ka bibliografija za leto 1974. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 16, {t. 1, str. 8–13. 1979 Slovenska etnolo{ka bibliografija za leto 1977. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 19, {t. 4, str. 78–86. HOLM, Stuart A. 2003 Opredmeteni predmeti : kako dokumentirati muzejsko zbirko. Ljubljana : Skupnost muzejev Slovenije. NIEWIADOMSKA - RUDNICKA, Maria 1998 Regional specificity : the problems of the use of key-words in the ethnographic index – exemplifi cation. Acta Ethnographica Hungarica 43, {t. 3–4, str. 363–366. RA^I^ SIMON^I^, Mojca 1997 Slovenska etnolo{ka bibliografi ja 1986–1990. Ljubljana : Slovensko etnolo{ko dru{tvo. RAVNIK, Mojca 1976 Poro~ilo o delu dokumentacijske komisije SED. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 16, {t. 1, str. 3–4. UL RS 2000 Pravilnik o dolo~itvi zvrsti predmetov kulturne dedi{~ine. V: Uradni list Republike Slovenije {t. 73 (19.8.2000), str. 9053, pravilnik {t. 3424. Etnolog 16 - 17.indd 293 11/26/06 11:17:44 PM Tatjana Dol`an Er`en BESEDA O AVTORICI ABOUT THE AUTHOR 294 Tatjana Dol`an Er`en, mag., muzejska svetovalka etnologinja v pokrajinskem Gorenjskem muzeju v Kranju. Osredoto~ena je na etnologijo Gorenjcev in Gorenjske (SZ del Slovenije), zlasti na plan{arstvo, stavbarstvo, ljudsko umetnost in {ege. Je mentorica {tevilnih {tudijskih kro`kov, v katerih s strokovnjaki in z ljubitelji raziskujejo teme iz izginjajo~e kulturne dedi{~ine na Gorenjskem. Tatjana Dol`an Er`en, MA., is an ethnologist and museum adviser at the Gorenjska Regional Museum in Kranj. Her work focuses on the ethnology of Gorenjska (the north-western region of Slovenia) and its people, in particular on alpine dairy farming, vernacular architecture, folk art, and customs. She is mentor to a number of study circles in which she researches themes from the vanishing cultural heritage of Gorenjska together with experts and amateurs. SUMMARY THE INVENTORY OF THE ETHNOLOGY DEPARTMENT’S COLLECTIONS AT THE GORENJSKA MUSEUM The article describes the procedures of the inventory of the Ethnology Department’s museum collections at the Gorenjska Museum in Kranj; the inventory is listed at the end of the article. The reason for the inventory was the wish to enhance the accessibility of the museum objects in the collections. The author describes her 14 years of experience in getting familiar with the museum objects, and in arranging the collections and the museum’s documentation: she introduced a computerised inventory book, performed an inventory of the museum objects, and fi nally created a card index of objects. During these activities she developed a method of subsequent documenting by using photography. The inventory of the contents of the museum collections is the first step in the research and study of the collected cultural heritage, which derives from the past ways of living in Gorenjska. It is the foundation for naming and shaping the collections of the Ethnological Department at the Gorenjska Museum. The most important issue in the inventory was how to classify museum objects into the individual groups of the Slovene ethnological classification system. The author tells us about the origin of two ethnological classifi cation systems for museum purposes; the older one was elaborated by J. Bogataj and M. Ravnik in 1973, and the more recent one is the work of the staff of the Slovene Ethnographic Museum led by the head of the documentation service Alenka Simiki~; it is based on the Slovene bibliographic ethnological classifi cation system from 1976. In classifying the contents of the inventory she used the latter method. The article describes the dilemmas and solutions in adapting the contents of the collections to the classifi cation system, the shortcomings and departures from the classification system. She also draws attention to the difficulties connected with indexing in computerised databases, because Slovene ethnology has no uniform terminology (thesaurus) yet. Etnolog 16 - 17.indd 294 11/26/06 11:17:44 PM