266
Ocene in poročila n piih|jk;.jijim in razsUi v:ili
ARHIVI XX 1997
Ocene in poročila o publikacijah iS razsta\ ah
Ostale publikacije
Nacionalno poročilo o kulturni politiki Slovenije
Poročilo o leni. kako so javne oblasti v Sloveniji porcgalc na področje kulture in kakšen je bil njihov odnos do kulture, jc bilo namenjeno pred stavil vi pred odborem v.z kuhuro Komiteja za kultitrnn sodelovanji Sveta Evrope Po predstavitvi 25. novembra 1996 je doživelo nekaj sprememb, letos pa je i/i I o - skupaj s poročilom evropske sirokovne skupine pri I akvilteti /a družbene vede (v zbirki Teorija m praksa) z naslovom Kulturna politika v Sloveniji (.355 str.). Kot avtorja, vodja projekn in strokovna koordinatorja Poročila se navajata Vesna Čopič in Gregor Tnme
Po uvodni predstavitvi opisuje Poročilo kulturno politiko v Sloveniji po drugi svetovni vojni, vključim 7, obdobjem po !elu i 990 lei nav;ija nekatere splošne kazalce kulturnih dejavnosti, osrednji del Poročila pa zavzemata op:^ in analiza kultirmc politike pn posameznih kiiltnmih dejavnostih. Poročilo zaključuje s ključnimi vprašanji kulturne politiku v Sloveniji in izhodišči za pripravo nacionalnega kulturnega programu. Avto'jcni Poročila je treba priznali, da sta s pomočjo sodelavcev in na osnovi dosedanjih gradiv (zlasti se v zvezi s kulturno dediščino pogrsto navaja Joic Humcr) zbrala veliko podatkov, nekatere ugotovitve pa poTcbujcjo korekture, Na lake področja arhivske dejavnosli želimo opozoriti v tem prt >pcvkn.
Ni mogoče trditi, da v obt'ohju a|,ilpropovskc kulturne politike, kot Poročilo označuje leta 1945 do 1953, v kulvjrnopolilienih dokumentih tako rekoč ni bilo govora c varstvu kulturne dediščine Tako sfoji v Priročniku za krajevne ljudske odbore (III, del, Ljubljana 1950, str. 171), kako je npr, arhivsko gradivo "nenadomestljiva priča o položaju in razvoju našega ljudstva v preteklosti. Nedavno so to gradivo oskrbovali lujci, ki niso dopuščali da bi mi dobili pravo sliko o našem narodnem in družbenem razvoju. Brez dobro urejenih arhivskih zbirk ni mogoče pravilno zastaviti zgodovinske 'znanosti, ne podpreti naših državnikov z dokazili v borb za pravično ureditev naših meja. Dobra askrba in izraba arhivskega gradiva je lake pjtnbna za kulturni napredek ljudstva jn je bisivena jp&ra državne moči." Številna uničenja predvojnega arhivskega graJ'va v tem času p;, kažejo, da jc bil dejanski odnos obtasti do arhivov povsem dru gačen, z izjemo posehnih arhivov, ki so jim hili zaupani dokumenti "junaške dobe na.šc zgodovine".
Poročilo navajaL da v omenjenem obdobiu za
področje kulture ni bilo posebne zakonodaje, z izjemo področja spomeniškega varstva, ki jc bilo v pristojnosti zvezne zakonodap:. V zakonu o varstvu kul'ur-nih spomenikov l;I Ji J / dne 2.3. 7 1945 in zakonu z enakim nadovnm z ilne 4. 10. 1946 ;e naj bi kut "premični kiilturno-zgodovin:;ki spomeniki" razimielo tnd arliivskn gradivu, vendar se je zavarovanje arhivskega gradiva na podlagi tega zakona izkazalo kot neus trezno, nakar ¡11 že leta 1948 izdali zvezno uredbo o začasnem ■zavarovanju arhivov (z dne 12. 3 1948), ki je dolneala, da hodo državni arhi"^ v sporazumu z zavodi za varstvo k it urnih spomenikov, dajali začasna navodila o ravnanajn z arhivi, dokler ne bo izdan zakon o arhivih in registraturali. Do tega jc prišlo čez dve Icli, ko je bil sprejet splošni zakon o državnih arhivih (Uradni list Pl.IiJ, št. 12/5C)). ki ne pozna več povezave ; spomeniškim varstvom. Ved kulturne in-Stitncije, ustanovljene takoj po vojni, načrtovane pa že med vnjnn sodi tudi Arhiv Slovenije, takrat imenovan Birtdnji državni arliiv Slovenije
Obdobje 1953 do 19 /4 imenuje Poročilo ohdobje državno vodene kulturne politike. Navaja, da si je pat lija nbnnila ekskluzivno vodilno politično vlugo, izje ma so bila področja, ki za politiko niso bila posebno zan, niva. Na teh jc novi sistem omogočal nvelj;iv Ijanje relativne strokovne samostojnosti. V kulturi naj hi bila poleg spomeniškega varstva in drugih laka Uuli arhivska dejavne si. moramo pa do Jati, daje po drugi strani to porinilo popolro brezbrižnost ohlastf za probleme arhivske dejavnosti in da posledice lega sc dolgo niso bile odpravljene 'predvsem se je to poznalo pri zagotavljanj n prostorov 12 arhive). Poleg zakuri o -daje iz. petdesetih let bf kazalo omeniti se skiop zakonov, ki so ffhliili kot posledica usklajevanja z novo Ustavo, sprejeto leta I9fi3, Med lo sodi ludi zvezni splošni zakon o arhivskem gradivu iz leta 196J. in prvi slovenski arhivski zakon (Zakon o arhivskem gradivu in arhivih) iz leta 1966 Po sprejemu ustavnih amandmajev XX do XLI iela 1971, ki so prenesli vrsto pristojnosti od federacije na repuh ikc (od leda- .oso bili vcc potrebni splošni znktmi za področje kulture), ,e b'lo potrebno novelirati tudi zakon o arhivskem gradivu in arhivih (1973)
7z naslednje obdobje samoupravno vodene kulturne politike (1974-1989) navaja Poročilo, daje bilo v Sloveniji (i arhivov, Točen podatek jc 7, če imamo v mislih splošne arhive: Arhiv Slovenije ter 6 medobčinskih. Potrebno pa je navesti, da so imeli regionalni arhivi tedaj "i (sedaj 7) dislociranih enol, ki jih po
b
ARHIVI XX 1997
Ocene in poročila n publikacijah in razstavah
267
rnčilo sploh ne omenja, in da je, ub.tajala šc vrsta posebnih arhivov, ki so hili tedanji oblasti pcilrehni, da hI jim zaupala po.il ično občutljivejše gradivo.
Kn je v obdobju po letu 1990 predstavljeno Ministrstva za kulturo, ,se v njegovem sestavu omenja tudi Arhiv Ri-puhlike Slovenije, pri katerem je povedano, da skrb' za arhivsko gradivo državnih organov in drugih z, zakonom določenih pravnih oseh. Naj dodamo, tistih državnih organov, ki delujejo za območje vse države.
Poglavje Opis in analiza varstva arhivskega gradiva in arhivov začenja z rcstitncijo arhivskega gradiva slovenskega izvnra in mednarodnim sodelovanjem arhivov, Pravilneje bi liilo razlikovali med rcstitncijo, te je vračanjem arhivske gradiva, ki jc liilo odneseno med vojno, in vračanjem arhivskega gradiva, ki je prišlo pr redi: i poti v arliivu, ki so zaradi državnih spre mcnib ilanc.sv Fijini, moralo pa lii hili tako gradivo po načehi proveniencc v slovenskih arhivih.
Ni mogoče trditi, da sc je arhivska mreža v Sloveniji izoblikovala v petdesetih letih. Poleg že obstoječih so tedaj nastali nekateri arhivi, ki so bili po nazivu "mestni", ker zakon drugačnega naziva ni dopuščal, zbirali pa so gradivo z območji okraja. Ti arhivi so bii ustanovljeni v krajih, kj^r so se ohranile večje količine starejšega gradiva; ponekod pa so to vlogo prevzeli lokalni muzeji. Nastanek arhivske mre že pa je omogočil šeie arhivski zakon iz leta 1966,
Prv'č je Skiipščiiu Socialistične repuliikc Slo vcni|e, in iic<:r njen prosvetno-kulturni zlinr, obravnavala arliivsko služIm v Sloveniji IX. decembra 1964 na podlagi obsežnega gradiva z naslovom Položaj, problemi in perspektive arhivske službe v SR Sloveniji, ki je predstavljalo osnovo za pripravo zakona m smernice za delovanje arhivske slnžhc vsaj dve desetletji. Njegov glavni avtorje bil dr, Sergij Vilfan, ki je tedaj nosil tudi glavno težo pri pripravi zvezne arhivske zakonodaje. Povzetek gradiva jc nil objavljen v Našili razgledih 3. oktobra tega leia. Na podlagi arhivskega zakona jc bila ustanovljena Skupnost arhivov Slnvcnijc, ki laj b; predstavljala v danih razmerah nekak nadomestek za arhivsko BirdRcijo, Na ljcno iniciativo, m v .soglasju z občinskimi skupščinami, je lila oblikovana arhivska mreža, ki je čez čas poskrl-hcla za celovito in enakomerno zagot a vranje arhivske dejavnosti na območju vse Slovenije, Pri oblikovanju arhivske mreže smo se zavedali, da ta ne more slediti upravnim žalitvam, ampak da je treba upoštevati historične osnove. Posledica tega je seveda določena neenake mern ost območij k- je z enotami arhiva po vsem obvladljiva, /xlo zgrešeno pa jc mnenje, da jc itcilo zavvidnv merilo za razvitosl varstva kulturne dediščine. Skupnost arhivov Slovenije jc sprejela na dalje sklep o nazivih delovnih mesl in ugotavljanju strokovne uposohljeiiost: v arhivih ni načela za sestavo pravilnikov o uporabi arhivskega gradiva, Sa inoupravni sistem pa je v nekai letili onemogočil na daljnia prizadevanja za celovito organi zi ran nsl arhivske ,sh:žhc ler njena enotno in usklajeno delovanje Netočen ic podatek, da je zakon iz leta LiKtfj vzpostavil staljisno razlikovanje Arhiva Slovenije in drugih arhivdv, Scle z zakonom o republiških upravnih orga
nih iz Ida 1974 (Ur.l SRS, št. 39/74) je pojtal Arhiv Sli Slovenije republiška organizacij, medlem ko so hili regionalni arhivi samostojn zavodi. Temelj za lo razlikovanje pa ni hjla vrsta gradiva, za katerega jc bil pristojen republišk, arluv, marveč nove naloge: 'Arhiv SR Slovenije npra /Ija upravne in druge naloge, ki sc nanašajo na arhivsko in arhivsko matčno službo."
Nastanku zakona o naravni in kulturni dediščin iz leta 1981 jc bc.rovala politično motivirana zahteva o enotnem sistemu varstva kulturne dediščine. Žito 'i bilo potrebno uvesti delitev na dediščino (kullurntga pomena) in na spomenike (posebrega kulturnega pomena), kar je za arhivsko gradivo povscir neustrezno. Zakon je moral priznati specifičnost arbiv.-kega «ra diva, s tem c!a ga jc obravnaval povsem ločeno, Dej sivn jc namreč, da pr njem varujemo (-slo, kar iz pričuje njegov zapis, zelo redko pa gre za njegovo zunanjo podalio. Zalo so temeljne v vsakem arhivskem zaknnu prav dolocbc o dostopnosti, ki pa jil jc zakon o naravni m kulturni dediščini kar i/.p^sti1 Nadalje jc ta zakon vpeljal razglašanje ustvarjalcev dokumentarnega gradiva (v obliki določanja druž benih pravnih oseh, ki izročajo arhivsko giadivc arlii vu), pri čemer moramo poudarili, da je makrova-lorizacija gradiva v slmkovnem oziru povsem zgrc.šc na. Dai pajc osnovo za enotno metodologijo dela. Na njegovi podlagi jc izšlo namreč 6 podzakonskin aktov, ki jih jc Poročilo (razen enega) povsem prezrlo (o pobojih za uporabo arhivskega gradiva o odbiranju in izročanji! arhivskega gladiva, o sestavi ir. vocienjn evidenc, o strokovni usposobljenosti delavcev družbenih pravnih o.scb ler članov društev k: dclajc z, dokumentarnim gradivom, o pn pravni šivu i,', oprav Ijanjn strokovnih izpitov, o strokovni obdelav; ,,l z dclavi pripomočkov za raziskave). I*ruvilnik o načinu izvajanja materialnega varstva pa je šc iz leia 1966. Drugo pa jc vprašanje, koliko .so sc li pravilniki iz vajali v sistemu samoupravljanja. Ni čndno, da ugotavlja Pnročilo, da ima npr. mariborski arr:v več kot 9 (X)0 tekočih metrov gradiva, celjski pa 3,000, čeprav oba pokrivata približno enako območje Poročilo izpo stavlja zato prav pravilnik o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arliivu ler pripominja, cia brez strokovno verificiranih standardov za odbiranje in izročanje arhivskega gradi".! arhivu ni mogoče kom petentno določiti proslorske in kadrovske potrebe arhivov. To trditev je avtorica lega deli Poročila očitno povzela po stališču RcpubHkcga komiteja za kulturo, ki ga jc posredoval Izvršni svel Skupščini SRS ob obravnavi arhivske službe v Sloveniji na seji zbora občin 14, decembra 1977 ir sc no ta način izognil razpravi o reševanju perečih prostorskih problemov, ki so ga predlagali arhivi. K icmn moramo dodati, da j^ odbiranje arhivskega gradiva strokovno, nc pa pnhlično vprašanje ler da l,!m, poziiivm način odbiranja arhivskega gradiva zagotavlja dovolj rc-slrikliven dotok gradiva, le da ^a jc treba izvajati.
Poročilo seje listo na nckir me:;tih obregnilo ob novi zakon o arhivskem gradivu m arhivih, ki da ,so ga "izterjali arhivski delavci". Navaja, da ]e zakon pe-državil regionalne arhive in njihovo gradivo. Brez dvoma je v sedanjem času lo n-iibc^jša rešitev za
268
Ocene in (inročila o publikacijah in razstav.-ih
ARHIVI XX \
gradivo, ki so ga ti arhivi z.hraii. Nc moramo si predstavljati, kako bi razdelili l» gradivu med scclflM samoupravni; lokalne skupnosti, niti kako bi tolikšno število lokalnih skepnesti zagotavljalo delovanje regionalnega arhiva. Ni pa ločna, da arhivski /.aken nc daje pravice pekrajinam (če hodo ustanovljene), tla ustanovijo svoje pokrajinske arhive. 7 člen zakona določa: Arhi-sko ,avno služhci opravljajo Arhiv R Slovenije, regionalni arhivi in arhivi lokalnih samoupravnih skupnosti, po Ustavi pa so pokrajine širše samoupravne bkalne skupnost. Naslednji očitek je ta. da novi zakon predpisuje pogo.jC za ustanovitev arhivov lc, če so ustanovitelji lokalne skupnosti ali druge javnopravne osebe, nc pa tudi. kadar je ustanoviteljica država V primeru ko ustanoviteljica arhiva država, izdaja ustanoviteljski akt vlada R Slovenije, pogoje za ustanovitev arhiva pa br predpisoval minister. Pač pa vsebuje 6. člen arhivskega zakona dolžnost glede materialnega varstva, ki jih mora izpolnjeval arhiv, kar pa je bistveno. Poročile nadalje navaja, da je zakon v temelju spremenjen glede odnosa do arhivskega gradiva v zasebni lasti (v primerjavi z /akmoir p naravni in kulturni dediščini). To je točni ker tudi sedania Ustava drugače obravnava zasebno lastnino ket Usiava, na kateri je temeljil zakon o naravni in kulturni dediščini, Sicer pa samo Porodilo v nadaljnjem poglavju navaja, | daje treba spoštovali pravno varsivo lastnikov po Tilnikov, ki se jim zaradi j?v-nega interesa omejujejej pravice", tc pa pri pisanem gradivu velja Se toliko bolj. Različen način obravnavanja javnega interesa do različnih vrst kulturnih spomenikov pa izhaja iz. narave stvari, ki je prcdmei varstva.
To poglavje rsehuje tudi vrsto tabel Za tab:l«4. 9 pa jc treba povedati, da ni vir Ministrstvo za kulturo, marveč jo jc sestavil inag. Brane Kozina na podlagi podatkov, ki so jih posredovali posamezni arhivi.
V nadaljevanju ohravnava Poročilo ključna vpra Sanja kulturne politike v Sloveniji. V poglavju Varsivo kulturne dediščine ohžalujc, da jc pripadla rešitev, po kateri naj bi sc razvil enoten sistem varstva vseh vrst aediščinc, nc uvidi pa, da jc enoten sistem zarad narave stvari nemogoč Nadalje ptavilno ugotavlja, da sc jc pokazala kol neustrezna delitev na kuliumo djdiščino in kulturne ..pomenike, kar da jc tudi neprimerljivo z drugimi evropskimi ureditvami. Nc moremo pa sc strinjati z oceno, da h hi!o to posledica pomanjkanja popisovanja in vrednotenja kuitumt dediščine, marveč je posledica nerealne zahteve po eno)nem sistemu varstva kulturne dediščine.
Med cilji, ki na i hi spremeni!' sedanje razmere, navaja Poročilo, da jc petrehnr uveljaviti enotne evi-denre dediščine enotno inventarizarijo in valorizacijo dediščine. Ali jc treba to razumeti kot poziv, da opustimo mednarodne standarde za popisovanje arhivske ga gradiva? Poročilo nadalje poziva na .slekli vnosi pri varovanju dediščine, nič pa ne omenja nujnega sodelovanja s pristojnimi ministrstvi pri ustvarjanju pogejev za valorizacijo dokumentarnega gradiva (npr. usklajevanje s podzakonskimi akti, ki jih izdajajo druga ministrstva, pa zadevajo tudi arhivsko gradivo, zagotavljanje hnmhc dokumentarnega gradi ra, k. ga
potrehujejo občani za uveljavljanje pravic, pa ni ar liivsko gradivo itd). Med cilji so izpuščeni nujni ukrepi države pri zagotavljanju varstva javnega arhivskega gradiva ob privatizaciji in reorganizacijah poc' jelij. V nadaljevanju je med eilji navedeno zagotavljanje i le lovnih razmer institucijam s področja kulturne dediščine - iz, česar se lahko ali pa ne razume tudi zagotavljanje pmsloi.ikih kapacitet za iir^mbn arhivskega gradiva, kar je v tuukciji vzdrževanja spomenikov, ne pa zagotavljanja delovnih pobojev. Iti splošnih usmeritvah za pripravo nacoualnega kulturnega programa upamo, cia je treba kol slovensko ustvarjalnost, ki ji je treha zagotovili možnosi za arhivi.anje, razumeti tudi arhivsko gradivo, ker si hrez zagotavljanja potrebnih prusior.kiti kapacitet za arhive nacionalnega kulturnega programa ne moremo zamišljati.
J o le /jih Idr
Priročnik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov od srede 13. stoletja do leta 1991, 1. del, Izbor zakonov in predpisov
Aviorji: M Adamič (Arhiv Repuhlikc Slovenije), H. Aristovnik (Zgodovinski arbiv v Celju), Ž. Bizjak (Zgodovinski arluv Ljuhljana), M, Bukošek (Zgodo"inski arhiv v Celju), M Čampa D, Darovcc (Pokrajinski arhiv Koper), M Fujs (Pokrajinski muzej Merska Sohola), M. Gombač (Arhiv Republike Slovenije), H. Ilolcman (Pokrajinski arhiv Maribor), B. Kozina (Arhiv Rcpirblikc Slovenije), D. Krnel-Umck, (Pokrajinski arluv Koper), A. l^cskovcc, L. Vičrih-Lavrenčič (Pokrajinski arhiv v Novi Oorici), T. Mrgole-Jnkič (Zgodovinski arhiv v Pluju), B, Ogrizek (Pokrajinski arhiv Maribor), N. Troha (Arhiv Republike Slovenije) J ¿omar (Arniv Republike Slovenije); Redakcija in uredništvo1. B Kozina Ž. ttižjak, B Ilolcman, B. Urnck, Ljuhljana: Arhiv Republike Slovenije. 1997, 279 strani
Ker je pravosodje praviloma eno ml najbolj dejavni!: področij onlaMi, za delom pravosodnih organov o.aaja kopiica gradiva, kar predstavlja trd oreh pred vsem za arhivi ste, pa tudi zgodovinarje in ostale poznejše uporabnike, ¡'roblematiko urejanja pravosodnih fondov pri nas dodatno zapleta še zgodovinska spec i Tika, saj so deli slovenskega ozemlja tekom stoletij pripadali različnim državnim in s tem liuli pravnim uicditvim. Krt vemo, spadajo zgledno urejeni arhivi med temeljne atrihute sodohne države. Pot do urejenosti pa vodi pteko lislematike, ki ra :ionalizira in poenoti strokovno obdelavo fondov. K temu naj hi prispeval tudi Širok projekt izdelave priročnika r.a. strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov, ki bo v ccloto povezal iz.ku.5njc praktičnega
I