Sf. 138 V Gorici, v soboto dne 3. decembra 1910. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom poštljana : vse leto . . 15 K % „ . . 10 „ i/ • ¦ . ¦ 5 TosarriTČTTe StevilK^sJanajo .lQyin/ , V Gorici se prodaja „SoČa" v vseh tobakarnah. „30ČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novern letu nKažipot' po Goriškem in Cjradiščanskem11 in dvakrat v letu ^Vožni red železnic, paroikoT in poštnih zvez". Ha naročila bres doposlane naročnine se ne oziramo. Točaj ML. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. lavrič. Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. jiadstr, na desno. / UpravMištvo , se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na, levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petii-vrstah, če tiskano i-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tslofon It. 33. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. FabSic) tiska in zal. in državne podpore. Pred nami leži odlok deželnega odbora, glasom katerega se pri naročbi Toma zeve žlindre da 2(Y/< popust nabavne cene, ako se prosilec oglasi do 15. decembra. Kakor je nam znano, trosi se Tomaževa žlindra v jeseni in ako se komaj v decembru razpiše nabava, ker so tla zmr-Milena, mora kmet čakati do prihodnje pomladi in v istem letu nima. kakor skušnja uči, pravega uspeha, Ne vemo pa, iz katerih vzrokov je v.\ \ iizpis sledil tako pozno. Znano pa nam je, da se je večina kmetovalcev že preskrbela s temi gnojili, in sicer i/, sledečih niz logov: 1) ker se ne ve. kolika bo nabavna cena gnojil; 2) ker je že vsakemu kmetovalcu znano, kako ceno deluje deželni odbor in .}) ker ima že vsak slovenski kmet dovolj skušnje, koliko koristi ima od deželnega odbora pričakovati. Tudi lansko leto je država podelila podporo v to svrho, ali kaj se je z isto /.godilo; prosilcev je bilo mnogo in slavni deželni odbor je podelil svojim županom po H rt) it k i kg gnojil in s tem je bila državna akcija izpolnjena. Župani, kateri so to malenkost sprejeli, so bili v največji zadregi in niso vedeli, hočejo komu in koliko razdeliti, da se ne osmešijo. Zato se je večina le kar zahvalila na taki veliki podpori za občinarje in dobra volja države je ostala le ilu/oriena. Letos je ravno taka podpora v to svrho. ali slav. deželni odbor hoče tudi to ne prav samo v kmetovo korist izrabiti ter se sam postaviti za kramarja, kar gotovo za deželno oblast ni prav na mestu. Po deželi je mnogo društev, katera se bavijo z nabavo in razdelitvijo kmetijskih potrebščin in katerih delovanje ni tako drago, kakor ono deželnega odbora. Naše mnenje je. da bi bilo najbolje, da se onim kmetovalcem povrne name- Markerjevi zapiski. Povest. — Spisal L. X. TOLSTOJ. (Dalje.) »Ali hočeš z menoj igrati? - »Gotovo, gospod,« rečem. Nastavil sem k: oglje. »Ali hočete za ,prolaz'?« »Kaj se pravi to .za prolaz'?« vpraša. »To je tako.« rečem, »vi mi daste pol rublja, a jaz zlezem pod biljard.« »Naravno, ker še nikdar ni videl, se mu čudno zdi in zato se smeje. »Začni,« pravi. »Prav. Koliko mi daste naprej?« vprašam. »Igraš li morda slabše kot jaz?« reče. »Igralcev, ki bi se mogli z vami skušati, je pri nas malo,« mu odgovorim. Začela sva igrati. On si domišlja v resnici, da je mojster: sune me tako, da je groza: »Pati« pa sedi in dela vedno opazke: »To je bila kroglja! To je bil sunek!« Toda kak! ... Sunek je res bil, a preračunati on ne zna. No, kakor j-** navada, izgubil sem prvo partijo. Stokaje sern zlezel pod biljard. Oliver in Pan sta skočila s sedežev in sta tolkla s kiji. »Bntvo! Se enkrat! Še enkrat!« za-klie-eta. njenih 20'/, kateri se izkažejo, da so si pri enem teh društev nabavili prava •gnojila po primerni ceni, ne pa da se za slovenski del dežele masti italijanske prekupčevalce in tudi to ne, da se dež. odbor poniža do navadnega kramarja. Nočcmh) s» dotakniti drugih stvari, katere '.c za '. .usami odigravajo in za katere mora slov. kmet plačevati, zahtevamo pa. da se od države za kmetovalce podeljene podpore v polni meri istim v prid-uporabi. Visoko vlado pa prosimo, da dobi drug način, s katerim se podpore med kmetovalce dele iu ne potom deželnega odbora ali deželnega kmetijskega urada, ker dokler bo tam znana gospoda vladala, nima slovenski krnet pričakovati koristi, ampak le visoko plačevanje. K m e t. državnega poslanca Al. Štreklja v pomoč po toči trpečemu prebivalstvu. Naš državni poslanec Al. Strekelj je stavil v poslanski zbornici dva nujna predloga, iu sicer v pomoč katastralnima občinama Škofije iu Zavrhek v občini N a k I o na Krasu, ter v pomoč občinam v ajdovskem sodnem okraju, zlasti Sv. Križu in Brjam. ki so trpele vslcd t o č e. V pomoč katastralnima občinama Škofije in Zavrhek v občini N a k 1 o na Krasu. Dne 25. junija t. 1. so imeli v kata-stralnib občinah Škofije in Zavrhek v okr. glavarstvu s e ž a n s k ei i tako močno točo. da je poljske pridelke in vinograde popolnoma uničila ali jih vsaj jako poškodovala, da je ostalo vse ljudstvo brez hrane. Podpisani predlagajo: Visoka zbornica skleni: Ta presneti »še enkrat!« — Osobito Pan bi zlezel za pol rublja ne samo pod biljard, ampak celo pod Sinji most.*) In že tudi kriči: »Bravo! Ni še ometel vsega prahu.« Mene, markerja Petruško, pač poznajo vsi. Seveda nisem igral odkrito: izgubil sem tudi drugo partijo. »Z vami, gospod«, pravim, »sploh ne morem igrati.« On se smeje. Ko sem potem dobil tri partije, (imeli je on devetinštirideset, jaz nobenega) sem poiožil i.ij na biljard, rekoč: v Ali hočete, gospod, za vse?« »Kako Za vse?« vpraša. »Ali mi daste tri rublje ali nobenega«, rečem. »Kako?« pravi. »Mar -igrani jaz s teboj za denar? Neumnež!« Zardel je celo. Prav. Izgubil je partijo. »Dosti!« reče. Vzel je listnico, popolnoma novo, kupljeno v angleškem skladišču, in jo je odprl. Videl sem takoj, da se je hotel po-bahati. Bila je polna denarja, sami bankovci po sto rubljev. *) „1*0(1 Sinji most" pun.rnl tottfco. Ukor nas altogrfgavcdi k>V »Po z i vije se c. k r. vlada, da podeli prizadete mu p r e b i v al -s t v a izd at n o d r ž a v n o p od -po ;¦ o.« V formalnem oziru naj se odstopi ta predlog po § 42. op. r. odseku za lajšanje bede. Na Dunaju, •:">; novembra 1910. V pomoč ajdovskemu sodnemu okraju. Vremenske katastrofe tekočega leta so vzročile zlasti sodnemu okraju Ajdovščina veliko škodo. Največ pa je t r p e !a o b č in a Sv. Križ in k a t a-s t r a In a občina 13 r j e ji r i R i h e m-b e r g u. Poleg peionospore, ki je prizadela vinogradnikom omenjenega sodnega okraja neizmerno škodo, je toča dne 5. in zlasti 24. julija uničila vinograde iu vse poljske pridelke. Prava katastrofa, je bila zlasti za občino Sv. Križ dne 24. julija, ko je toča uničila vse pridelke, izvzemši seno. Komisija, ki je cenila škodo v svrho odpisa davkov, je konstatirala, da so bili uničeni večjemu delu svetokrižke občine po toči vinogradi in poljski pridelki, nekatere vasi svetokrižke občine kakor tudi ostale občine sodnega okraja ajdovskega pa so izgubile vsled toče tri četrtine vsega pridelka. Občinska uprava v Sv. Križu je cenila po toči 5. in 24. julija nastalo škodo samo pod to občinsko upravo na 800.000 kron, ker vinogradi niso poškodovani le za letos, marveč za več let dalje, ker so bile trte od toče zdrobljene in ranjene. V namen, da bi dobila občina Sv. Križ primerno pomoč, so bile vložene prošnje, oziroma je bila katastrofa naznanjena deželnemu odboru z ulogo 25. julija 1910. št. 717. in 718., e. kr. vladi pa potom c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici dne 25. julija 1910., ši. 720. Da se lažje ume. kaka je bila toča dne 24. julija 1910., omenjamo, da je toča na županovi hiši pobila 64 šip v oknih, v šoli pa 10 šip, ki so stare že 25 let, ne da bi se bila tačas katera ubila. »Ne,« reče, »tukaj nimam drobiža.« Vzel je iz mošnjička tri rublje. >Tebi«, pravi, »dva in potem za partijo, a ostalo vzemi kot -napitnino.« -Zahvaljujem se udano.« > Vidim. — krasen gospod! Za takega se že zleze. Kdjio žal mi je, da. noče za denar igrati, sicer, mislim, bi mu že pokazal svojo spretnost: vidiš, dvajset ali štirideset •ubljev bi potegnil. Kakor hitro je zagledal Pan pri mladem gospodu denar, mu reče: »Izvolite z menoj eno partijo? Vi igrate tako izvrstno. Nanmzal se je kakor lisica. »Ne«, odvrne, »oprostite, nimam časa«. In je odšel. Ne vem, kdo je bil ta Pan. Nekdo mu je dal priimek »Pan« in tako je ostalo. Ves božji dan sedi v biljardni sobi in opazuje. Nihče ga že ni več povabil na igro; vedno sedi sam zase in prinese pipo in kadi. A igral je dobro. Prav. Prišel je Nehljudov drugič, tretjič in je začel pogostoma prihajati. Prihajal je zjutraj in zvečer. S tremi krog-Ijami a la gucrre, piramido — vse se je naučil. Postal je pogumnejši. se z" vauui seznanil in je začel precej dobro igrati. ( Naravno, mladega človeka, iz boljše rod-| bine, z denarjem, je vsakdo cenil. Le z Da je sodni okraj ajdovski, posebno, pa občini Sv. Križ in Brje, potreben nujne in izdatne pomoči, mora priznati vsakdo, ker prebivalstvu ni bilo mogoče nikukega, živeža spraviti pod streho, izvzemši malo repe, pridelane pa toči. Urneje se pa samo ob sebi, da prebivalstvo od vodene malo redilne repe ne more živeti. Na omenjeni izročeni prošnji občine Sv. Križ še ni došel nikak odgovor, Čeprav je nujna pomoč jako potrebna. Ljudstvo obupava, gledajoč pred seboj žalostno bodočnost. Da se beda ajdovskega sodnega okraja ne zviša do obupa ter se ne prisili najboljše moči k izseljenju, predlagajo podpisani: Visoka zbornica skleni: »Poživlja se c. k r. vlada, da p r i s k o č i n e m u d o m a z i z d a t n itni d e n a r n i mi s r r d s t v i n a p o nvo č s o dn e 4ti u o k r a j n a j d o v s k e m u, p o s e b n o p a o b č in i S v. K r i ž v tem okraju in katastralni občini Brje v rihe mb e r š k i o b č t n i, ki ste vsled toče dne 5. in 24. ju-I i j a 1910 p o p ol no m a o p u s to š e n i. V formalnem oziru predlagamo, da se odstopi ta nujni predlog odseku za lajšanje bede. Na Dunaju. 25. novembra 1910. (Poleg Štreklja je podpisalo predloga še 19 drugih poslancev.) DOPISI. Iz goriške okolice. Prvačina. — Klerikalizem se je zašo-piril vsled vspehov pri zadnjih deželno-zborskih volitvah tako mogočno v naši deželi, da so se nam že skoro obetale »kranjske razmere«. Ni bilo ,Vi se morate opravičiti.« »Izgubite se!« odvrne oni. »Kako je vsiljiv!« 40 5 7440 36 najsvetejše, v svoje sebične ...samopašne. %amene, Absolutno hokeja gospodariti našemu ljudstvu! žate-eti Itočejo vsak pravi jnapredek. k prosvitlienosti in: vse pod sve-tohiifosko, licemersko krinko. Vso pobožhosHn versko prepričanje so vzeli oni v zakup, napredM&kom nočejo priznati nič, samo škodovati hočejo stranki s tem, da jo podcenjujejo v verskih stvareh. '. 'Bodi pa tem ljiidem jasno povedano, da s takimi očitki ne dosežejo več namena, ne , vleče več. - Sami pristaši , klerikalnih strank priznavajo, da niso naprednjaki taki v verskih zadevah, kakršne hočejo imeti razne klerikalne koriieje. • Kljub porazpm, ako smemo tako imenovati slučajne neuspehe zadnjih deželno-* 'zbotskirr volitev, se napredne vrste na Goriškem množe m krepijo. To je dejstvo, ki se ne da utajiti. Klerikalizem vesel svojih zmag, mislil si je naprednjaštvo ;smoIi«, da noče plesati, kakor gode novi organist v farovžu. — I>ne 20. m. m. je namreč imelo tukajšnje pevsko in tambu-raško društvo svojo veselico, pri kateri se je pelo tudi spevoigro »Kovačev študent«. Igralec, ki je pel ulogo študenta, imel bi peti v zadnjem dejanju — »adijo š o 1 s k a smola« — ali ta hudomušnež je v največje veselje klerikalcev zapel — in klerikalcem se mora vse verjeti! — »adijo f a r š k a smola« iii to celo dvakrat z zategnjenim glasom m, povdarkom. — Rekel sem, da je tako zapel v veliko veselje klerikalcev -— i?i zakaj? Zato, da so potem lahko pisali o veselici društva »Podgora«, ker drugače bi njih kronika i:e beležila tega dne \u tudi zato, da so imeli vzrok (seveda zelo tehten vzrok) vdariti po nJim tako priljubljeni osebi — županu. — Čakaj ti. irdamano človeče — so si oni mislili — ti bomo že mi pokarali »iarško smolo« in lop po njem, po — županu i — O sancia simplicitas! Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! Preveč so vdarjeni s slepoto! — Nn, le tako naprej, vi podgorski Faraoni, tudi čez vas se enkrat strne rdeče morje in takrat bomo še enkrat zapeli: — adijo »farška smola« na vekov veke. — Amen! Iz Bil}. — Naš g. nune se vtika vedno v zadeve, ki ga nič ne 'brigajo. Koliko se je že trudil, da bi odvrnil naraščaj od Sokola, koliko besed je porabil po nepotrebnem, koliko groženj na cesti in v cerkvi. »Za nobeno ceno ne,«« odvrne ta. »F. kaj bi tisto, to je smešno. Pojdimo!« Odpeljali so se. Ob eni so se pripeljali nazaj. Sedli so k večerji, in nabralo se jih je mnogo, sama najboljša gospoda: Atanov, knez Razin, grof Šustah, Mircov. In vsi čestitajo Nehljudovu in se smejejo. Poklicali so me; vidim, da so zidane volje. »Čestitaj gospodu!« pravijo. »Čemu?« vprašam., Kako je že dejal? Ali »k posvečenju« ali »k razsvetljenju,*; ne spominjam se več dobro. »Imam čast. da vam čestitam,« rečem. A on seoi rdeč in se samo smehlja. To varn je bilo smei?ii. Prav. P-nem gredo v biljardno sobo, vsj veseli, on pa je šel k biljardu, se je oprl nanj s komolci in je dejal: »\i se smejete, a jaz sem žalosten. Čemu sem to napravil? I tebi, knez, i sebi ne odpustim tega celo svoje življenje.« Solze so mu prišle v oči in začel je plakati. Sam namreč ne ve, kaj govori. Pristopi! je k njemu knez, smeje se. »Pusti neumnosti!... pravi. »Pojdimo domov, Anatolij.« a z vsem tem. je opravil, manj kakor da bi butal z glavo ob zid. Kajti, v*nflj***HL nori Hrast, posest nilPftt^gtfctiltifev do' Ka- * terega imamo občinarji polno zaupanje. Iz komenskega okraja. iz Kostanjevice na Krasu. (Odgovor »Gorici« z dne 22. novembra 1910., štev. 93.) — Potapljajoči se človek maha zdaj na levo, zdaj na desno, samo da bi našel kako -oporo, ki bi ga rešila; a ko ne najde ničesar, se blazno obrača in obupno -krčevito stiska vse svoje ude — končno izgine v valovju. ker taka je bila zahteva usode. Tako se godi z dopisnikom {ozir. dopisniki) »Gorice«. On udriha po petih poštenih osebah, da bi svojo grešno dušo opral; a zamorec ostane vedno črn, četudi se v evropski »Gorici« pere. Ljudstvo se ne zgraža, ampak vedeli se, da je glavarstvo v Sežani vendar enkrat razstavilo volilne imenike v privatnem lokalu, ker županu Stepančiču nikdo več ne zaupa. Sedaj se bodo v temniški občim" že v tretjič razpisale obč, volitve; če niso do sedaj izšle po njegovem, Leki-novem in Bolaftrnovem, je hitro napravil sam na svoje stroške rekurz, katerega je dal drugim podpisati (zadnjič n. pr. Fr. Urdihu proti uslugi) na podlagi pogre-škov, katere je sam »pomotoma« napravil. Da je torej Trampuž sprejel imenike, je storil prav, ker vsak drugi iz Sežane bi stal več, mogoče tudi 10 K na dan. On je torej občini koristil; a župan et comp. pa škodujejo, ker občina plačuje obč. obli. Naneta; ta bi moral kot plačan pribiti razglase; ali župan mu je prepovedal in zato jih je moral pribiti v vseh kat. občinah sam Tiampuž. kateremu bo morala občina plačati poti. Torej se ena reč dvakrat plačuje. G. c. kr. okr. glavar v Sežani ni enostranski, on dela stvarno, da je g. nadu-čitelj Fakin njegov benjamin, kakor piše dopisnik, ne verjamem, ker bila bi grozna ironija, če bi svojega ljubljenca poslal zgubljat dušo in telo v take šolske sobe, ki niso sposobne n iti za živali, ne pa za ljudi. Dopisnik se gotovo krega s pametjo. Ker se g. c. kr. namestniškemu svetniku, glavarju v Sežani, res smili naše ubogo ljudstvo, katerega tlači današnja občinska vlada, kakor kaka mora, se že več časa trudi, da bi mu odpomogel; a Minjcnje in klečeplastvo župana et comp. pri c. kr. mirnestništvu v Trstu in dež. poslanec dr. Stepančič Hinko so pornogli, da naše ljudstvo še sedaj ječi v strašnih razmerah. (Dokazi za to se dobijo na Lokvici.) Ni res, da se je ljudstvo uprlo, da neče za uprav»telja poštenega moža g. Fakina, ravno nasprotno, ljudstvo je bilo tega zelo veselo; a župan et comp. pa so se ga bali, ker slišati bi morali marsikako bridko resnico in mogoče tudi zelo občutno. Zato je župan odposlal na občinske stroške pod poveljstvom star.ega Lekina deputacijo, broječo štiri može v Trst, na c. kr. na-mestništvo. češ, naj magnata Stepančiča ne ponižajo z upraviteljem m tako s tem odvzamejo Lekinu precejšne dohodke. Usmiljeno namestništvo mu je vsled mnogih moledovanj prizaneslo. Ravno tako se je zgodilo z drugim nameravanim obč. upraviteljem g. Trampužem, trgovcem v Kostanjevici. »Praktično volilno postopanje« starega očke župana Stepančiča, ki županu j e vsled moči svojega denar ja (k a p i t a 1 o v) ž e 25 1 e t, kakor pravi dopisnik, je cela babilonska zmešnjava. Zato, 'kako hoče župan poučevati g. Žnidarčiča v volilnem postopanju, je že smešno. O kaki drugi reči lahko daje poduke, ne pa o volilnem pokopanju. Ni res, da je Val. Kavčič največji davkoplačevalec v Lipi, res je pa, da je najmanjši pri velikih davkoplačevalcih. H koncu še omenim, da je g. Lekinu zelo hudo, da bo moral letos (pri teji volitvah) za-se in za ženo le enkrat voliti, med tem, ko je pri prejšnjih volitvah volil enkrat zase in enkrat za ženo. Za danes dovolj, če bo potreba, pridemo še z natančnejšimi podatki na dan. mmsF Moll-ov Seidiifz-prašek je aa na želodcu trpeče neprenosljivo sredstvo katero ima prednoBt pred vsemi drugimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2*~ Ponarejanje se sodnijsfeo lasledaje. JUIhi Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine olaJSoJoCe in okrepČujoCe sta-rosnano sredstvo proti trganja in preblajenju vsake vrste. Orig. steklenica K 1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, e. in kr. tvorni založnik, Dunaj, Tucblauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Gironcoli. Deželna norišnica. Zato vprašajo podpisani Vašo Ek-scelenco; 1) Ali so znane Vaši Ekscelenci obžalovanja vredne razmere v bolnišnicah v Gorici, ki služijo tudi za nastanjenje umobolnih? 2) Kaj je storila država s svojo nalogo nadzorovanja, da se odstranijo ti ne-dostatki ter^e zagotovi človeška nastanitev in dolžno zdravljenje umobolnih go-riško-gradiščanske dežele? .3) Iz kakih vzrokov še ni bila otvor-. jena nova deželna norišnica in zakaj ni j bil izbran za ravnatelja še nihče izmed prosilcev? Furlanska poslanca dr. F a i d u 11 i in dr, B u g a i t o sta podala v poslanski zbornici na Dunaju gledč deželne norišnice v Gorici tako-le interpelacijo: Državni zdravstveni zakon nalaga državi najvišje nadzorstvo nad vsemi bolnišnicami, norišnicami ter drugimi zdravstvenimi zavodi. Država mora posebno pozornost obračati na to, da zavodi za umobolne odgovarjajo zahtevani racionalnega zdravljenja bolezni uma, da so zdravi, dobro preskrbljeni s pitno vodo, da ni v bližini ropota in nemira, da je mogoče deljenje po spolu, deljenje nemirnih in nečednih ter da so na razpolago zadostni prostori za od počitek bolnikov; mora se preprečiti prenapolnjenje. prostorov za umobolne; vodilni zdravniki morajo biti psihiatri, izkušeni teoretično in praktično ter bi morali stanovati v zavodih samih. Državni zdravstveni organi, bi morali obiskovati večkrat, najmanj enkrat vsake 3 mesece, te zavode, da se prepričajo, ali se ravnajo po veljavnih normah. V slučaju težkih nepravilnosti ima država pooblastilo, %apreti take zavode. V Gorici se ne nastanjajo umobolni doslej v za to določen zavod, ampak v splošne bolnišnice usmiljenih bratov in sester. Notorično je, da prostori, odločeni v ta namen, ne zadoščajo ter ne odgovarjajo zahtevam higijene, ne terapije in tudi ne humanitete. Umobolni so nagnečeni v ozkih prostorih ter so sami sebi v nadlego ter drugim bolnikom zraven ali nad njimi. Mnogo umobolnih se mora zavrniti radi pomanjkanja prostora. Občine in dežela in večkrat tudi privatniki morajo trpeti jako visoke zneske za nastanitev umobolnih izven dežele in izven države. Tri leta že je gotova stavba nove deželne norišnice. Velikansko prekoračenje za to stavbo je bilo odobreno od deželnega zbora, ne da bi bilo predio-ž e n o t e h ni č n o - f i n a n č n o poročilo, in sicer — kakor se govori — v namen, da se pospeši otvoritev norišnice. Deželni zbor je poprosil tudi dovoljenje, da sme imenovati zavod z imenom Njegovega Veličanstva; soditi se je moralo, da se otvoritev izvrši še v tem letu, ki je ono 80-letnice Njegovega Veličanstva. Mesto zdravnika-ravnatelja je bilo večkrat razpisano in oglasili so se prosilci popolnoma kvalificirani ; ali, kakor se govori, za ravnatelja ne bo imenovan kdo izmed prosilcev, ki so i z u č e n i p s i h i a t ri, ampak neki drug praktični zdravnik, ki s e s p i o h n i o g i a-s i 1 za razpisano m e s t o. Navzlic vsemu temu norišnica še ni odprta. Za stoto Mstm Slovensko napredno dijaštvo graških visokih šol, organizirano po akademičnih društvih »Tabor« in »Triglav«, je sprejelo na zborovanju po točki 2 dne 26. novembra t. 1. sledeče resolucije: 1. Slovensko napredno dijaštvo apelira na slovensko državnozborsko zastopstvo, da se zavzame z vso odločnostjo za uresničenje zahtev glede slovenskega šolstva; 2. ponovno in odločno zahteva, da ! vlada, upoštevajoč odnosne zakone, za- jamči ustanovitev potrebnih ljudskih, meščanskih, obrtnih in srednjih šol; 3. uvažuje kulturne težnje Lahov, ni principijelno proti ustanovitvi laške fakultete, odločno pa je proti nje ustanovitvi v Trstu. Ono zahteva istočasno rešitev slovenskega vseučiliščnega vprašanja z laškim; 4. Odločno zahteva, da vlada takoj zakonito zajamči ustanovitev slovenske visoke šole in da na razpolago vsa potrebna sredstva za habilitiranje slovenskih docentov; kot najpripravnejše mesto za to smatra češko vseučilišče v Pragi; 5. Odločno zahteva reeiproeiteto zagrebške univerze. j Družba sv. Cirila in Metoda. j Družba sv. Cirila In Metoda v Lju-1 liani je imela meseca novembra 1910 sledeči promet i. s. Dohodki. A. redni doho-hodki. 1. prispevki iz nabiralnikov 1.047 . K 59, 2. prispevki podružnic i. s. Kranjsko i 1.458 K 06, Štajersko 430 K 50, Primorsko 577 K 86, skupaj 2.516 K 42, 3. razni prispevki 6.023 K 61, skupaj 9.587 K 62. — B. izredni dohodki. 4. prispevki za obrambni sklad 1.143 K 77, skupaj 10.731 K 39 vin. Izdatki. A. redni izdatki. L piače, remun. učitelj, osobju, razni računi itd. h.401 K 74, B. izredni izdatki. 2. naložitev na glavnico, ozir. na obrambni sklad 739 K 40 skupaj 9.141 K 14 torej prebitka 1.590 K 25. O p o m h a. P r i o b r a m b e n e m skladu n a 1 o ž eni z n e s k i i u z a-P a d 1 e obresti s o n e d o t a k 1 j i-v a g 1 a v 11 i c a toliko č a s a, d o-k ler ne dosežejo vplačani zneski 2 0 0.000 kron. Nov narodni kolek je naročila družba sv. Cirila in Metoda, [zdelan je umetniško in nosi sliko pokojnega mecena Karola Kotnika. Izide še te dni. Naročila sprejema pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, »Narodni dom«. Domače vesti P. n. naročnike opozarjamo, da smo nastopili zadnji mesec leta 1910. Prosimo vse one, ki Še niso plačali naročnine, naj storijo to čimprej. Ob jednem vabimo na naročbo za leto 1911. SI. županstva, ki nam niso še vrnila popravkov za »Kažipot«, so uljudno na-prošena, da storijo to čimprej, Drevi bo koncert »Pevskega in glasb, društva« v Trg. Domu. Vspored obsega krasne točke, cevke in pevci so se potrudili in so izborilo pripravljeni, tako da sme foiti občinstvo gotovo dobrega glasbenega užitka. Zato pa zasluži tudi koncert povoljne udeležbe. . Vabilu naj se,odzovejo vsi,;-katerim je res kaj za naša kulturni stremljenja v Gorici. , Trg sv. Andreja. yr. Deželani, ki pridete v ponedeljek v Gorico na trgi sv Andreja, ne pozabite naših trgovcev in obrtnikov! Zimske razmere v Bohinju so za sani in sankanje neugodne, mogoče se je voziti le s skiji. Vremenske razmere: Gorkota 3°, oblačno. Športni vlak vsled tega o dp a d e. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. —: Fran •Gorjup poslal iz nabiralnika v gostilni pri »Vrhoveu« v Kanalu 10 K, doslej skupaj 64 K; Nekdo, ki je bral poziv v »Edinosti«, 1 K; Na -račun mesečnine je prišlo 158.29 K. Spomnite se prijatelji mladine ob priliki Miklavževih darov tudi prepotrebne »Dijaške kuhinje «. Miklavž sme tje nositi ves teden, za živila so pripravljeni koši, vreče in sodi. Ritmojster g, Josip Vodopivec v Poznim pošilja 10 K za dr, sv. Cirila in Metoda in 10 K za glasbeno šolo v Gorici namesto venca na oder blagopokojnega svojega strica Leopolda Budaua, c. kr. dvornega svetovalca v. p. Avskultantom je imenovan sodni praktikant pri c. kr. okrajni sodniji v Tolminu.g. Karol Benič. Miklavžev večer. — Kakor vsako leto, priredi »Sokol« tudi letos »Miklavžev večer«. Dosedaj je bilo — in tudi letos se že šepeče: Glej ga Miklavža! — veliko zanimanje za to prireditev vsled česar je bilo potrebno že lansko leto, da nastopi Miklavž dvakrat, t. j, za otroke in za odrastle posebej. Kako življenje je bilo lani pri Jelenul Obširni prostori so bili pretesni in pri obeh /ečerili se jih je žal več odstranilo, ker niso dobili prostora. Letos ne more in ne sme biti drugače; prostora bo že dovolj. Kakor že objavljeno priredi letos »Sokol« tudi 2 Miklavževa večera: Dne 5. c. m. (v p on del j ek) v Trgovskem domu točno ob 5. popoldne za otroke. Vstopnina za odrastle 50 vin. V s r e d o, d n e 7. t. m. pri »Jelenu« ob 8V2 zvečer kot ,11 zabavni večer. Razum Miklavževega nastopa so še druge točke na vsporedii. Po razdelitvi daril "rosta zabava. (Razumeš »Mladina«?) Med vsporedom svira orkester. Vstopnina 50 vin za osebo. Več ne povemo! Kogar zanima, kaj bo, naj pride in ne bo se kesal; sicer pa je prigovarjanje nepotrebno, ker gotovo si želi vsak pošten Slovenec preživeti par veselih uric v naši drugače tako mrtvi Gorici. Darila se sprejemajo- v p o n de 1 j e>k v Trg. domu od 2—4 V2 iti v sredo pri Jelenu od 5 naprej. Za darila prinesena prej ali izročena drugim osebam se odklanja odgovorms1 Tajnost strogo zajamčena. Naproša se gospode, da se vzdržijo kadenja vsaj do razdelitve daril, ker je drugače mučno za »sodelujoče osobje« kakor tudi za dame, če se dim dviga kakor »megla iz jezera«. Goriška Slov, Mladina. — Seja odbora in veseličnega odseka bo jutri, dne 4. t. m. ob V23. uri pop. v Trg. domu. V Lokavcu pri Ajdovščini je umrl vpokojeni vikar Andrej Mesar." Poročajo nam o nekem akordantu s Tolminskega I. N., da je pisal in telegrafi ral na Primorsko po delavce in sicer po 50 mož. Spravii jih je v svet 25, in sicer v Šlezijo; delavci trdijo, da so bile oblju- \ be eno, izvršitev obljub pa drugo. Pra-. vi jo, da je tisti akordant klerikalec. — Na.' to pa dostavlja naš dopisnik: Ne dajte se preslepiti od klerikalcev, ker v sili vam obetajo zlate gore. kadar vas dobijo v, mreže, pa delajo z vami kot hudič z grešno duši V Barkovljah pri Trstu je umrl Občinski zdravnik dr. E. Horvat. GospmHnle,lahteoalte KOLIMSKO CIKORIJO Pil VSeh trgOUlliall \z EDINE slovenske tovarne v Ljubljani. 81 '¦:¦ Volitve V zavarovalnico proti nezgodam so razpisane na 29. t. al Opravičenci naj pazijo, da ne izročijo glasovnic nepravim iti nepoklicanim osebam; Pošiljati'jih je, pravilno podpisane, predsedniku volilnega Odbora dr. Slaviku, odvetniku v Trstu. Glasovnice delodajalcev podpiše dotičm vol ilec - delodajalec sam. Glasovriice delavcev mora podpisati delodajalec in eden delavcev kakor njihov zaupnik. Kandidatje se proglasijo pravočasno v sporazumu z dotičnimi opravičenci. Profesor Makso Pleteršnik v Ljubljani,-ki je uredil ¦ "znani izborni Wolfov slovensko-nemški slovar, slavi danes svojo sedemdesetletnico. Lep prijatelj ljudstva. — V poslanski zbornici je govoril v debati o draginji tudi poslanec kočevskega okraja na Kranjskem knez Auersperg. Rekel je, da ni nič čudnega, če je meso drago, ker je drago pač vse. Č e je p a 1 j ud e m d o ma če meso predrago, panaise sploh o d v a d i jo mesa. Prijazen gospod! Če je predrago meso, pa naj ga ne jedo; ljudstvo naj strada. Ža ljudstvo ni meso, to je le za kneze, grofe in take visoke ljudi. Klerikalni prijatelji ljudstva vedo, da knez Auersperg privošči tudi njim meso, zato pa so jako veseli Auerspergovega govora. So pač jednaki prijatelji ljudstva: visoki plemenitaši in črni klerikalci. Proti draginji. — V poslanski zbornici je bil sprejet predlog, po 1 , >rem se zahteva od vlade, da dovoli kvantitativno neomejen uvoz argentinskega mesa po najnižjih tarifih in po kolikor mogoče znižani carini, aH le za dobo potrebe, to je za nedoločen čas. S sprejetjem takega predloga onim slojem, katerim bi v glavnem koristil uvoz mesa, ne bo nič poma-gano. Vlada reče lahko kadar hoče, da ni potrebe uvoza argentinskega mesa, pa neha uvoz. Ako bi bil čas za uvoz določen za nekaj let, potem bi parobrodne družbe na ladijah za uvoz napravile hladilnice in tudi v pristanih bi se ukrenilo potrebno, ali tako ne bo hotela nobena družba riski-:ati takih naprav. Torej kako meso bo prihajalo k nam?- Drž. posl. Fon, o katerem pjavijo no-vostnijarji, da je »za nič« poslanec, je bil opomnjen od svojih prijateljev, da bi bilo pametno, spomniti se v poslanski zbornici na Dunaju goriške okolice, katere poslanec je on, ker se ne ve, kako bo z deželnim zborom. Če bo razpuščen, utegne slaba presti klerikalcem v goriški okolici, zato treba volilcem vreči malo peska v oči, čim prej, tem bolje. In res je stavi.; Fon interpelacije: za cesto Dobrovo-V'-polže - Št. Frjan. radi znižanja tarifa z: prevoz zgodnjega krompirja, radi cvetličarstva (Š t P e t e r ! *) v goriški okolici ter radi nameravanega znižanju drž. prispevka k brezobrestnim posojilom (za vinogradnike pa že v dež. zboru nimajo srca). Evo, interpelacije v sili! Kaj napravi strah pred novimi volitvami! Doslej ni vedel Fon nič o teh potrebah, sedaj je pa sila rodila interpelacije. Goriška okolica jih bo že znala prav ceniti! Za novo cerkev v Rihembergu je v proračunu za prihodnje leto 10.000 K! Proračunjenih je za novo cerkev .14.000 K.— Za nujne potrebe ? ? ? ¦ Kako piše »Coiriere« o duhovnikih. — Že dolgo časa obdelava »Corriere« don Marangona iz Terca v Furlaniji. Izrekel mu je vse..Sedaj piše o njem skrajno razžaljivo... »q u eli' essere p e r-ve-rso a tut.t.e le malignita«. Torej je don Mararagon po »Corrierovem« mnenju »perverzno bitje«, ki je sposobno za vse hudobije. — Nam seveda ni za don Marangona nič mar; navajamo pa to, kar piše o katoliškem duhovniku radi tega, ker se drugače, posebno ob volitvah, kaže »Corriere« strašno pobožnega ter citira iz »Soče« cele stavke, iz katerih hoče dokazati, kako da »Soča« napada duhovščino, on pa da ne dela kaj takega. — Don Marangon je premeščen iz Terca, kar bodo laški liberalci zopet izrabljali v svoje politične namene, češ, da tudi nadškof je žnjimi in proti laški ljudski stranki. Svoj čas smo obširneje pisali o tem, kako se iz nadškofijske palače dela v Furlaniji v prilog laškim liberalcem, med Slovenci pa v prilog klerikalcem! Goriški mestni svet je imel v sredo sejo, y kateri je župan naznanil, da je deželni; :bdbdr dovolil občini povišanje teko- čega računa od 100.000 na 200.000 K; koncem leta mora podati obračun. — Neka dunajska družba se je obrnila na mestni svet s prošnjo za pospeševanje zra-koplovstva. — Novo nameravano cesto s trga sv. Antona v Podturen ovirati dve hiši baronice Lewetzow; mestni svet je sklenil, obrniti se na šodnijo, da izpolni baronica prevzeto obveznost, da da podreti oni dve hiši. — Bolniška pristojbina v mestni ženski bolnišnici v tretjem razredu se zviša od K 1.20 na K 1.30. Kakšno obmejno delovanje hvalijo naši klerikalci. Družba sv. Mohorja je izdala knjigo »Zgodovina slovenskega naroda«. Na strani 120 stoji: »Zelo blago-nosno je bilo delovanje (oglejskega) pa-riarha Ulrika I. (1085—1121) iz rodu koroških Epenštajncev— Na Goriško in Furlansko je poklical mnogo nemških plemiških družin in jim podelil akvilejske gradove v fevd.« Naši klerikalci torej hvalijo človeka., ki je po Goriškem naseljeval nemške rodbine ter bil nekak predhodnik nemške »Siidmarke «. Morda ga »Siidmarka« napravi še za svojega pa-trona. Potem se pa klerikalci še bahajo, da delajo za obmejne Slovence. , »Slov. N.« Kdo skruni čast slovenske mladine? — Pod takim zaglavjem poroča celjski ^Narodni Dnevnik«, da so župnika v Belih Vodah Antona Soma, ki je ob jednem učitelj na tamkajšnji enorazredni ljudski šoli, izročili orožniki celjski okrožni sod-niji radi zločina po § 129. b. Žrtve župni-kove so biii sami kmečki fantje v starosti do 20 let. »Nar. Dn.« piše: »Straža« je pred kratkim vrgla slov. učiteljstvu strašno ob-dolžitev v obraz, da kvari slovensko mladino. In vendar ni zaznamovati šor-hov med slovenskim učiteljstvom — temveč med duhovništvom. Župnik Šorn je to jasno pokazal... Objednern je tudi najlepše ilustriral potrebo reforme našega ljudskošolskega zakona. Slovenski stariši bodo gotovo radi in z veseljem zaupali svoje otroke učiteljem-duhovnikom, ki so tako izborni pedagogi kakor je Šorn---- Šole bodo potem postale istinito krlčan-ske in naša mladina se bo vzgojila za telesno in duševno zdrave ljudi, katerijbodo zmožni braniti po Koroščevih željalvver-ske in narodne svetinje slovenskega naroda... Kadarkoli bodo upili klerikalci po reformi in »pokristjanjenju« ljudske šole, se jim mora to povedati in razjasniti našemu ljudstvu, komu bi zaupalo svoje zdrave fante, ponos in up starišev... Kršeansko-socijalni zvezi in njenim apostolom ne moremo častitati na vzgojnih uspehih pri slovenski kmečki mladini. Prišel je slučaj Peško v Vrbju pri Žalcu in pokazal, česa je "možen krščansko-so-cijalen mladenič, vzgojen v slepem strankarskem sovraštvu. Prišel je tudi slučaj Šorn in pokazal v še strašnejši luči, kakim nevarnostim so izpostavljeni slovenski kmečki fantje pri občevanju z duhovniki! Nauk in posledice iz teh dveh slučajev so dane same nasebi!« Krojaški pomočnik napadel krojaškega mojstra. — V delavnici krojača Cap-pon v Tržaški ulici v Gorici je napadel, ko sta se prej nekaj prerekala, pomočnik Vovk mojstra Cappona kar nenadoma ter mu prizadjal nevarno rano na desni strani hrbta. Vovk se je šel sam naznanit policiji. Zgubila se je psica majhna, bele barve z dolgo dlako in kratkim repom. Trne:; Heks. Kdor bi jo našel, je naprošen, da naznani na naslov: j. Kenda — 'Gorica, gozdna direkcija. Odprti lekarni, — Jutri popoiudne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Liberi. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 4. do 11. t. m, dijo naši in tudi češki klerikalci proti Sokolstvu in mu hočejo izpodriniti tla z tistanovljenjem »Orlov«, se temu ukrepu prav nič ne čudimo. Iveza narodnih društev. Redni občni zbor »Slovenske Čitalnice« v Gorici bo dne 18. decembra 1910. ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih. Dnevni red: 1) Predsednikov nagovor; 2) Poročilo odborovo in preglednikov; 3) Volitve (predsednika, odbornikov, 3 namestnikov in 3 preglednikov); 4) Licitacija časopisov za 1. 1911; 5) Slučajnosti. NB: Predlogi se stavijo vsaj 8 dni pred dbč. zborom pismeno na odbor. Izobraževalno društvo »Morje« v Sesljanu naznanja, da bo imelo svoj letni občni zbor dne 4. decembra 1910. ob 3. popoldne v društveni sobi v Sesljanu z običajnim vsporedom. V slučaju nezadostne udeležbe članov se vrši pol ure pozneje ob vsakeršnem Številu istih. Odbor. »Slovenska Čitalnica« v Dol. Vrtojbi sklicuje za četrtek, dne 8. t. m. svoj redni letni občni zbor. Zborovanje,se bode vršilo v »društvenih prostorm takoj po popoldanskem blagoslovu. — Čitalničarji, udeležite se tega važnega zborovanja vsi! Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Zarja« nj Ajševici uljudno vabi vse gg, člane k društveni seji, katera bode v nedeljo dne 4. t. m. ob 3. pop. v društveni sobi: gostilna Komel na Ajševici. Telovadno društvo »Sokol« v Kon- nu bo imelo ustanovni občni zbor dne 8. decembra t. L.ob 3. popoiudne v prostorih Josipa Kovačiča. Dnevni red: IhPoro-čiio začasnega odbora; 2) Volitev odbora v smislu § 16. društvenih pravil; 3) Morebitni predlogi. Sokofetvo in klerikalci, — Na občnem zboru češkega Sokolstva h bilo sklenjeno, da češka sokolska društva rre smejo vsprejemati več med svoje člane klerikalcev. Z ozirom na' gonjo, ki jo vo- Politični pregled. Poslanska zbornica je končala dravinjsko debato. Minister Weisskirehner je doživel poraz. Dr. Lecher je obširno in duhovito o dgovarjal na izvajanja trgov, ministra dr. Weisskirchrierja. S pikrim sarkazmom je pokazal na dvojno vlogo krščanskih socijalcev in posebno dr. \Veisskirchnerja, ki je izšel iz malomeščanskih vrst in na njih hrotu splezal do svoje sedanje pol. pozicije, danes pa zastopa interese ogrskih mlinarjev in avstrijskih graščakov-veleposestnikov. Pro-govornik dr. Drexel.je skušal zagovarjati stališče dr. Weisskirchnerja. Na glasovanje so prišli na to trije predlogi: Kunschakov (oziroma odsekov), ki določa uvoz argentinskega mesa do 31. dee. 1911, dalje predlog soc. dem. Reu-manna, ki zahteva časovno in kvantitativno neomejen uvoz arg. mesa, in končno kompromisni predlog posl. Stolzla, ki zahteva, naj vlada dovoli kvantitativno neomejen uvoz arg. mesa po najnižjih tarifih in za dobo potrebe. Reumannov predlog je bil s 310 proti 122 glasovom odklonjen, sprejet pa Stdlzlov z 223 proti 206 glasovom. V nadaljni seji se je sprejel predlog poslanca Davida, kateri poživlja vlado, naj takoj predloži državnemu zboru tajno pogodbo, ki jo je sklenila z ogrsko vlado glede uvoza prekomor-skega mesa. Za. ta predlog so glasovali Cehi, Slovenci, socijalni demokrati. Polja-j ki, ti z izrecnim poudarkom, da glasujejo za ta predlog radi tega, da demonstrirajo proti trgovinskemu ministru dr. Weis-skirchnerju radi njegovega stališča glede vodoeestnega zakona. Proti so glasovali Rusinj, nemški nacijonalci in krščanski socijalci. Med velikanskim odobravanjem, zlasti s strani socijalnih demokratov, je ; enunciral predsednik, da je predlog z 244 proti 171 glasovom sprejet. To glasovanje pomenja velik poraz dr. Weisskir-chnerja. Drugi predlog poslanca Davida, da naj se državni zbor izreče, da v vprašanju uvoza prekomorskega mesa ogrska vlada nima soodločevati, je bil odklonjen z 261 proti 134 glasovom. Seja se je končala po polnoči. Zbornica je začela včeraj razpravo o prvem čitanju proračunskega provizo-rija. Bienerth je protestiral proti očitanju, s katerim so obsipali socialisti vlado v draginjski debati. Rekel je, da je .potrebno združenje večjih meščanskih strank za močno delavno večino. Z zadovoljstvom je pozdravil enotni češki klub, češ, da je to jamstvo za zmerno po- litiko Čehov! Zavzemal se je za hitro rešitev trgovske pogodbe s Srbijo in za rešitev poslovnega reda; končno je še želel hitro rešitev proračunskega provi-zorija. Interpelacija poslanca Mandiča radi trpinčenja vojakov. — MandiČ in tovariši so uložili interpelacijo zaradi razmer pri peŠpolku št. 97., pri katerem častniki in podčastniki iz narodne mržnje brezpri-merno trpinčijo vojake. Laška pravna fakulteta. — Nemški nacionalci zahtevajo od vlade, da ne sme biti junktima med laško pravno fakulteto in slov. vseučiliščem. »Slovenec« namiguje na obstrukcijo v proračunskem odseku ! ? Razne vesti. Dve senzacionelni sodbi ljubljanske porote.;— Dne 29. nov. je sedela na zatožni klopi ženska, obtožena uboja moškega. Jem Šavs, rojena v Srednji vasi pri Kranju, je bila obtožena, da je dne 2. oktobra t. I. s tovkačem trikrat udarila s tako silo po delavcu Mikliču, da je *.e-ta vsled poškodb drugi dan umrl. Ofotoženka je prišla takoj o izstopu iz šole v službo med druge ljudi. Pred 6 leti je nastopila v službo kot dekla pri posestniku Fr. Vrhoven v Šiški pri Ljubljani, Vrhovec še enkrat starejši od obtoženke, je bi) oženjen, a je spodil ženo od hiše stran ter začel razmerje s svojo deklo; iz tega razmerja so izšli tudi otroci. Vrhovec se pa tudi s to žensko ni razumel. Vedno sta bila v prepiru in tepežu, zato sta bila tudi že oba kaznovana. Vrhovec bi se bil rad svoje Jere znebil. Kot hlapec pri hiši zaposleni delavec Fr. Miklič — splošno opisan kot pijanec — je Jero vedno psoval z najgr-širni priimki, v nedeljo 2. julija t. 1. je Miklič Jero grdo opsoval ob priliki, ko se je ta pustila česati na pragu. Očital ji je, da ima uši, da se starcu ponuja in več takih ljubeznivosti. To je Jero. ki se je čutila kot gospodinjo užaljeno, tako raztogotilo, da se je najpreje od jeze zjokala, potem pa, ko je šel Miklič k gospodarju v sobo po tedensko plačilo, šla za njim, vzela pri vratih stoječi tolkač ter z njim Mikliča napad i od zadej. Napadeni je šel na pod, tam padel in obležal. Ljudje so Mikliču pomagali, a ker je bil vedno slabeji, je gospodar odredil, da so ga prepeljali v bolnico. Tam je drugo jutro umrl. — Obto-žerika prizna skesano dejanje, zagovarja se pa, da ni imela namena ga tako udariti, da tudi ne ve gotovo, če ga je udarila po glavi, misli, da ga je počila le po hrbtu. Zagovornik dr. Tominšek je mel težko stališče, a njegovemu spretneiuu zagovoru se ima .obtoženka zahvaliti, ia se je zgodilo, česar ni nihče pričakoval: Porotniki so edino glavno vprašanje na uboj v splošno začudenje zanikali in sicer z 9 proti 3 glasom. Pri drugi razpravi je sedel na obtoženi klopi Ivau Palko, rodom Moravan, zdaj delavec v tvor.ušci g. Jelovška na Vrhniki, Obtožen je ponarejanja 5 kronskih tolarjev. Palko je nezakonski otrok, brez šole in vzgoje, že od mladega se je brez vodeče roke potikal po svetu, nazadnje ej bil v Bosni, odkoder ga je njegov brat zvabil na Vrhniko. Prišel je kot Žagar v Jelovškovo tvornico. Zaslužek je bil pičel, najel pa si je od svojega šefa še 61) K za svojega brata. Jelovšek mu je to posojilo odtrgoval ,po 5 K tako, d a je Palko dobil namesto 12 K le 7 K tedenske mezde. In s sedmimi kronami naj človek pri tej draginji preživi sebe, ženo in 2 otroka! In ravno ob tistem času je bila žena zopet noseča, moža je skrbelo, kaj bo. Razmišljal je semtertja, kako bi si od-pomogel in glej, nekoč mu prinese žena neko blago iz prodajalne ovito v časopis, kjer je stalo črno na belem, kako je nekdo na Ogerskem ponaredil 5 kronske tolarje. Šinilo mu je v glavo, idi in stori tudi ti tako. In res! V nedeljo 3.,.julija je skušal umetnik« v družbi svojega brata svoj »izum« spravili med svet. Šla sta zgodaj popoldne od gostilne do gostilne, povsod nekaj malega naročila in povsod je plačal Palko s svojim izumom. Pa ni imel sreče. Razen v enem slučaju, so povsod spoznali da je denar »fovš«. Vse do podrobnosti je mladi mož povedal in se takorekoč sam obtožil. Novi odvetnik dr. Frlan je kot ex-offb zagovornik, slikal žalostno soci-jafno stran obtoženca in njegovih razmer. In uspeh ni izostal.-Se bolj kot dopoldne, je vse (presenetil Izrek porotnikov. Falho je bil oproščen vsake krivde z 10 proti 2 glasoma. Odpoklic dunaskega nuncia. •-- Nuncij Oranito di Belmonte se je izrazil pri svojem sedanjem bivanju v Italiji, da ne prevzame več poslovanja na dunajski UUflcij%WvV^ .•LL«. t -.-*- ~ «*- *4- «r Cesarjev grad" "v "froflČš-li blizu G(J-dinga je zelo poškodoval velik požar, ki ga je kanil vpepeliti. Komaj in komaj se je posrečilo združenim ognjegasnhn dru-, štvom omejiti elsaafint. .V.*61?1 gradu je svoj čas večkrat bival naš cesar s svojo soprogo. Sedaj so v gradu le uradniki, okolica služi pa vojaškim vajam. 23 letni študent — senator. — Ro-ger Sherman Hoar, 23 letni slušatelj vseučilišča v Cambridge, je bil izvoljen pri zadnjih volitvah v Zjeduiletrih Državah senatorjem. Ta študent je sploh vsestransko podjeten: ustanoviti hoče kores-pondenčni zavod za državo Massachus-sets, izumi! je novo nepremočljivo suknjo, on je tajnik prostodržavne lige, blagajnik »Concord« društva in trobentač pri kavaieriji v Harvardu. Ples soeijalnodemokratičnoga župana. -— Prvi socijalist v Zjedhijenih državah, ki je postal župan, je sodrug Seidel v Milwaukee. Pred kratkim je bil pri njem pies, katerega se je udeležilo 2000 oseb iz vseh slojev. Elegantne, dekoltira-ne dame so plesale s kondukterji od cestne železnice, in visoki aristokrati so se vrteli s priprostimi dekleti iz ljudstva. Vsi listi pišejo o tej plesni zabavi. Zvišanje dnevne plače vojakov. — S 1. decembrom se je zvišala dnevna plača za moštvo in sicer bode ta sedaj povsod jednaka. Za prostaka je določena dnevna plača 16 v (prej 12), za poddesetnika 24 (20), za desetnika (korporala) 36 (30), za četo vodja 48 (40) in /ax narednika, potem častniškega (uradniškega aspiranta 70 (70) v. Pri dalje sltižečih podčastnikih je določena višja plača za korporala 40 v, za četovodja 70 v in za narednika 90 v. Osebe, ki so imele dosedaj že višjo plačo (n. pr. artilerijski korporali 40 v), ostanejo tudi nadalje pri teh plačah. Povišal se bo tudi nadalje pri teh plačah. Povišal se je dan. Zastraženi ministri, — Skoraj vsi angleški ministri imajo svojo telesno stražo, obstoječo iz detektivov, odkar so jih razborite »nežne« s-ufragetke napadle in nabile. Derektivi varujejo celo voziček, v katerem se vozi na izprehod otrok Churchilla, ministra za notranje stvari. Prijazen eksekutor, — Dediči nekega eksekutoria v Parizu tožijo znanega slikarja Rovbela na izplačilo 300.000 fraHikov. Pred tridesetimi leti je prišel nekoč omenjeni eksekutor k slikarju rufcit. Ne samo. da mu slikar ur plačal, še n.a-pumpa! ga je za večjo svoto in ta ekse- kutor "je bil tako* dober, da mu je poso** javal denar,, preskrboval mu posojila, opozarjal ga na dobre upnike itd. Eksekutor ni dočakal, da mu vrne slikar po- ' sojenega denarja. Umrl je prej. Zato pa tožijo sedaj eksekutorjevi-dediči slikarja.. Eksekutor vsekako zasluži spomenik, kajti tako blagjh duš je malo na tern svetu jn^v taki uniformi. Vzgoja ruskega prestolonaslednika. — Car je naprosil ministra mornarice, naj prevzame cdgojo njegovega sina Alek-seja, vsled česar.bo moral demisijonirati. Neurje na Kavkazu. — Veliko neurje je razsajalo po Kavkazu. V kaspiškem morju je utonilo več ladij. Peščeni vrtinec je vstavil na progi vlak, ki je prihajal iz Krasnovodska. Promet je vstavljen. Hud mraz je zavladal krog in krog. j Velika lakota na Kitajskem. — V severnem delu provincije Anhui vlada velika lakota, pod katero trpe 3 milijoni ljudij. j Mož brez priimka. — V New-Yorku živi delavec, ki se imenuje Tilft. Priimka nima, Stariši so se mu bali dati priimek, češ da se mu ne bo mogoče dopadlo. Tifft je ime! sitnosti pred sošolci, ki so hoteli J izvedeti njegov priimek in komisija ga ni , hotela vpisati v volilni imenik, ko je imel 21 let. Poročil se je pa prav lahko brez priimka in žena je celo zelo vesela, ker ima pač nekaj izvanrednega, moža brez priimka. Azil treh svetovno znanih dam. — Steinheil, ki je svoj čas umorila svojega moža, slikarja Stelnlieila, in njegovo mater, namerava zapustiti Angleško in se naseliti v kopališču Ascieres blizu Pariza, kjer si najine stanovanje za letnih 2800 frankov. V tem kraju bivati že Thc-rese Humbert in pomiloščena Gabrijela Bompard. ljubica obglavljenega morilca Cyrand-:i. Mal sin velikega očeta. — Sin sve-tovnoziiauega nemškega slikarja Bockli-ua si je pognal krogljo v glavo ravno v ti enutku, ko so ga hoteli aretirati, ker ni mogel plačati v gostilnah, kar je zapil in pojedel. Kralj pred sodnijo. — Runumski kralj je bi! poklican pred bukareško civilno sodnijo. Kralj ima privatno posestvo, za katero mora plačevati davke. Ker so se mu zdeli davki previsoki, se je pritožii po svoiem zastopniku, toda sodnija ni vpo-števtiu. \c pritožbe in revež-kralj mora' plačati odmerjene mu davke. Brez strehe. ~- V Budimpešti je bilo odpovedano v neki hiši 30 rodbinam, bro-ječim 250 oseb, stanovanje. Pobrale so svoje pohištvo in se. nastanile na prostem polju zunaj mesta. Vsled mraza in mokrote je več oseb zbolelo. Po dolgem obotavljanju jim je magistrat preskrbe! začasno bivališče v neki prazni i vojašnici. To so žrtve predragih stanovanj. Čuden pogreb. - V Herbemfelden-u ¦na Bavarskem se je vršil čuden pogreb. Voda je poplavila ulice. Mrtvaški voz je bil nad kolesa v vodi. Vsi pogrebci so bili do kolen v vodi. Mežnar je sedel na kozlu mrtvaškega voza, ministranti na krsti, pogrebci so pa nosili svoje žene v sprevodu na hrbtih Zastrupljenje na dunajskem cesarskem dvoru. — Na dvoru našega cesarja so našli v sofiVkjer spe konjski hlapci, tri osebe mrtve. Cev iz kavčuka se je pokvarila in skozi odprtino je prišel v sobo nad speče hlapce plin, ki je vse tri zadušil. Tatovi briljantov. — V Hamburgu so zaprli celo družbo tatov, ki so nakradli briljantov in dijamantov za 200.000 mark. Ko je neka stara ženica hotela zastaviti briljante, so jo prejeli, zaprli njo in njenega sina, ki se je hotel v zaporu obesiti. Ko so ga rešili, je priznal, da ima cela tatvinska družba na pokopališču zakopane svoje ukradene zaklade. Na Lipskem. — Na Lipskem sta bila na smrt obsojena dva Švicarja, ki sta v nmju umorila 77 letno vdovo in jo oropala. — V Trojei na Šleškem je umoril kmet Spivak tri policiste, ki so imeli izvršiti pri njem 'hišno preiskavo. — V Moravski Ostrovi je umoril h Rusije došli Pascerek hlapca samo zato, da bo shranjen za zimo. Prijazen obisk v uredništvu. — V uredništvo bonapartističnega lista »Avto-rite« v Parizu je prišlo 7 od 16—20 let •starih mladeničev, ki so se predstavili za anarhiste ter zagrozili uredniku z revolverjem radi enega članka, ki jim ni bil po volji. Na hodniku so celo parkrat ustrelili, da bi še bolj ostrašili urednika. Na grobu svoje matere na dunajskem pokopališču se je ustrelil 14 letni učenec Anton Barba. Kari May doktor. — Kari May, dobro znani nemški pisatelj, kateremu se je dokazal rop, sleparija in literarna tatvina, je tudi doktor. Doktorsko diplomo je dobil oa Universitas Germana Ajmericana v Chicagu za drag denar. Tak zavod pa ni eksistiral. Bila je pač mala hiša, v kateri sta stanovala neki brivec, ki je bil podpisan na diplomi kot reetor magnificus in neka zaprisežena babica. Tako so ameri-kanski sleparji osleparili Mava za lepe svote. (Dalje na 6. strani.) Ivan Kravos j m Xornu it. II. GSKili na Romu if.|| sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnje; dalje ima v zalogi različne konj-j^t^^^Cr"" ske potreb. ščine, potovalne potrebščine kakor: kov- ftege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvrguje in sprejma v popravo različne koleseljne in • ¦ ¦ kočije. === Popraoila se Izvršujejo tofrio. fl^r* Cene zmerne. ~*ifl Knjigarna A. GafaTŠČek I = GORICA = | Trgouslti dom Corso Verdi 24 j| iti n Gosposki ulici ? 9 sprejema naročila na vse tu- $ • in inozemske beletristične, © modne in znanstvene časopise. Ig. Steiner - Goriea ZA TRG SV. /\N D REJA Dospelo je veliko raznovrstnega h , ;-. največjih konfekcijskih zavodov na Primorskem IG. STEIMER Trst. GOftlCH. Pola. najuečja izbčr. riajuečja eleganca. rtajoečje ugodnosti. 5948 89 80 Nesreča z avtomobilom. — Blizu Berolina je trčil, avtomobil v osebni vlak. Avtomobil sam se je razbil, šofer je težko ranjen, med tem ko se je eden izmed pasažirjev ubil, drugi pa smrtno nevarno poškodoval. Eksplozija v rudniku. — V Oklaho-tua (Amerika) so eksplodirali v rudniku astaltske družbe olrni, pri čemur je bilo ubitih 14 rudarjev. Norveška borilka za ženske politične pravice, gospa Gina Krog je imela na Dunaju pred skoraj samim ženskim občinstvom predavanje o bojih norveške žene za politične pravice. Poslušalkam so posebne} ugajali njeni napadi na moške, o katerih je trdila, da se samo zato poročijo, ker se jim lahkoživno samsko življenje le preveč očita. Huda je bila govornica na moške in radovedni smo, kaj poreče njen mož na to. Tolstojeva oporoka. — Okrajna sod-nija v Tuli je potrdila Tolstojevo lastnoročno pisano in s 5./VII. 1910. datirano oporoko, v kateri zapušča Tolstoj vsa svoja dela in vse rokopise svoji hčeri, Aleksandri Lvovni. — Sinovi Tolstega napadajo očetovega prijatelja, Čertkova, češ, da je on zakrivil prezgodnjo smrt, ker ga je pregovoril k begu. — Grofica Toista še ni iz nevarnosti. Težko, da okreva. Izrazila je, da hoče biti pokopana pri možu in da ne mara cerkvenih ceremonij pri svojem pogrebu. Za poročnike prepovedano društvo. — Vojno ministerstvo je prepovedalo aktivnim poročnikom pristop k društvu za podpiranje avstrijskih iznajdb, ker gre s tega stališča, da pripadajo že itak vse iznajdbe, katere napravijo oficirji, vojni upravi. Lep avstrijski aristokrat. — V vasi Siebenaich pri Bolcanu na Tirolskem se je pregrešil po celem Ti;olskem znani, 41 letni veleposestnik, baron Sevffertitz, z nedoletnimi učenkami. Pred aretacijo si je pognal krogljo v prsi. Težko ranjenega so pripeljali v bolnišnico. Zastrupljeitje z margarino, — V Hamburgu je zbolelo kakih 100 oseb. Pojavili so se znaki zastrupljenja. Dognalo se je, da so uživali pokvarjeno margarino. Proti tovarni se vodi preiskava. Preklic odkritja severnega tečaja. — Cook izjavlja v nekem članku v ne\v-vorškem listu svoje priznanje, da ne ve, ali je bil na severnem tečaju, ali ne. Prepričan je, da ga je vožnja in pot po severnih krajih tako izmučila, da ni vedel, kaj dela. Stotnik Mevnier aretiran. — Stotnik Mevnier je umoril v Parizu svojo ljubico baronico d* Ambricourt pred kakimi 10 dnevi. Sedaj komaj so ga prijeli v poslopju mornaričnega ministerstva v Parizu. Svoj zločin je priznal. V žepu je nosil seboj strup. Svojega moža umorila. — V Libes-uici na Češkem so dobili 79 letnega hišnega posestnika Antona Bureša s prekla-no glavo. Umorila ga je njegova 45 letna žena. ki se je ž njim pred kratkim omoži-la. Hotela je priti do moževega velikega premoženja. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. /.ko je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravne)'.o inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (iu celo v mestu) niha« in« pozmi, ker nikjer ne inaeiirnjo. Skoda ni uinjhna Boj proti draginji! Bori se že vse zdaj za svoje življenje, ko huda draginja nas tlači nezt.osno, v okolici, v mestu se vidi vrvenje, vse gleda draginji v oko neizprosno. Hud udarec zadel je deželo in mesto zares, to čuti vže kmet in gospod —-in revež bo vržen iz hiše na cesto, če kmalu pomoč mu ne pride od kod. Pomoč pa le pride vsakomur tedaj, če hitro draginji naznani bojkot ... vže zima je tu, prilike sedaj ne sme te zamudit' ne kmet, ne gospod! Boj proti draginji odločno veli, da kupite žensko in moško4 blago pritvrdki: ^AHČIČ &KBBINČIČ* pač vsi, zalogo naj tam si ogleda vsakdo! Domača ta tvrdka v Gorici stoji, v Gosposki ulici — tam blizu treh. kron, le v to trgovino naj vsakdo hiti, ne bo se kesal . . . postrežen bo „on"! Po znižanih cenah proda se blago, pa . . . pa samo d .> novega leta, te ugodne prilike zamudi naj nikdo . . . Cujte! le tam se Vam sreča obeta!!! Kam na trg sv. K Batjelu v Gorici, Stolna ulica s t. 3—4. umi jf: na prodaj po zelo nizki ceni 40 raznovrstnih gramofonov, 1800 plošč, veliko dvoknlo*, šivalnih in kmetijskih strojev. Vsak si lahko ogleda zalogo. K nakupu se no sili nikogar. Proda se velika hiša z zemljiščem ob glavni cesti v Tržaški ulici št. 13. Natančneje se izve pri lastniku Ivanu Ušaj, isli-lam. Objava. Trajen zaslužek!! .ZlllUŽrifi^-^K i'« t.J,,» auslHŽil.. N ,Jf i)lt>rtmjem na naSem [tlftilnuin Ktioju. — Vse izžt;m<>. — Plačilni pogoji zel«' UiSOilni. Na >Huj se j" iiidžim- naučiti v >lveh dneh. — Spol jStarcst in daljava je postranska stvar. —- Mimjio priznatnih |ii.sem jo mi razpolago. -•¦ Edh rvrdka !>• vrst.'. — Zahtevajte eeuik" in |><-jftMii! Nast.v —— „Christl. Hausindustrie,' — Duraj, XVI 2, GauUacherfjasse 12. i katoliška Spretnega krojaškega pomočnika ! sprejme takoj Ivan Golob, krojaški mojster v Solkanu. D)tro"ohranieirsri"!,?S.7r,!;s!;; Od 26. nov. dalje prodajava, vsled velike zaloge, raznovrstno zimsko blago po lovarniški ceni. Hedžet & Korit ni k — Gorica voga! Corso Verdi in Šolska ulica štev. 5- Sans souci najboljša tuzemska znamka napravljena po francoskem načinu. CUirte cdclj^l< 2> predstave in sicer ob 11. uri predp., ob 4. uri pop. in ob 8. uti zvečer. Zadnje predstave. Zniž.".ie cene za vojake do narednika in za1 otroke izpod P2. leta, veljajo le za popoldanske predstave 300 raznovrstnih živali. Predstava se vrši v veliki kletki v raznin skupinah pod vodstvom umetnikov prve vrste. Wilhe!m Grosste Raubtier- Drey?ur-Schau der Erde. CENE PROSTOROV :] Lože hji sredi po K «•"-• . Stranske lože po K 4-*-. Zaprti sedeži (I. iu H. vrste) po K »•- . 1.111. iu IV. vrste) po K 2'50.~ Sedeži : I. vrste K 2*—. II. sedež K I%>0, III. sedež KI'-. (»nlerijai stojišče 50 vin. Vstopnina k vajam, ki se vršijo vsako dopoldne, stane za odrasle 30 vin. za otroke 20 vin. - in se lahko ojjleda tudi krmljenje živalij ter njihove hleve in kletke. - Vstopnice so na prodaj v tobakarni g. L Romano-ta na Korzu do 7. ure zvečer, ter pri blagajni. Karol, Gustav In Viljem Hagenbcck, ravnatelji. HRLO ! — Mar MaflGnbeGk med zverinami, to tvrdka Medved med klobuki, čevlji in oblekami! Gene za mesec december: Zimska obleka kron Z5" „ snknia „ 23"-Ceulli „0110" „ fz-klDbnk. ¦ • • „ 2-50 odružnica ljubljanske kreditne banke" v — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočttn' posli. -- Vloge na knjižice obrestuje po 4l2\ vloge v tekočem tata po dogovoru, Delniška glavnica K 5,000.000.------ CfiflfrfllSI U LjUtlljailf« - Rezervni zaklad K 450000. - ====z PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst ================ 57 A. vd Beriiii Gorica, Šolska ulica št. 2. oelika zaloga == ^=roI]KTrtegaf olja prve vrste , lajiiljSft M iz IstreJilRieije Jtfrtfcfcri ta Niče b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kros —'96,104, 1*12, 1-20, 128. i'36, Hi, V60, 1'80, 2'-, 240, za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se puSfta kupcu do popolne vporabe olja; po vponibi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------.----------mila in sveč.------------------- Cene zmerne« Lekarna CHstofoletti v Eorici na travnika: Trskino (Stokfiževo) Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po K 1*40, bele barve K 2Y Trskino ieleznato jetrno olje. " KlC&a'tf;gaT>lja j« sosebno priporočljiva .-j\l/..MI ii nn pariški razstavi I. 1000. i mikiujski i/.lo?lii \mi> t«ittl.urii: iu skta.il. za ... ima 1-.1/.11.-1 ula/i.ib k.-1 k ..r: gosli, c.tare, gitare, mandoline, harmonike, oaarine :M. Za /.:.ht.-x.( .„• jmmIiu I"- V isti tv<.nii.-iiy.ltajat;iml.ii'.*ški m»'sc(*nik i>• ..|.»v*iiiii ,'I'\M-i:ri,'|("'.V k..ji pnnai.i |.-,uk in Fantiček moj rabi par čevljev, klobuk k Medvedu napotim brez vsakih se muk. „Zaprto !" — Ves žalosten vskliče fant moj, „Kaj to naj pomeni?" - „Nikar se ne boj!" Glej listič ta beli — razlaga nam to, Miklavž je pokupil zalogo jHor Mlin v najem se odda takoj. 5 tečajev. frilika za trgovino z žifom in moko, Vprašanja na Dr I Eržsti ****' Koi|<^šei* * m*1 Zobozdravniški in zoiioteliniški atelje GORICA Jos. Uerdi tekallSCe Steu. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlale krone, zlato mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Oriinira o svojem ateljeju od 9. ure dop. d« 5. ure pop samo K 2'~ Kadi nakupa ur v posebno veliki množini, rusrno-silja Šlesku razpusiljaliia ivrdka, ! lepo jiozlafeno, :!o ur idof-o ,,1'riizisions-Auker" uro. ¦/. lepo verižico za samo K 2-- ter jamči za isto pismeno a leta. 3 komadi K 550. Razpošilja proti poviteiju „Preuss.-snhlesisch.-Exporthaus' A. Gelb, Krakau 16 W« fiBjf- Op. Za neii»iijajoee ko povrne denar. -1 H Priporočamo našim gospodinjam pravi :F&#NSXOY: kavni pridatek z tovarniško znamkoT:kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. Na dan Stoj in glej! SI. ANDREJA bo v Trgovskem domu v Gorioi velikanska prodaja zimskega blaga: Lepi forštanji (barhenti) mtr. 48 vin. Zimski ševijost, 1|2 volna „ 78 „ Angleško uovomodno blago „ 1*90. „ Blago: ,I)rapp de dame' nove barve „ 2*88 „ Zibelin, novi vzorci . . „ 1*96 ,, flajuečja izbera uolnenega blaga za obleke in bluze. Moško blago za zimske obleke - samo novi .'¦zim. Zimske maje, šerpe, robci, rokovice, nogovice, zimske odeje vseh vrst. :jer ne Mite tato bo nizki ceni Mor V Trgovskem DpITlU. Ne zamudite prilike! 20 C38B 7860 t***: 11» Poživlja tok krvi, delovanje živcev, utrjuje kožo proti prehlajenju. Isvrstno za umivanje glave, ust in obraza. Izborno sredstvo proti zobobolu. FRANCOSKO ŽGANJE JIANA Daš zdravnik vam priporoča francosko žganje „Diana", ¦ker je prepričan o velikih prednostih lega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov frauc. žganja „Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje. Pri nakupu pazite na znamko. Vsaka steklenica nosi na zamašku in na plombi vžgano gorenjo varstveno znamko. Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žgapje „Diana" in to vsltd svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. GENE: 1 mala steklenica . K —-50 t srednja „ . . ,, 1*20 1 velika „ . . . ,, 2*40 Prodaja se v .vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diana", izdelava franc. žganja družba z. o. z. Dunaj, l., Hohenslanpfeug 30. J&jfeSJL J^^»iK»y^MWMMiL ilouodošli uzorci za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici ii trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v lasmi hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorstnih uzorceo blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih touaren najrazličnejših za vsaki stan. Ljubljana Dunajska cesta št, 20 Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & 3ančar trgovina oljnatih barv na drobno in debeo Dobro krepilo za želodčno slabost in za one, ki so se prehludili p.1» prenujeli ali si nakopali z zanžitjem slabili, za prebav« težkih, provrufiih ali prftmizlili jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine, napihnjenest itd- je dr. Bngel-nov „BALDRIANUM". mU al d rtu n u m" se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Se razvit«', kot dobro že-luilFno vino z izvrstnim vspehom in zahranjuje tudi slabe posledice, kuk«»r nervozit*?tO, nespečnost, omotico, stisko itd. Vsled njegovih sestavin, ki so santosko vino z motov i h'ni m i kapljicami, nialinovec in cn-šnjevee. vpliva „Baldrianumu tudi pospešujoče pri zaprtju in' zaji-dn« krepilno na cel Človeški organizem Dr. Bnge-HOV „BALDRIANUM" no vsebuje nikakih Škodljivih sestavin ter g& lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je. Pe se dec m dobra prebava tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor hoče obraniti 'adi do starosti, nuj uporablja po svojih izvrstnih vspebih sloviti oje zdravje Dr. Engel-nov nektar. rstnih zeliščnih sokov in iz vi mi prebavo liki želodčni likei vpliva vsled svojega iroina zeiodem* \ino Ta pijača, ki je izdelana iz i vestnega izdelovanja jako dot.rodeii! ter nima nikakih škodljivih poslodh Zdravi ali bo'.ni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni, uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudijivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitel; --------Dr. Engel-novega nektarja ===== vsem. ki si hočejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Ilavnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali k.Viične bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek.« zaitranjuje torej nespečnost, du ševno motenje, .irlavobol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje vesclost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po :-$ K in-t K steklenico v lekarnah sledečih krajev: (ioriea, Kormin. Gradišče, Romans, Ajel, Carapolongo. Ronke. Tržič. Ajdovščina, Gor. Idrija. Tolmin. Kanal, \idem, Palma, Červinjan, Oglej, Finmičel, Cradež. Sežana. Vipava, Postojna, Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih (ioriško-Gradiščanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Goric: H ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! = Dr Zahtevajte izrecno Eugel-nov nektar. ~ Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 200, vino malaga 200, vinski štrkljaj 50, glicerina 100, črno vino 100. sok jerebike 100, irešnjev sok 200. brinje SO in mnojjo drugih zeljišč. Te zestavine se pomešajo. il Tokajec, kralj vseh vin! Katje mlelto nežnemu otroku, to je odrastlim ljudem pristno tokojsko zdravilno vino! Zdravniško priporočeno, postavnim zahtevani odgorarjajoSe toiajsko vino je zdravilo za mlade in staro in ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Cisto, »eponarejeno tokijsko vino ozdravija »osebno želodčne nadloge, pomanjkanje kni, vstvarja apetit in vzbuja v veliki meri veseije do življenja pri mladih »u starih. — Produkcijo vseh naših vin nadzoruje država in ta vina je razglasilo visoko kr. ogr,-poljedelsko ministerstvo kot edina zdravilna vina. Zraven zdravilnih uspehov nudi Tokajec tudi izboivu užitek! — Da se omogoči'vsakomur uživati ta biser med vsemi vini, smo sestavili skrbno dve kolekciji, kateri razpošiljamo v vse kraje franko zabojnine in franko poštnine in sicer Kron 9* - brez kakih drugih izdatkov! proti povzetju ali predplačilu gor. zneska. kron 63 50 brez kakih drugih iz latkov! franko zabojnine in franko postaja, plačati tekom 30 dnij od datuma na fakturi. Akcijska družba Majskih vinskih producentov .• (Gesellechaft Tokajer We!nproduzenten A. G. Vertriebs-Abtcilung) Budimpešta Y., Lipdt-kifrnt S!;. 2. Odlikovana skoraj v vseh državah! Zahvalna in priznaloa pisma od visoke in naJMje gospode. Dobri zastopniki, ki imajo v višjih krogih znance in tudi dostop v te kroge, »i lahko zagotoviš s priporočanjem naših vin lep zaslužek, oziroma tudi stalno plačo! Kolekcija št. I. ] steklenica 0.5 1 petletnega med. - Samorodee (Samoroduer) I „ 0.5 1 osemletnega ,, ,, „ > „ 0.25 1 petletnega med.-samotoča (Ausbmch) „ 0.25 1 osemletnega „ „ „ J Kolekcija št« II. j pet steklenic 0.7 1 petletnega med. - Samorodca (Samorodner) j ,. „ ,0.7 l osemletnega ,, „ ., ' ? ,• „ "0.5 1 petletnega med.'-samotoSa (Ausbriich) „ „ -0.5 1 osemletnega „ „ „ J ! Soolksoolsmn ! Jabolko fina namizna: 100 kg po kron 16 v 20« 24 iz kolodvora Litija razpošilja po pov/dju j. RazborSek, Šmartno pri Litiji - Kranjsko, Korhica 5 kg franko kron 2*40. 30 let obstoječa strokovna krojačoica za gospoue vsakega stan«. Zaloga usakoursinega blaga iz inozemskih in čeških touaren ter izgo- touljenih oblek. Blago na meter po najnižih cenah. — Zaloga blaga = za sokolske k oje. Na željo se obleka tudi ukroji Zaloga orožja in vse oprave k uniformam, kakor tudi za brate „Sokoie", samo v trgovini M. POVBRAJ v Gorici na Travniku štev. 5. Proda se velika hiša z zemljiščem ob glavni cesti v Tržaški ulici št. 13. Natančneje se izve pri lastniku Ivanu Ušaj, istotam. Fantiček moj rabi par čevljev, klobuk k Medvedu napotim brez vsakih se muk. »Zaprto!" — Ves žalosten vskiiče fant moj, „Kaj to naj pomeni?" — „Nikar se ne boj!" Glej listič ta beli — razlaga nam to, Miklavž je pokupil zalogo „0H0!" Luriovik Borovnik; = polhar = i v BOROVLJAH (Ferlach) m Koroškem | se priporoča za nabavo pušk m kroglo in drobni svinec, pušk brez ali 2 petelini z najboljšim strelnim učfnkcm. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, fiobert-pnšk in klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto! U! POZOR! Dobroznana in povsod vpeljana tvrdka HI. Ga! naznanja slav. občinstvu, da ona trgovina, ki se je nahajala v tekališču Jos. Verdi ni več njena last. Nje edina trgovina se nahaja sedaj o ulici Teatra Ifeo. 14. Tam se kupi 30-50°o ceneje nego prej, vse gumijaste predmete, parfume, m i I a, toaletne predmete priprave asa bolnike, kilne pasove, preveze za život, kirur-gične instrumente in ortopedične aparate. Bretelle. Bretclle.