Živi grobovi! V zadnji številki smo se sporonili treh mrtvih grobov -- naj se spomnimo danes dven živih! V naših vrstah imamo učiteljico, ki ima bolno hčerko že leta. v zadnjem času pa še težko bolnega očeta. Ko je prosila za podporo, ji je bila odbita — dobila pa jo je njeria koleginja Slomškarica, da je šarila z najmodeniejšim klobukom, in dobil je podporo Slomškar za zlate zobe in dobil jo je frančiškan, da se je peljal ogledat si svet! Ta sirota pa se muči in strada, ker se bori z vedno boleznijo. To je prvi živi grob! Drugi živi grob je Se hujši! Učitelj, družinski oče, se muči in le s težavo še vlači dan za dnievom v šolo. V srce :ias boli, ko gledamo mučenika, kako se z naporom zadnjih svojih sil upira usodi! Pa zakaj ne vzame dopusta — saj tako krtit pa deželni solski svet le ni, da bi mu odreKel nujno potrebni počitek! Res je! loda siromak ne sme — ne sme zaradi družine! Ako nastopi dopust, izgubi postranski zaslužek, v obrtni nadaljevalnici in pri posebni uri. Brez tega zaslužka pa mu je obstoj nemogoč — podpore pa pri deželnem odboru ne dobi, ker je mož napreden! In tako je prepuščen usodi — in to je drugi živi grob, ki kriči po maščevanjn! Da — zares —- grozno bo maščevanje, ki pride nad glave okrutnežev! In priti mora, ker božji mlini meljejo počasi — a meljejo dobroi A kdo ve, koliko je še takih živih groftov?!