ttazgovori z iiašimi naroCnihi Prenos v Nemčiji zasluženega denarja v domovino. F. špindler. Vprašate, ali boste smeli ob povratku iz Nemčije prinesti s seboj svoj zasluženi denar. — Iz Nemčije se ne sme preko meje nesti ve6 nego deset mark, in sicer le kovanega denarja. Ako ste sezonski delavec, smete vsak mesec poslati domov deset mark po po5ti in 35 mark preko Idiringa; stalni delavci pa 'anejo poslati 15 mark preko kliringa in deset niark po poeti mesečno. — Z odgovorom smo se zakasnili, ker so bili v teku razgovori, da bi se dosegle za naše delavce kake ugodnejše določbe, pa so bili žal brezuspešni. Poglobitev znanja in praksa na kmetijski gospodinjski šoli. Š. U. Vaša hčerka je dovršila kmetijsko gospodinjsko šolo. Rada bi svoje znanje poglobila in prakticirala še eno leto na kakšni taki šoli. — Enoletne kmetijsko gospodinjske šole imajo vse približno enak ustroj, tako, da bi se z obiakom kake druge znanje bolj težko poglobilo, odnosno razširilo. Hčerka bi pa<5 vso snov še enkrat predelala. Ne vem, kako si prakticiranje zamlšljate. Hčerka bi se morala v šolo vpisati in redno posečati pouk. V Mariboru imamo kmetijsko gospodinjsko šolo šolskih sester, v kateri začne pouk 15. septembra In traja do 28. junija. Vpisnina znaša 50 din, mesečnlna 500 din. Prošnje se vlagajo na vodstvo omenjene šole. Gojenka potrebuje krstni list, zadnje šolsko spričevalo in potirdilo staršev ali njih namestnikov, da bodo poravnali stroške šolanja; prinesti mora s seboj predpisano opremo (obleko, perilo, pribor). V navedeni šoli bi se lahko spopolnila v kuhanju in šivanju, v drugih. predmetih pa je pouk enak. Bistveno višjo izobrazbo bi mogla hčerka dobiti le v dr. Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani, kjer pa traja pouk štiri leta; vmesne šole žal nu Pravica bivših rudarjev do pokojnlne. J. R. Pred svetovno vojno in med njo ste bili zaposleni kot rudar v raznib rudnikih ter plačevali prispevke v bratovsko skladnico. Vprašate, ali vam pritiče pravica do pokojnine. — Na podobno vprašanje smo obširno odgovorili v »Slov. gospodarju« z dne 28. septembra letos. Na kratko ponovimo, da imajo pravico do pokojnine najmanj 55, odnosno 60 let staxi kopači, odnosno delavci, ako so dovršili 35 let vštevnega polno- pravnega članstva pri bratovski akladnicl. V primeru onemoglosti imajo polnopravni čdani pravico do pokojnine tudi brez naštetih pogoj; jev. — Ako je članstvo prenehalo zaradl reduK« cije dela, se gomja pravica ohrani za gotovS dobo, ki je v Vašem primeru že potekla. Zadržavanje kadi zaradi neplačila čevljarskega dela. Cevljarju ste posodili kad, katero Vam noče vrniti, dokler mu ne boste plačall 120 din za popravilo čevljev. Pravite, da čevljar ni nlčesar zaslužii, nasprotno Vam celo prizadejal škodo, ker Vam je čevlje ožgal; radi bi prišli do; svoje kadi brez kakšnih stroškov. — Marali bor ste čevljarja tožiti na povračilo kadl. Sodnl stroški, odnosno takse bo treba plaCatl le 10.50 dinarjev. Zoper zahtevek na izročitev kadi je vsak protizahtevek nedoptisten. Po pravomočnosti sodbe boste morali po potrebi še predlagatl izvršbo, to je odvzem kadl potom izvršilnegal organa. Takse boste plačali 7.50 dtn. Dopustnost ograditve travnika z bodeCo žictfj K. Ker Vam sosedova živina dela zaradi nepazljivosti pastirja in malomarnosti soseda škodo na travniku in njivi, ste postavili pol metra od meje na svojem travniku ograjo z bodečo žico; zgoraj. Sosed Vam preti s tožbo, češ, da je prepovedano postavljati na travnikih ograje z bodečo žico. — Nam o kaki taki prepovedi ni nič znano. Bodeče žice se le tik potov ne sme poatavljati; pol metra od meje, pa čeprav bi mejo! tvorila pot, pa se bodečo žico že sme napeti. Zat<J. je ni treba odstraniti in se Vam tožbe ni bati* Trgovec terja po štirih letih celo terjatev S stroški. P. P. Vaš oče je pred letom 1932 ostal trgovcu dolžan 948 din kupnine za vsakdanje; potrebščine. Koncem leta 1932 je trgovec potom odvetnika svojo terjatev iztožil, šel nato v kon-i kurz ter Vas ni terjal vse do sedaj, ko zahtevai razen glavnice še tudi 6% obresti in pravdntf stroške. — Terjatev še ni »zapadla« (zastarala)V ker znaša zastaralni rok iztoženih terjatev 30 let. Zaščita pa Vam — ako ao podanl ostali za-« htevani pogoji — vsekakor pritiče; dolžnl ste plačati glavnioo (prižtevšl za čas od 24. novembra 1933 do 26. septembra 1936 le enodstotne obresti) od 26. septembra 1936 naprej brez obresti v 12 letnih obrokih in to šele potem, ko Vam bo trgovec izročil novo obveznioo. StnoSke ste dalžni plačati le, v kolikor bl bill nastall v pravdi o obstoju, viSini ail prirodl doiga in ne bl Slo ea tožbo, za katero nista dali povoda in ste na prvem naroku priznaii tozbeni zahtevek, Upnik je zaradl tridnevne zamude praflagal dražbo zoper zaščitenega doLžiiika. R. A. L. OdVetniku doljjujete 12.000 din. Diiigi obrok ste irau namesto 15. plačali 18. novembra 1937. Marca letos Vam je poelal >ix sodnije dražbo«, čeS, da ate zaščito izgubili. Zaradi njegovilh groženj Bte mu plačali 3000 din, ostalih 7000 din pa ste ee mu zavezali plačatl do novembra letos. — Ni nam razumljivo, zakaj bl bili zaščito izgubill. Res sicer pravi člen 48. uredbe o likvidaoiji kmečkih dolgov, da pridobi upnik v primeru, ako doižnik ne plača dospelega obroka po uredbi — izVzemSl primere elementarne nezgode, zaradi katerih je bil oproščen plačila davkov — pravico, takoj zahtevati plačilo celotnega ostanka dolga po redni sodni potL Pravilnik pa določa, da mora upmik, preden sme vložiti tožbo, dovoliti dolžniku 15 dnevnl dodatnl rok. Ako ste Vi res že 18. novembra plačali v redu oba obroka, Vas upnik nl mogel upravlčen© tožlti. Ker določa člen 51. omenjene uredbe, da se njeni predpisi ne morejo s pogodbo izpreminjati v dolžniikovo škodo, smatramo, da niste dolžnl plačatl novembra joibljubljenih 7000 din, marveč imate 3000 din celo iy dobrem za letošnji In prihodnje obroke. PoUdarjamo, da predpostavljamo, da ste 18. novembra lani res v redu plačali p-ravilno izračunana prva dva obiroka. Neuporaba »izgovorjeoe« sobe — pravica do protidajatve ? V. M. N. v Z. Imate >izgovorjeno eobico« do smrti. Niste se pa svoje pmvice poslužfll, odnosno v sobicd stanovali že 22 let. Naeprotno je to sobioo upotrabljala Vaša polsestra >— lastnica hiše. Sedaj namerava lastnica hišo prodatl. Vprašate, all imate pravico zahtevati od lastnice, naj. Vam v odmeno za to, da je lahko sama razpolagala. z Vašo sobico, kaj da, bodisi v denarju all pa, da Vam sedaj da v uporabo še nek drug prostor. — Bflo bi sicer pravično, da Vam lastnica hiše, ki je imela korist od tega, da se Vi niste posluževali svoje pravice, za to kaj da, vendar pa žal po pisanih zakonih nimate v ipredmetnem prlmeru pravice kaj zahtevati za nazaj, ako se niste v tam oziru z lastnico v napirej nlč dogovonlL V kupljenem gozdu naknadiio najdeni hirast, prodan drugemu kupcu. L. T. v Z. Kupdli ste posestvo z vseml pritiklinami. Prodajalka je pred sklenitvijo pogodbe odprodala iz gozda razne smreke in hraste; nekaj lesa in vejevja je še ležalo v gozdu in je prodajalka izjavila, da je vse Vaše, razen dveh hrastovih colov. Pri poznejšem pregledu ste našli med grmlčevjem kos ktnrenlčnega, hrasta, M ga Je hote! odpeljatl G. Lt, kateari je že pred letxsm <xikupll od VaSe prodajalke hrast, ga nekaj odpeljal, navedend koa pa pvustil ležatl Vi nočete dovoUU, da bd G. ta koa odpeljal, on pa Vam grozi s toižbo. — K«r sami pravite, da je prodajalka izjavila, da m vedela, da Je G. puatil ta koa hrasta ležati (mislila je, da j« že vse odpeljal) in ker st« sami šele naknadno naŁli ta koe zakrit v grmičevju, tako, da se ne more upravičeno trditi, da je bila Vaša in prodajalčna volja, da apada tudi ta kos brasta med prodani, odnosno kupljeui les, Vam svetujemo, da dovoldte prejžnjemu kupcu G., da ai ga odpelje. Plačllo dolga s hranilno knjigo. V. Marlja. Dolžnici ste poeodili 4000 din gotovine. Namesto denarja Vam je vrnila hranilno knjigo. Ker ste bili v stiski, ste to hranilno knjlgo prodali, pri čemnr ste dobili le polovico vloge. Vprašate, ali Vam je dolžnica dolžna doplačati jrazliko. — Važno je vprašanje, ali ste branilno lcnjigo sprejela namesto plačrila s\roje terjatve (to se pravi, da-11 je bila Vaša in dolžničina volja ta, da je s prevzemom hranilne knjižice Vaša terjatev popolnoma, odnosino dokončno plačana), all pa le v mrrho plačila (to se pravi, da-li je bM dogovor, naj dvignete, kolikor se bo dalo, da smete knjigo eventualno tudi prodati, naj se dvigi, odnoano izkupiček porabi v kritje Vaše terjatve, v kolikor pa a tem ne bi bila popolnoma. knita, da mora dolžnica ostanek doplačati). Ako ste knjlgo sprejell namesto plačila, tedaj po zakonu dolžnica ni dolžna doplačati razlike, odnoano povrniti škodo, ki ste jo utrpeli pri prodaji knjiig-fe. Kurator prodal zemljišče. L R. iz Z. Ko ste biit otroci še mladoletni, oče pa po nedolžnem zaprt, je kurator vse »razflečkaU ki prostovoljno prodal lepo zemljišče. — Oglejte si pri skrbstvenem sodišču (to je bilo sodišče, v čigar okolišu ste živeli in se je nahajalo zemljišče) skrbstvene spise. Iz tistih bo razvidno, kaka imavina je bila kuratorju izročena in kako jo je upravljal. Vsako leto je kurator moral položiti račun, sodišče pa ga odobriti. Za prodajo zemljižča je bilo celo potrebno dovoljenje nadrejenega okrožnega sodišča. V kolikor je morda sodišče prekršilo zakonite predpise in Vam s tem povzročilo kako skodo, je odškodninska tožba že zastarana. Zoper kuratorja pa je odškodninska tožba zastarana v treh letih, odkar ste zvedeli za njegovo osebo in za škodo; ako pa je nastala škoda iz hudodelstva, ugasne tožbena pravica šele po tridesetih letih. — Ali je morda kurator, s kakimi lažnimi razlogi izposloval odobritev prodaje zemljišča? All je imel on od te prodaje kako neopravičeno korist in Vi kalco škodo? Ako je bil izkupiček naložen v hranilnico in ste utrpedi škodo le radi padca vrednosti denarja, se kuratorju ne bo moglo upravičeno očitati kršitve njegoviii dolžnosti.