Znanstvena knjižnica „Omladine“.

III. knjiga.

Lubor Niederle:

Slovanski svet.

Zemljepisna in statistična slika
danešnjega slovanstva.

V LJUBLJANI 1911.

Založila in izdala „Omladina“. - Natisnili J. Blasnika nasl.

SLOVRMSKI SVET.

Zemljepisna in statistična slika
danešnjega slovanstva.

Napisal

prof. LUBOR NIEDERLE.

Po češki, iz »Enciklopedije slovanske filologije", izdane od
peterburške akademije znanosti, prevedeni in posneti izdaji z
avtorjevim dovoljenjem poslovenil in uredil

Dr. J. A. GLONAR.

S karto.

V LJUBLJANI.

Založila in izdala „0mladina". — Natisnili J. Blasnika nasl.

1911 .

vAl > ] a G




E, 38790^


POVZROČITELJU
SLOVANSKEGA SHODA V PRAGI
LETA 1908

GOSPODU

JUD= KARLU KRAMARU

POKLANJA TO KNJIGO

PISATELJ.




■






Avtorjev uvod v češko izdajo.

Ta knjiga je prevod, ali boljše povedano, pred¬
ložitev dela, ki izhaja sedaj kot ruski original v
peterburški „Slovanski Enciklopediji"  pod na¬
slovom „feorpa<m'iecKO - CTaTHCTmecitift odsopi, co-
BpeJieHnaro CjiaB»HCTBa“ z nekaterimi razlikami, ki so
nastale vsled tega, ker je šel ruski tekst prej v tiskarno
kt> češki in ga je dopolnil urednik V. Jagič (v sestavku
o Srbohrvatih). Na drugi strani pa ima češki tekst
nekoliko refleksij političnega značaja, ki jih v ruski
izdaji sploh ni. S tem naj bo že v naprej pojasnjen
ves njen značaj in nje vsebina, posebno zato, ker v
njej marsičesa ni, kar bi morda kdo želel. Zakaj o
nadaljnjih straneh slovanskega življenja in o mnogih
stvareh, ki jih omenjam le mimogrede, govore podrob¬
nejše drugi odstavki Enciklopedije.

Ravno tako se mi je zdelo, da ima spis, dasi je
omejen v naslovu samo kot „zemljepisna in statistična
slika", v sebi mnogo tega, kar bi moral vedeti vsak
češki omikanec, da sem sklenil izdati sočasno z ruskim
izvirnikom svoje delo tudi češko. To pa zato, ker je
lanski slovanski shod v Pragi zbudil slovansko misel
in jo začel praktično izvrševati; prvi pogoj vsega
plodovitega dela v tej smeri pa je vendar le — med¬
sebojno znanje.

i*

4

Prepričan sem, da s knjigo mnogi ne bodo po¬
polnoma zadovoljni, zakaj ona ni pisana tako, da bi
odgovarjala vsem političnim strankam in političnim
idejam posameznih slovanskih narodov. Toda tu mi
zadostuje na eni strani tolažba, da se sploh ni mo¬
goče postaviti napram razporom slovanskih narodov
tako, da bi prišlo povsod do soglasja, na drugi strani
pa zavest, da nisem hotel nikomur delati krivice in
sem se izogibal vseh enostranskih predsodkov. Nam
Čehom je to še najlažje, ker nimamo pri teh razporih
neposredne koristi.

Pri delu so mi pomagali z raznimi nasveti gg. L
Bidlo, VI. Francev, V. Jagič, V. Novotny in J. Polivka,
pri korekturi prof. I. Hanuš. Izrekam jim zato odkrito
zahvalo.

V Pragi, meseca septembra 1909.

L. Niederle.

Uvod.

§ 1. Slovanski pranarod je nastal na ozemlju
srednje Evrope na ta način, da se je počasi jezikovno
in deloma tudi kulturno odločil od ostalih arijskih
(indoevropskih) narodov. Že v začetku telesno različen

— bil je namreč sestavljen iz raznih starejših tipov,
ki so se razlikovali po lobanji in po barvi las in oči

— tudi nikdar ni bil niti kulturno niti jezikovno enoten.
Saj vidimo, da so na prostranem prostoru, na-katerem
so Praslovani pač že od davna prebivali, zastopani že
v predzgodovinski dobi razni tipi lobanje z razno
kompleksijo, zakaj eden del Slovanov je opisan pri
vstopu v zgodovino kot ljudstvo svetlih oči in plavih
las, drugemu delu se pripisuje temna kompleksija;
tudi ostanki las v grobih kažeja oba tipa. Dalje so
bili tudi razni kulturni krogi že v dobi pred Kristusom,
zakaj na zapadu med Labo in Vislo vidimo drugačne
tipe grobov z inventarjem jadransko-donavske, dru¬
gačne vrste, ko na vzhodu Visle, kjer prevladujejo
vplivi od Črnega morja. In slednjič je začela že v
dobi, ko so se Slovani oddeljevali od ostalih Arijcev,
tudi v njihovi sami notranjosti nastopati diferenciacija,
ki se je, ko so pristopili pozneje na pomoč tudi drugi
faktorji, n. pr. tvoritev posameznih močnih središč

6

kulturnih, političnih, posebno pa prostorno oddelje-
vanje (izolacija, selitev posameznih vrst) in mešanje s
tujimi življi, — prim. na pr. samo odhod Slovanov na
jug in njih daljšo usodo na Balkanu — povzpela na
tako stopinjo, da je pranarod, ki je bil prvotno vendar
eno samo telo, razpadel na skupino popolnoma raz¬
ličnih delov. Danes je sicer nedognano, kako daleč je
segla mestoma ta razdružitev in v koliko je treba pri-
poznavati posamezne vrste za celoto, popolnoma samo¬
stojno — toda o tem ni več dvoma in spora, da
enega slovanskega naroda  ni  več. Na njega
mesto je stopila vrsta samostojnih slovanskih
narodov.  Danes je slovanska enota le teoretični
pojem, s katerim operirajo mnenja in čuti posamez¬
nikov, toda v življenju Slovanov nastopajo le redko-
kedaj trenutki, ko se resnično pokaže, da so bili nekoč
enoten narod.

Kako se je to zgodilo v podrobnostih, kaki so
bili vzroki, da so se izločala posamezna plemena,
kako je napredovala individualizacija in kakšno je
pravzaprav zadnje danešnje stanje, koliko je danes
samostojnih slovanskih narodov, — vse to so pra-
šanja, ki so večjidel še vedno problem slovanske vede.
Najbolj je še verjetno, da se je slovanski pranarod, ki je
živel med Odro in Dnjeprom in ki je že v predzgodo¬
vinski dobi segal mestoma do Labe, Šale, do Donave,
proti Desni, k Njemnu in k Baltiškemu morju, razdelil
v teh prostranih stanovališčih deloma vsled vpliva na¬
ravnih krajevnih zakonov (prim. samo naloge velikih
vodnih potov in gora), deloma vsled vpliva kulturnih
tokov, na vzhodu drugačnih in na zapadu drugačnih
in slednjič tudi na podlagi lastnega jezikovnega raz¬
voja — prvotno na tri dele. Prvi izmed njih, na za-

7

padu Visle in Karpatov, se je širil dalje v zapadni
smeri tudi za dolnjo Labo, za Salo, Šumavo in je v
svojem nadaljnjem razvoju vstvaril panogo polabskih,
pomorjanskih, poljskih in češkoslovaških Slovanov ;
drugi del, katerega prastanovališča so bila najbrže
nekje med gornjo Vislo, Dnjestrom in srednjo Do¬
navo, je prišel v teku časa (razun neznatnih ostankov)
na jug Karpatov, preselil se deloma na Dravo,
deloma čez Savo in Donavo na Balkan in pri tem
vstvaril slovensko, srbskohrvaško in bolgarsko panogo;
tretji, podnjeprski del se je širil v velikem loku na
sever k Finskemu zalivu, dalje na gornji Dnjeper,
Volgo, Oko, proti vzhodu na Don, na jug k Črnemu
morju in k dolnji Donavi in pri tem vstvaril ruski
narod, toda vsled raznih pogojev seveda tako, da se
je naravno tudi on na znotraj razločil in mestoma
spremenil.

Stopnja, v kateri se danes posamezne slovanske
panoge med seboj razlikujejo, ni povsod enaka. Med
Čehom in Poljakom je n. pr. pač večja nego
med Čehom in Slovakom, med Velikorusom in Po¬
ljakom ravno tako večja nego med prvim in Malo-
rusom. Zato srečavamo v javnem življenju in v litera¬
turi spore o tem, v koliko se sme smatrati kaki del
za samostojno panogo ali narod. Nastajajo prepiri o
rabi terminov narod, narodnost, rod, panoga, pleme
i. t. d. in s tem tudi o številu danešnjih slo¬
vanskih narodov.  V tem ni soglasja. To je od¬
visno od raznih stališč, n. pr. od filološkega, etno-
grafičnega, historičnega ali političnega. Da, pogosto
se sodi tudi iz enega stališča in po enem merilu raz¬
lično : ta filolog dobi dva samostojna slovanska jezika
tam, kjer vidi drugi samo narečje enega jezika. In

8

mnogi cenijo više voljo in hrepenenje po preporodu,
oddelitvi in vstopu v samostojno narodno življenje ko
znanstvena merila, drugod zopet razglašujejo zunanje
politične tendence in razpoloženja nove narode, o
katerih eksistenci drugi, in to po pravici, nočejo ni¬
česar slišati. Odtod prihaja, da se število slovanskih
narodov in s tem tudi sistem slovanstva v različnih
knjigah znatno razlikuje. J. Dobrovsky n. pr. — da se
ne spustim predaleč in v podrobnosti — je priznaval
1. 1822 9 živih jezikov in narodov (ruski, ilirski ali
srbski, hrvaški, slovenski, koroški, slovaški, češki, lu-
žiški, poljski), P. Šafank v svojem Slovanskem Na-
rodopisu 1. 1842 6 jezikov s 13 narečji (ruski, bol¬
garski, ilirski, leski, češki, lužiški), J. Sreznčvskij 1.
1843 9 jezikov (velikoruski, maloruski, bolg., srbohrv.,
korotanski, poljski, luž., češ., slovaški), A. Schleicher
1. 1865 8 jezikov (poljski, luž, češ., velikorus., malorus.,
slovenski, srb., bolg.), Fr. Miklosich 9 jezikov (sloven.,
bolg., srbohrv., malorus., ruski, češ., pol., gornjeluž.,
dolnjeluž.), Dm. Florinskij 1. 1907 9 jezikov (rus., bolg.,
srbohrv., sloven., češkotnorav., slovaški., srboluž., poljski,
kašubski), V. Jagič 1. 1898 8 jezikov (pol., luž., češ.,
velikorus., malorus., sloven., srbohrv., bolg.). Toda če
pogledamo danes politične spise in mnogoštevilne
separatistične težnje, naraste število slovanskih na¬
rodov tudi na 11—14, brez vštetih izumrlih!

§ 2. Ni naša naloga ocenjevati te spore, ki jih
vodijo pogostoma nagibi, ki ležijo izven sežaja vede.
Ker pa mora biti nekak shema temelj narodopisnega
pregleda, ki ga tu podajam, bomo delili in nadaljevali
po sledečem, ne da bi s tem hoteli obsojati druge
sisteme. Naš shema tvorijo :

9

1. narod ruski,  v katerem se pa danes izraža
močna tendenca, priznati pravzaprav eksistenco dveh
narodov: velikoruskega in malo ruskega  (južno-
ruskega, ukrajinskega, rusinskega);

2. narod poljski,  enoten, dasi je spor o kra¬
jevno ločeni kašubski  skupini, je li del Poljakov,
ali del izumrle panoge baltiških Slovanov;

3. narod lužiškosrbski,  razdeljen dokaj znatno
na gornjo lužiško in dolnjo lužiško  panogo;

4. narod češki,  ki je sicer na Češkem in Mo¬
ravskem trdno sklenjen v en narod, od katerega se
pa osvobojujejo vedno bolj in bolj k samostojnosti
glavno vsled političnih zadev ogrski Slovaki;

5. narod slovenski  brez razlikujočih teženj;

6. narod srbohrvaški,  v katerem pa so po¬
litično razločevanje in kulturni prepiri (glavno vera)
prišli tako daleč, da ne ostane danes nič drugega ko
pripoznati dva ločena naroda (srbski in hrvaški);

7. narod bolgarski,  enoten. Edino o Slovanih,
ki prebivajo v Macedoniji, se prepirajo, ali so bolj
bolgarski ali srbski, ali je treba pripoznati posebno
samostojno narodnost macedonsko.

Ker imamo v mislih naravni sistem razvoja, osta¬
nemo pri nadaljnjem opisovanju na tem temelju 7
glavnih narodov. V kolikor so opravičene težnje,
izločiti v tem številu še druge samostojne slovanske
narode, se bo pokazalo na dotičnih mestih.

10

I.

Rusi.

§3. Zgodovinski razvoj. Iz vzhodnega dela,
ki se je vstvaril na temelju prvotnih treh delov slo¬
vanskega pranaroda, je nastal eden velik, vendar danes
ne več enoten ruski narod.

Kaki so bili začetki ruskega naroda v dobi pred
Kr. r. in v prvih stoletjih po Kr. r., o tem ne vemo
skoro nič. Vidimo sicer vrsto imen pri Ptolemeju,
med katerimi so nekatera očividno njegova, toda ne
vemo, katera. V IV. stol. po Kr. r. se začno nejasna
poročila o velikem narodu Antov, s katerim so 'bili
naznačeni južni ruski rodovi med dolnjo Donavo in
Donom; to ime pa pozneje izgine. Ravno tako zago¬
netna so arabska poročila o Rusih X. stol. Šele iz zgodo¬
vinskih del Konstantina Porfirogeneta in še bolj določno
iz prvega kijevskega letopisa, ohranjenega v zborniku
iz začetka XII. stol., zvemo, da je na koncu I. tisoč¬
letja, v IX.—X. stol., živela v mejah danešnje Rusije
cela vrsta plemen, ki nastopajo kot samostojne enote
in katerih pozna letopisec 12:

Slovani  na Ilmeni s središčem v Velikem Nov¬
gorodu, Krivi  či  na zgornjem Dnjepru, Dvini in Volgi
(de! na Poloti se je imenoval Poločani), Dregoviči,
med Pripetom in Dvino, Dre vi ja ni na jugovzhodu
od prejšnjih, Poljani  od Tetereva še črez Kijev, kije
postal njihovo središče, Duljebi in Bužani  (Vo-
linjani)  na Bugu, Tiverci in Ulici  na Dnjestru
in Bugu, Radi  mi  či  na Soži, V ja tiči  na Oki in
slednjič Severjani  na Desni, Sejmu in Suli.

11

Toda pri tem vidimo, da že istočasno isti leto-
pisec združuje vsa plemena pod enim skupnim imenom
Rusi:  „Ce 60 tokmo CjiOBlmecKi. h3hkt, ii  Pycn: Ilo.isme,
^epeitariHe, Hoyropo r n,Lu,ii, Ilojouane, Jfperoiurai, C'kisepi>.
ByjKaHe . . . nocirfcrce se Bo.iHuijiire“. Kako je ime Rus
postalo v sredi teh plemen, je do danes še uganka.
Toda, naj si je bil njegov začetek kakoršenkoli, gotovo
je, da se je ž njim označevalo predvsem kijevsko sre¬
dišče, kjer so varjaški knezi ustanovili prvo rusko
državo, in da se je od tam hitro razširilo po ostalem
vzhodnoslovanskem ozemlju v političnem smislu, potem
tudi v narodopisnem, in pripojilo tudi rodova, ki sta
bila po istem letopisu drugega, leškega izvira (Radi-
miče in Vjatiče).

Vzhodni slovanski kraj, kateremu je določil mejo
na začetku XII. stol. menih pečerskega samostana, ni
kraj prvotnih stanovališč, ampak je že posledica slo¬
vanske kolonizacije na tleh, ki so bila pred tem
očividno tuja. Priča temu je starejša litvanska in finska
nomenklatura v kraju od Pripeta na sever in na gor¬
njem Dnjepru, Oki in Volgi. Pravzaprav imamo tu
pred seboj prvo zgodovinsko dognano slo¬
vansko kolonizacijo na Ruskem  in ne prvotno
stanje. Vzhodni Slovani so že pred koncem I. tisoč¬
letja storili iz svojih južnejših stanovališč pri srednjem
Dnjepru prvi korak svoje narodne ekstenzije. V smeri
proti zahodu k Poljakom se niso pomikali, kakor se zdi,
celo nasprotno, ako smemo verovati letopiscu, Lehi
(jlasoue) so se izseljevali v ogromnih kolonijah, celi
rodovi so šli od Visle skozi ruske rodove na vzhod.
Zato je šla takoj od začetka ruska kolonizacija uspešno
proti baltiškim rodovom, zakaj Dregoviči so prebivali
že na prvotno litvanskem ozemlju in še v večjem

12

številu in še hitreje se je pomikala kolonizacija proti
severu in proti vzhodu k Fincem. Tu na pr. so bili
ilmenski Slovani le kolonija na finskih tleh, ravno tako
so potisnili Krivici, Radimiči, Vjatiči (in morda del
Severjanov) pravzaprav iz starejših stanovališč Čud,
Muromo, Merjo, Mordvo, Meščero in druga finska
plemena. Tudi proti vzhodu so se pomikali Slovani
(Severjani) proti turškotatarskim plemenom zgodaj in
krepko, kakor lahko sodimo iz poročil, ki poznajo v
VI. stoletju nad Azovskim morjem neštevilno množico
Antov in govore v IX. in X. stoletju o veliki slovanski
koloniji nad Donom in Volgo, pri ustju Kubana pa o
koloniji Tmutorokani.

Samo na jugu je bil razvoj slovanske koloni¬
zacije dolgo zadrževan, dasi je bila tendenca vedno
na jug in jo je podpiral in vodil teritorij ; vse
reke tečejo na jug, v smeri k Črnemu morju. Vzrok
tega so bili navali tujih narodov, ki so se od III. stol.
po Kr. r. začeli za krajši ali daljši čas naseljevati na
pasu črnomorskega ozemlja. Sem so prišli v III.—IV.
stoletju Goti in Heruli, sem leta 376 Huni, malo nato
pred 1. 482 so šli tam skozi Bolgari, pred letom 557
Obri. Približno v polovici VII. stol. so prekoračili Don
Hazari in v teku IX. stol. so se naselili tu začasno
na poti od Volge k Donavi uralski Madjari.

Ti navali niso popolnoma zadržali prihoda Slo¬
vanov na jug, ni dvoma celo, da so nekateri (kakor
na pr. hunski ali obrski) potegnili s seboj tudi slo¬
vanske rodove, vendar pri tem ne moremo govoriti o
močnejši kolonizaciji in naseljevanju slovanskega življa
ob Črnem morju. Šele po avarskem pritisku se zdi, da
se je posrečilo ruskim rodovom v večjem številu obdr¬
žati se doli na Dnjepru, Dnjestru in Donavi (Tiverci, Uliči).

13

Tendenca na jug je pridobivala moči — saj je
Svjatoslav (957—972) prenesel svoj sedež v Preslavo,
kar je tu nov obrat in nov zadržek povzročil prihod
Pečenegov (968), Turkov (Uzov) in Polovcev (Ku-
manov), s katerimi so se ruska plemena in knezi
dolgo let bojevali v dolnjem Podonju in Podnjepriju; k
njim so se nazadnje pridružili tudi Tatari, ki so po
zmagi leta 1224 popolnoma opustošili in izljudili *)
veliki del južne Rusije od Kalke do Kijeva, Volinji,
Galicije in Sedmograškega in ki so grozili tudi ruskim
krajem na severnem vzhodu.

Učinek vseh teh naskokov na ruski narod je bil
velik in trajen. Deloma je bilo ž njimi popolnoma in
za dolgo časa ustavljeno prodiranje na jug in na vzhod,
deloma pa je napravil pritisek, kateremu so bili izpo¬
stavljeni Tiverci, Volinjci. Poljani in Severjani, da so
se ta plemena umikala nazaj, do Karpatov, za Pripet,
za Sulo in Desno, tlačila pred seboj druga in s tem
se je začel ruski narod zopet gibati in se pomikati v
severni in severnovzhodni smeri proti Fincem; kos za
kosom je bila finska zemlja od Rusov zasedena in
naseljena; poleg Vjatičev, Krivičev, Severcev in drugih
so se udeležili tega glavno novgorodski Slovani v
smeri k obvodju Onege, Dvine, Vičegde, Pečore, Kame
in Vjatke. To je bila glavna črta ruskega razvoja tje
do konca tatarske sužnosti.

*) Da bi bili kijevski kraji popolnoma brez prvotnega
ruskega prebivalstva in da bi se bili šele v XIV.—XV. stol.
znova naselili Malorusi iz Galicije, je teorija, katere se do sedaj
ni posrečilo dokazati. Gotovo pa je seveda, da je nastopila
velika izumrlost (prim. samo svedočbo papeškega legata Plana
Karpina iz 1. 1246) in da so od XV. stol. mnogo novih kolo¬
nistov sem pozvali poljski gospodje, ki so si medtem tu pridobili
veliko premoženja.

14

Poleg teh zunanjih sprememb se je zgodila med
tem tudi v notranjem življenju ruskega naroda nova
velika sprememba: na mesto starega plemenskega
življenja je stopilo krajevno. Stare plemenske enote
so se razdrobile in počasi prešle v nove večje pokra¬
jinske oblike, ki so se tvorile okoli knežjih vlad,
obenem pa se je počasi začela tudi velika nova de¬
litev ruskega naroda, ki je celo vrsto starih plemenskih
enot združila v tri velike rodove,  razlikujoče se
med seboj po jeziku, notranjem življenju in sčasoma
tudi politično. Kako se je to godilo v podrobnostih,
je nedognano in sporno; podrobnejša razlaga — ki je
pravzaprav bodoča naloga ruskih zgodovinarjev, jezi¬
koslovcev in narodopiscev, tudi ne spada sem. Niti
sloviti poskus A. Šahmatova še ni v tej stvari zadnja be¬
seda*); za sedaj vemo samo to, da so se v teku tatarske
sužnosti stare plemenske enote združile deloma vsled
notranjega razvoja, deloma vsled zunanjih vzrokov v
tri velike skupine in sicer na jugu (glavno med Sanom,
Pripetom in Dnjeprom) v malorusko,  v katero so
očividno prešli stari Poljani, Drevljani, Volinjani, Du-
Ijebi, Tiverci, Ulici, del Severjanov in ostanki zakar-
patskih Hrvatov s Srbi, na severu v velikorusko,
sestoječo glavno iz novgorodskih Slovanov, Vjatičev,
Krivičev in dela Severjanov, na zahodu pa v belo¬
rusko  (glavno stari Dregoviči, Radimiči, del Drev-
ljanov, Krivičev in ostanki Litvincev). Ob tem času
so nastajala tudi znana zemljepisno politična imena:
Mala Rusija, Bela Rusija  (kaj pomeni tu beseda
„bela“, ni dognano) in Velika Rusija.  Maloruska
skupina je ostala jezikovno najčistejša, manj beloruska,

*) šahmatov A. „K r r> Bonpocy o6't oSpaBOBanin. pyc-
CKI1XI HapOSHOCTefl". JICMHII 1899, Nr. IV.

15

kjer je na spojitev vplivala politična združitev pod
Litvo (od konca XIII. stol.) in pozneje od XVI. stol.
mogočni vpliv poljski. Jako raznovrstni so bili temelji
velikoruske oblasti; toda tu je zopet nenavadno mo¬
gočno učinkoval vpliv bodočega centra cele Rusije —
Moskve.

Vkljub temu pa so seveda bile in ostale vse tri
skupine veje enega naroda. Bile so jezikovno sosedne,
bile so preozko zvezane med seboj vsled politične
usode na pr. pred vsem vsled odpora proti Tatarjem,
pozneje tudi vsled združenja pod moskevskim žezlom),
predolgo so imele enotno vero in literaturo, da bi jih
vkljub omenjenim razločkom ne pripoznavali vse skupaj
obenem za edini narod ruski.

V daljšem zunanjem razvoju vidimo sledeče glavne
stopnje.

Slabo je prodiral ruski narod proti zahodu, zakaj
tam so prebivala med njim in med morjem skoncen¬
trirana Iitvolotiška plemena in dalje proti jugu močno
poljsko pleme. Rusi se tod niso pomikali — nasprotno,
v onem času je doživel ruski živelj mnogo škode in
tukaj mu je grozil tudi pogin bodisi vsled napre¬
dovanja Litve, bodisi pri prodiranju Poljske na vzhod,
kamor je usoda Poljake vodila in silila, zakaj na za¬
hodu so jih silno pritiskali Nemci. Tako lahko umemo,
zakaj je na Bielensteinovih mapah ruskolotiška meja
iz XIII. stol. skoro ista kakor danes — in zakaj je pri
tem zahodna ruska oblast prožeta s poljskim življem.

Pomikanje proti severu je sicer ostalo, toda ni
se vršilo v taki meri kakor prej, deloma zato, ker so
bili ti kraji čimdaljebolj neljudni, deloma zato, ker se
je že od XV. stol., glavno pa od časov Petra, kolo¬
ni začni tok razširjanja ruskega življa obrnil proti jugu

16

proti jugovzhodu in vzhodu. Od tega časa je ruska
kolonizacija sicer napredovala, toda v celoti le ne¬
znatno, glavne so bile samostanske in razkolniške
naselbine. Naselbine so bile neznatne, koncentracija
majhna. V celoti vidimo nasprotje prejšnjim razmeram:
razvoj na severu ponehava in težišče pomikanja in
obenem obljudenosti se nagiblje s severa in iz sredine
na jug. Nastaja doba ruskega pomikanja na jug in na
vzhod.

Tatarski naval je postavil velik jez, črez katerega
ruska kolonizacija ni mogla, dokler niso bili podvrženi
tatarski kanati, ki so tu nastali. In do tega pa dolgo
ni prišlo. Toda kakor hitro so spone odjenjale, po
1. 1480, je čut maščevalnosti, združen z ekspanzijo,
izsiljeno vsled notranjega razmnoževanja in še z
drugimi momenti, takoj povzročil zelo energično po¬
mikanje Rusov proti vzhodu, jugovzhodu in jugu, ki
se kaže v zgodovini vojsk kot neprestani pritisek
ruskih obrambnih linij. Prvo linijo na bregovih Oke
je zamenila že v polovici XVI. stol. t. zv. tulska od
Putivlja na Sejmu čez Brjansk in Tulo k Uni (pritok
Mokše); v prvi polovici XVII. stol. stavi moskavska
vlada odločno nove linije belgorodsko (Belgorod-
Voronež-Kozlov), simbirsko (Tainbov-Simbirsk) in za-
karnsko (Sengilej-Menzelinsk); sočasno se je zelo
obljudila Poltavščina*), na koncu XVII. stol. je bila

*) Malorusi iz kraja med Bugom in Dnjestrom so se
začeli že od XIV. stoletja pod obrambo kijevskih in litevskih
knezov preseljevati v Poltavščino, toda šele od XVI. stol. je
nastalo pod obrambo Moskve neprestano prodiranje. V XVII.
stoletju so zasedli že harkovsko gubernijo, zahodni del voro-
neške in južni del kurske. Vzroke te priselitve moramo iskati
v razvoju kozaštva, begu pred poljskim gospostvom in v
oslabelih tatarskih napadih, posebno krimske orde.

17

napravljena obrambna linija ob Doncu, za carice Ane
linija ukrajinska (1731—1735, od Vrhnjednjeprovska
do Zmijeva na Doncu), ki pa se že črez 40 let umakne
novi liniji dnjeprski med Dnjeprom in Azovskim morjem.
Osvojitev je bila končana s padcem krimskega ha-
nata 1. 1783. Naravno, da je s pomikanjem teh bojnih
obrambnih linij šla na jug tudi kolonizacija vsake
vrste, ruska in jugoslovanska. Deli obrežja so bili na¬
seljeni že v XVIII. stol., drugi, na pr. breg med Bugom
in Dnjestrom ali tavriška gubernija, šele v XIX. stol.
V istem času se je začela ruska kolonizacija tudi
na Kavkazu (linija kavkaška na Kubanu in Tereku
leta 1779. do 1799.), toda završita se je šele v teku
XIX. stol., po dokončani kavkaški vstaji 1. 1864. Do
Zavolžja so prišli Rusi prej, glavno od časa Petra, ko
je bila stara zakamska linija od Sengileja preložena k
Samari in v letih 1734—1744 na Orenburk. V notranjo
Azijo pa se je začelo pomikanje še prej s kolonizacijskim
delom bratov Stroganovih in za časa vpada Jermaka
(1558—1582) v Sibirijo (do Oba in Irtiša) in je bilo
končano v teku XIX. stol. z osvojitvijo vse Sibirije, Sa-
halina in Mandžurije, na jugu pa s pridobitvijo stepne
oblasti kirgiške in slednjič tudi Turkestana (Taškent
1864, Samarkand 1868, Hiva 1873, Kokand 1876, Azha-
bad 1881, Merv 1884, Murghab 1885). Povsod so šli z
vojaki roko v roki ruski, glavno velikoruski kolonisti.

§ 4. Oblast in narodostne meje.  Vglavnih
obrisih očrtani razvoj ruskega naroda, posebno pa
njegova neprestana kolonizacija poslednjih let, sta na¬
pravila, da ni mogoče omejiti vse ruske oblasti z eno¬
stavno zemljepisno črto, zakaj večji del ruske zemlje
v Aziji in del tudi v Evropi nam ne predstavlja kom¬
paktnega bivališča, ampak samo večjo ali manjšo

2

18

skupino naselbin — včasih tudi posameznih — v
etnografično tujem ozemlju. V svojem jedru seveda
prebivajo Rusi kompaktno v vzhodni Evropi, večji del
v mejah ruske države, manjši tudi v avstrijsko ogrski
državi, toda tudi pri tem jedru so pravzaprav le za¬
hodne in južne meje bolj določene; vzhod in sever
je širok pas v obliki morskih zalivov in otokov, ki
drobe široko reko drugorodnih elementov finskega in
turškotatarskega izvira. Meje oblasti, obljudene razun
na malih otokih s prebivalci ruske narodnosti, so od
začetka ustja Neve in Petrograda, do katerega sega
od zapada finska oblast, te-le*):

Od Petrograda gre meja najprej ob finskem za¬
livu k ustju Narove (toda tu je mnogo finskih otokov),
potem ob tej reki, Pejpuškem in Pskovskem jezeru
proti Izborsku in od tam čez Lučin (Ludsen), Lejman,
Olhovko, Kasino, Udinovo k Druji (Pridrujsk) na
Dvini pod Driso, potem ob levem bregu Dvine k
Dvinskemu (Dtineburg) in k vasem Arronen, Swenten
in odtod na jug k naselbinam Demmen, Novi Aleksan-
drovsk, Vidzy, Svencjany, potem v loku k zapadu

*) Ne spuščam se povsod v topografične podrobnosti,
ker nimajo za dano nalogo cene; tudi novejše, podrobnejše
študije imajo napake ali pa se ravno v podrobnostih močno
razlikujejo. Prim. samo n. pr., kako se razlikuje v podrobnostih
meja lotiško-litvanskoruska na mapi Tetznerjevi (1. 1897) od
mape Rozwadowskega (1901), Anonima v Materyalih antrop.
arh. 1898, mape Talka Hryncewicza (1892) ali Karskega (1903)
da niti ne pogledam starejših del A. Koreve, A. Kirkora, J. Ne-
dečeva, F. Kurschata in P. Čubinskega 1 Ruska oblast na veliki
mapi slovanskega sveta, pripojeni k ruski izdaji tega dela, je
izdelana po mapi Rittichovi iz 1. 1876 (nemška v Pettermanovih
Geogr. Mitth., 1878), mapi Čubinskega iz 1. 1871. in Veličkovi
iz 1. 1896. z nekaterimi popravki. Ostali slovanski rodovi so
narisani tam po novih mapah in študijah.

19

okoli Vilne (črez Troke) do Grodov pod Ošmjani, pelje
črez Voronovo, Dubiče, Druzgenike na Njemnu (sev.
od Grodna) k Augustovemu južno od Suvalk. Od
Augustovega gre poljsko-ruska, ne strogo določena
meja črez Bobro na Bjelostok, Suraž na Narevo, Bjelsk,
Drohičin na Bugu in dalje v Holmski Rusiji, po
novem delu VI. Franceva  od Sarnakov poleg Bjele,
Parčeva, Krasnostava k Tomaževu, odkoder gre v
loku okoli Tarnograda, prestopi na Gališko, gre k
reki Sanu nad Jaroslavje, poleg te reke k Sanoku in
od tod črez poljski Rymanow, Duklo, Žmigrod, Osjeko
in Ropo, ter pride do Pivnične na ogrski meji.

Od Pivnične gre meja nekoliko na zapad (tu so
še štiri ruske vasi) in sega z nekolikimi ovinki v
spiško in šariško županijo in sicer po Popradu do
Spiske Sobote. Po poslednjem delu Czambela in To-
mašivskega, ki se v rezultatih samo malo razlikujeta *),
se začenja na Ogrskem ruska meja pri Lipniku ne
daleč od izvira Dunajca in gre črez Kaminko mimo
Stare Lubovne k Jakubjanom, kjer sede Rusi po ce¬
lem gornjem obrečju Torise do Hodermaka in Štel-
baha in gre po levem bregu Torise k Sabinovu in k
Žatkovcem. Odtod se vrne v velikem loku na sever
okoli Bardijova do slovaškega Gaboltova in Zborova
(na Jarugi, pritoku Tople) in se nadaljuje potem proti
jugu na levem bregu Tople do Petkovcev, nakar pre¬
stopi v novem velikem loku Ondavko pri Valkovu,
Laborec pri Brestovu, Ciroko nad Snino in gre črez

*) Razloček med mejo Czambela in Tomašivskega je le
v tem, da šteje Tomašivski med ruske naselbine še v Spisu
Krempah, Podproč, Gromoš, Pustepole, v Šarišu Duplin, Ty-
šinec, v Zemplinu Petkovce Rogožnik, Zubne, v Užhorodu
Podhradje, Hlivišče, Honjkovce, Konjuš; izmed otokov pa
Backov, Fuljanko, Klemberk, Kojšov.

2 *

20

Valaškovce, Porubo, Hlivišče, Konjušk k vratom Užho-
roda. Za Užhorodom so sosedje Madjari in ruska meja
gre tukaj dalje črez naselbine: Radvansko, Zdravce,
Koritnjane, Hedfark, Globoko, Komarovce, Dubrovko,,
Lučke, Podgorod, Rosvigovo pri Mukačevem, Kende-
remiv, Kuštanovico, Dilok, Lalovo, Fogaraš, Pistrjalovo,
Barbovo, Makarjevo, Sarkad, Remeto, Kvasovo, Kumjato
(madj. Komjat), Egreš, Karačfalvo, Šašvar, Como, Him-
livce, Šašfalo, Sivljuš, Kiralyhazo, Dubovinko (poleg ru-
munske Ternavke), Veljatin, Buštino, Remeto, Bedevljo,
Hrušovo, V. Apšo (poleg madjarskega Sigeta), Bočkov,
Mikovo, Kročuniv, V. Runo, Krasno, Ruskovo do Višova,
(madj. Visso) na istoimenski reki, kjer pa so Rusini že
v manjšini.

Od tod prestopi poleg desnega brega rečice Vasira
v Bukovino. Tu gre po Lemonierovi mapi črez Kirlibabu
sev. od Kimpolunga k Ruski Moldavici in k Kačiči
sev. od Gurahumore. Potem se obrne v loku nazaj na
sever in gre črez reko Sučavo, pusti gornji tok Sereta
ruski, razun okolice Storošinca, gre črez Kaminko,
Negotino, mesto Sereth in ob meji nazaj k izlivu Pruta
iz Bukovine. Crnovice in Seret tvorita tukaj nernško-
rumunski otok. Drugi ruski otoki pred to mejo so v
Galiciji, glavno med Lutčo in Kortczyno južno od Rze-
szowa, mali pred Rymanowim, Dynovim, v okolici Jaro¬
slava in ob obrežju Visloke na Ogerskem, Osturnja v
Spisu in velik otok na jugu Krempaha, drobni v Šarišu,
Zemplinu, Užhorodu, Abanji, Szatmaru*), v Bukovini

*) Ruske naselbine na dolnjem Ogrskem (v Banatu), ki
jih je navajal P. Safarik in katerih eksistenco je še branil v
novejšem času VI. Hnatjuk, ne eksistirajo. To so Slovaki iz
Sariša v Kereszturu in Kocuru. Nasprotno pa so ruska nasel¬
bina Petrovci pri Vukovaru v Slavoniji in drugi dve blizu Šida
(Bačinci, Berkasovo).

21

je večji otok med Serethom in Sučavo (Hatna, Drago-
mirna, Lipovani, Ipotestie, Danila, Merecej i. dr.)

Za avstrijsko mejo pride ruska meja proti Ru-
munom in za to se smatra navadno državna meja na
Prutu. Toda tudi tu je v sev. koščku Besarabije med
Prutom in Dnjestrom kos ruske zemlje, glavno v okraju
hotinskem v t. zv. besarabski Bukovini. Drugod žive Rusi
že bolj raztreseno in se zelo rumunizirajo *).

Po Nestorovskem gre meja ruske oblasti v Bes¬
arabiji po naselbinah Balamutovki, Ržavincih, Gro-
zincih, Sankovcih, Reugaču, Dinovcih, Dolžoku, Bje-
lovcih, Giždevu, Kišlu-Salievu, Kišlu-Zamžievu, Bjela-
vincih, Tickanih, in Fitešti. V sorockem in bjeleckem
okraju so ruske naselbine že raztresene (njih število
je podal 1. 1872. Cubinskij). Toda predrli so celo na
jug gubernije. Kočubinskij navaja na pr. dvoje ruskih
sel v akkermanskem okraju (Stepanovka, Rajlanka).
Števila so različna. V celoti je naštel Cubinskij v Bes¬
arabiji 100.000 Malorusov, Nestorovskij jih 1. 1905 ceni
na 250.000. Toda zadnja ruska statistika je naštela
Rusov 278% vsega prebivalstva, torej približno
540.000 (izmed teh 380.000 Malorusov).

Naprej od Dnjestra na vzhod ni mogoče meje
strogo označiti vsled pomanjkanja podrobnih map.
Tu ruske narodopisne mape, ki sem jih imel pri roki,
raztegnejo sicer rusko oblast do Črnega morja, toda
na jug od črte Jampol-Balta-Olviopol-Jelisavetgrad-
Slavjanoserbsk-Novočerkask so kraji naseljeni s toli¬
kimi tujimi otoki (Nemci, Bolgari, Ruinuni, Tatari,

*) Ali so kake ruske naselbine onkraj Dnjestra v kra¬
ljestvu rumunskem, ne morem reči. Na Rumunskem je naštela
statistika leta 1899 le 2957 Rusov (o Rusih v delti glej dalje),
toda v tem številu so všteti samo oni, ki so tuji podložniki.

22

Grki, Židi, Armenci), da na jugu ni mogoče govoriti o
kompaktni ruski naselbini; strogo se bo dalo določiti
šele tedaj, ko bodo podatki narodnega štetja pošteno
obdelani. Dosedaj manjka tu podrobnejšega dela. Kako
zelo pestra je kolonizacija južnoruskih gubernij, se
vidi najbolje iz tega, da je v herzonski guberniji po
Deržavinu konštatirala zadnja statistika 57 jezikovnih
skupin, v besarabski 41 in v tavriški 39. Prevladujoči
živelj je seveda maloruski.

Ravno to velja v celoti, ako preidemo v Zadnje-
prije, Zadonje in Zavolžje. Tudi tu je mnogo neruskega
življa in tudi tu točnejših podatkov, točnejših narodo¬
pisnih map sploh ni. Na ruskih mapah (vseskozi malega
merila) zavzema ruska oblast tudi kraj med Dnjeprom
in Donom, tudi levi breg Dona in se konča ob Kubanu
(Krim je tatarski). V celoti gre meja od obrežne nasel¬
bine Gagri pod Kavkazom črez gore v loku okoli Pjati-
gorska in Stavropola k levemu bregu Dona (v okrožju
Tereka je 337% Rusov), odkoder gre v loku mimo
stepe Kirgizov in Kalmikov k dolnji Volgi, na breg
Hvalinskega morja in bregove Tereka; od dolnje Volge
mimo kirgiških step se vlečejo ruska mesta in naselbine
gosto ob Volgi, namešane seveda z drugimi (nemškimi,
finskimi in tatarskimi). Ruski kraj ob Volgi se sploh
ne da omejiti s črto; tu je polno tujih otokov in
krajin, ki segajo ena v drugo. Ti drugorodni otoki
tvorijo v zapadnem kotu Volge tujo last in gredo od
Saratova čez Serdobsk, Moršansk, Murom k Nižjemu
Novgorodu. Na severu Volge gre meja gostih ruskih
naselbin v velikem loku od Nižjega k južnemu bregu
Onege in Ladoge, toda tudi onstran njega je seveda
mnogo ruskih naselbin ob rekah in jezerih poleg na¬
selbin drugorodcev.

23

Izven kraja, tako površno določenega, prebivajo
Rusi v večjem številu le v nekaterih mestih poljskega
kraljestva, v notranji Ogrski in Slavoniji (prim. str. 20
in 21) in na Bolgarskem v koloniji Tatarici pri Sili-
striji; tu so od zač. XVIII. stol., ko je prišel sem po
1. 1709 atarnan Nekrasov, staroverec z družino (odtod
so sloveli Nekrasovci). Ostali Rusi v Dobrudži se za¬
čenjajo sedaj pod pritiskom rumunske vlade seliti na
Bolgarsko. V donavski delti pa je še nekoliko ruskih
naselbin. To so naselbine : Sv. Jurij, Letja, Svistjovka,
Periprava in Karaorman v okolici Suline. Rusko ve¬
čino ima tudi Tulča.

V Aziji zavzemajo Rusi predvsem Sibirijo. Sta¬
tistično vzeto je Sibirija sicer skoro vsa ruska (80'9 %),
toda v resnici so tu ogromna ozemlja neobljudena ali
naseljena z domačini. Zapadna Sibirija (obskoirtiška)
je malone čisto ruska. Ruske naselbine so koncen¬
trirane na jugu, na Gornjem Obu in Irtišu s pritoki.
Srednja Sibirija, jenisejskoangarska, ima že manj Rusov
(zopet glavno na jugu v okolici Minusinska, Krasno-
jarska in Irkutska), lemska Sibirija ali jakutska le
11 %. Nasproti temu je zopet ruska krajina amurska
in primorska z ruskim Sahalinom*). Neruska je ostala

*) V tobolski in tomski gub. živi po zadnji statistiki
91'5°/ 0  Rusov, v jenisejski in v amurski 8&5°l 0 ,  v irkutski gub.
73'6°/ 0 , v zabajkalskih krajih 66'2°/ 0 , v primorskih 50'9°/ 0>
na Sahalinu 65-2°/ 0 . V jakutski guberniji na severovzhod¬
nem kosu Sibirije so jedro prebivalstva Jakuti, Rusov je
tu v mestih naseljenih 11*4°/ 0 - V Srednji Aziji (stepi in Turke-
stanu) je Rusov dosedaj malo — 8'9°/ 0 , izmed teh 23 v mestih
in 66 na deželi. Sploh so tu Rusi bolj skoncentrirani le na
severu: v akmolinski pokrajini jih je 33°/ 0 , v uralski 25°/ 0 , v
semipalatinski, semirečenski, zakaspiški in turgajski že samo
med 7-7 in 10°/ 0 , v syrdarjinski samo 3°/ 0 , v samarkandski l'6°/ 0
in v ferganski 0-6°/ 0 .

24

dosedaj kirgiška stepna pokrajina in Turkestan z 89%
Rusov, razkropljenih po večjih mestih in v celi vrsti
kakih 150 manjših naselbin in kolonij v rodovitnejših
oazah (najjužnejša kolonija je Aleksejevskoje, 120 vrst
od Herata).

Izven evropskoazijskih pokrajin živi mnogo ruskih
izseljencev, glavno onih iz sekt, v Ameriki (v Kanadi,
največ v okolici Yorktowna) in Rusinov tudi v Bra¬
ziliji in Argentiniji (poleg množice Rusov v glavnih
mestih Združenih držav).

Nekoliko ruskih naselbin se je ustanovilo nekoč
tudi v Mali Aziji v okolici Niceje in Sinope; v najno¬
vejšem času gre izseljevanje v Afriko (prim. dalje str. 31).

Narodnostne razmere v ruski državi:

§ 5. Statistika.  Na prostranem ozemlju, v ko¬
likor spada v okrožje ruske države, je prebivalo pri

25

poslednjem štetju 28. januarja 1. 1897 Rusov v celoti
83,933.567*), torej približno 67% (strogo 66'8) vsega
prebivalstva, kar bi z ozirom na to, da normalno
naraste v evropski Rusiji letno več ko za T4% ruskega
prebivalstva, in torej vsaj za 1.250.000, kazalo na pri¬
rastek v 4 poslednjih letih minulega stoletja približno
5 milijonov; torej lahko računamo v državi na koncu
leta 1900 do 89 milijonov Rusov. Ako prištejemo
temu številu še avstrijske in ogrske Ruse po štetju na
koncu 1. 1900, dobimo za leto 1900 vseh Rusov:

Na Ruskem in v Aziji . . . 89,000.000

na Avstrijskem. 3,375.576

na Ogrskem. 429.447

Torej skupaj . . . 92,805.023

Toda to število nikakor ni odgovarjalo resnič¬
nemu stanju. Predvsem je ogrsko štetje naračunalo
Rusov manj, ker sb se trumoma šteli za Slovake,

**) V statističnem pregledu sem se opiral predvsem na
končne podatke štetja iz 1. 1897., ki so bili objavljeni v naj¬
novejšem času v dveli zvezkih dela: ,,06lll,ijt CB0,l r F> HO HMIiepill
pehv.ihTUTOiri, pacpadoTKH .tanin,ix r i, nepBoft BceoOmeft
IiepeilHCH Hacefleilijp*. I.—II. (Cn6. 1905.) Ker se ti rezultati
nele pogosto in mnogo razlikujejo od prejšnjih del, ampak tudi
mestoma od rezultatov knjige „IIp0CTpaHCTB0 H liaceJteHiit
Poccin in. 1905. r.“ (hacerojtuHKi Poccin 1905. r.) izšle v
Peterburgu 1. 1906, sem pristavil v tekstu mestoma tudi te raz¬
like. Obenem pripomnim, da se je vršilo narodno štetje na
Ruskem po materinskem jeziku („p0JtH0M H3I.IEV 1 ), toda v
v oficijelnih podatkih se je marsikaj popravilo zaradi tega,
ker so se na pr. mnogi tujci oglasili za ruski jezik, dasi so
drugače po rodu Tatari ali Mordvini. Zato seje vzel pri izde¬
lovanju podatkov na to ozir in številke tujcev so bile poprav¬
ljene — seveda do kake mere in kako enakomerno, tega
ne vemo.

26

nekaj tudi za Madjare, tako, da je treba to število zvi¬
šati po domači ruski cenitvi vsaj za 150.000. Dalje je
treba prišteti tudi Ruse, ki živijo v raznih kolonijah
in večjih evropskih mestih vsaj v številu 150.000, in
slednjič močno kolonizacijo prekmorsko, ki jo cenijo
veščaki na več ko 1 milijon. Ruska statistika je na¬
štela samo v letih 1890—1903 vseh izseljencev, kar
jih je odšlo v Ameriko, Afriko in Avstralijo, kakih
700.000. Nasproti temu pa je bilo v Galiciji naštetih
40.000 Židov, ki so prijavili ruski občevalni jezik.
Po vsem tem bi končno število Rusov na koncu mi¬
nulega stoletja znašalo kakih 94 milijonov*).

Tudi za ostale statistične razmere nimamo vedno
točnih podatkov, ki bi kazali, kako je stvar pri
posameznih narodnostih, posebno pri Rusih. Tudi
tukaj nam podatki celotne statistike države z ozirom
na ogromno premoč ruskega naroda kažejo približno
tudi čisto ruske podatke. V vsej državi tvorijo Rusi
% vsega prebivalstva, največ odstotkov imajo v za¬
hodni Sibiriji (91%, v vsej Sibiriji 809 %) potem v
evropski Rusiji 80 05%) tako da lahko vzamemo te
zemlje za temelj statističnih razmer ruskega naroda.
Jedro Rusije so kraji med Dnjeprom, Čudskim jezerom

*) K temu ogromnemu številu so prišli Rusi razmeroma
hitro. Sicer nimamo starih številk, ki bi se tikale narodnosti,
toda približno nam to predočuje celotni prirastek prebivalstva
ruske države. In tu vidimo, da se je po podatkih, ki jih je se¬
stavil Pokrovskij 1. 1724, ko poznamo prvo štetje (14 milijonov
duš), torej v 176 letih prebivalstvo do leta 1900 pomnožilo
9 71 krat, od 1. 1796 (36 milijonov) v 104 letih 3'75krat in od
leta 1851 (69 milijonov) se je podvojilo. Leta 1905 znaša že
146,796.600. Pri tem je treba pripomniti, da kakor drugod, tako
tudi tukaj število prebivalstva v mestih raste mnogo hitreje ko
na deželi. Od leta 1724 je naraslo v mestih 51 krat, na deželi
8 krat.

27

in Volgo. Tukaj je Rusov povsod nad 90% in samo
v 5 gubernijah manj (peterburška 825, saratovska 831,
penzenska 83'1, tavriška 709, simbirska 682). Nad
90% ima 22 gub. (gl. „Svod“ 1.82, IIpocTpaucTiso 78).
Najbolj ruske so gubernije vladimirska, kurska, ka-
luška, kostromska, jaroslavska, tulska, voroneška, rja-
zanjska, orlovska, ki imajo nad 99%, harkovska in
smolenska (nad 98%)- Moskevska ima 97'8%- Poleg
tega imata v Podkavkazju še kubanska 906% ' n
stavropolska 92% Rusov.

Ako izločimo Poljsko, kjer je gostota našel -
ništva  sploh največja (74 na 1 km 2 ),  prebiva rusko
prebivalstvo najgosteje na sosednji „črni zemlji" (58)
in na Malem Ruskem za Dnjeprom (49). Sredina
države ima že samo 43, Bela Rusija in Pobaltija
26—25, Nova Rusija 24, Povolžansko 17, jezerska
krajina 14, Ural 12 in najvišji sever Rusije 1 prebi¬
valca na 1 km 2 *).

V starih časih je sredina Rusije, t. j. moskevski
okraj, vidno prednjačil vsem drugim po gostoti svo¬
jega prebivalstva, toda ta sredina se je le počasi raz¬
vijala, dokler ni v letu 1861. ustvarila odprava tla¬
čanstva popolnoma novih razmer. Tudi na severu je
ostala obljudenost v poslednjih dveh stoletjih enako¬
merna. Nasprotno pa je nastala na jugu hitra izpre-
memba. Do Petrovih časov je bi! jug vsled minulih
dolgoletnih vojsk slabo naseljen, da, tudi smolenska
gub. je nosila dolgo časa težo ruskopoljskih bojev.

*) Po najnovejših podatkih štetja iz 1. 1905, ki pa so iz¬
računani samo na kvadratne vrste, je prišlo v celi državi na
vrsto 77, v evropski Rusiji 24 9, na Poljskem 95'1, v Sibiriji
0'6 ljudij. Najbolj obljudeno je Poljsko v piotrkovski guberniji
(1533 ljudij), najmanj jakutski kraji (0'1 na vrsto).

28

Šele od Petra in še bolj od Katarine naprej je nastal
tu tako hiter prirastek, da je na pr. v kazanjski in
azovski guberniji naraslo prebivalstvo več nego dese-
terno, dočim je naraslo v pomorski in v objezerski

pokrajini največ dvojno, trojno. Vse to je seveda v

zvezi z zgoraj razloženim zgodovinskim razvojem in s
kolonizacijo naroda.

Važno je, da tvorijo največji del ruskega ljud¬
stva kmetje*) na deželi, po selih, na katera pride
povprečno za celo državo približno nad 200 pre¬
bivalcev ; to število zraste ob Volgi in v uralskem

okraju povprečno nad 450 duš, v Mali Rusiji, Novi
Rusiji in v centralni „črni zemlji" na 400—300 duš,
dočim v gozdnatih krajih, na pr. v moskevskein okrožju,
v sev. Pouralju ne pride črez 160; v Beli Rusiji in
Litvi znaša 100—50, na Pobaltiškem 20. Vidi se, da
so v rodovitnih krajih velika bogata sela, dočim daje v
gozdnatih ljudstvo prednost malim vasicam, kulturnim
oazam v gozdnatih pustinjah. Nasprotno pa prebiva,
kjer so najmanjše vasi, največ ljudij skupaj v hiši,
na pr. na Pobaltiškem 11 — 13, dočim v celi Rusiji
povprečno 6'6.

Kar se spola  tiče, so prišle 1. 1897 pri Rusih
na 100 mož povprečno 103 4 žene (1. 1905 v evropski
Rusiji sploh 103 2 žene), toda to razmerje se po

*) Po statistiki („Svod“ II, Lil) pride v celi državi na
ljudi, ki govore ruski jezik, dvorjanov in uradnikov 1'37 0 / 0 ,
duhovnikov 0'62°/ 0 , graždanov O'34°/ 0 , trgovcev O'7O o / 0 , meščanov
7’38°/o, kmetov (upeCTlUIHe) 8622°/ 0 , kozakov 3*35°/ 0 . V mestih
pade seveda število kmetov (na 49'54°/ 0 ). Pri posameznih ru¬
skih narodnostih pride zemljedelcev: pri Velikorusih na 70'35°/ 0 ,
pri Malorusih 86'46°/ 0 , pri Belorusih na 89 93°/ 0 . Avstrijskih
Rusinov je bilo naštetih 93'3°/ 0  kmetov, 2 5°/ 0  ljudij, ki se pe¬
čajo z obrtjo, l'7°/ 0  trgovcev in 2’5°/ 0  ljudij v javni službi.

29

krajih silno spreminja. Že kmečko prebivalstvo se že
nekoliko razločuje od mest in kaže več žen (1064
nasproti 85'9 v mestih), očividna posledica tega, ker
odhajajo možje v velikem številu v mesta za kruhom.
Toda tudi drugače so veliki geografični razločki.
Izmed 50 gubernij evropske Rusije je v 13 več mož
(glavno na jugu), v 3 je približno ravnotežje, v osta¬
lih so v premoči žene in to glavno v srednjeruskih
gubernijah (največ v jaroslavski 1326). V Moskvi
sami je bilo 75 - 5 žen, v Peterburgu 82 6, v Odesi
86 3. V Galiciji je prišlo na 100 mož 99'2 žen, na
Ogrskem v marmaroški županiji 1011. V ruski državi
je bilo pri Rusih 55'9% neoženjenih mož (521 žen),
4028 oženjenih (39 - 42 omoženih žen), 3 68 vdovcev
(838 vdov), 0 03 ločenih (004 žen.)

O veri  imamo v poslednji statistiki nastopna
data, ki se tičejo ruske države : pravoslavnih Rusov
je 95 48%. starovercev 259%. rimskih in armenskih
katoličanov 1 '78%, protestantov 0'05, Židov 008, mo-
hamedancev 001% (Obo/jt. II., XXXII.) Očitno je, da
soglaša na Ruskem pojem pravoslavni skoro s pojmom
Rus (razun Holmske in Bele Rusije). V Avstrijsko-
Ogrski so Rusi v pretežni večini unijati (90'6%) in
samo 8% jih pripada vzhodni cerkvi. V Poljskem
kraljestvu je pripadalo leta 1897 na 748% katolikov,
44% protestantov, 14% Židov, samo 6’57% pravo¬
slavnih*). V zahodnih ruskih gubernijah je naštel Cu-
binskij 1. 1870 še okoli 290.000 katoliških Malorusov
(v lubinski, sjedleški guberniji in v Podlašju), o ka-

*) Toda tudi to število navajajo knjige različno. Oficijalni
„CliOjt r L“ ima 6-57°/ 0 , IIpoCTpailCTBO 86—7 16°/ 0  in leta 1906
sem čital v časniku po poljskem štetju samo 4'2°/ 0  pravo¬
slavnih.

30

terih trdi, da so še vedeli, da so Rusi, čeprav so uni-
jati. Danes so nastale v Holmski Rusiji nove, velike
izpremembe s tem, da je mnogo ljudij, ki so jih prej
šteli za pravoslavne, po carskem ukazu o verski
svobodi z dne 17. aprila 1905. prestopilo nazaj h ka¬
tolicizmu. Francev jih ceni v poslednjih treh letih na
300.000 duš. Tako se je zopet precej zvišalo število
katoliških Malorusov. Ravno tako so na Kurlandskem,
v vitebski, pskovski, suvalški, grodenski gub. katoliški
Belorusi, in v vzhodni Galiciji je mnogo naselbin, v
katerih je del prebivalstva rimsko-katoliške vere in ki
se je priglasil za ruski jezik (Jil 92, 114). Prof. Flo-
rinskij je cenil 1. 1906 število rimsko-katoliških Rusov
na l 1 / 2  milijona.

Gibanje prebivalstva.  Koeficijent zakonov
na Ruskem, kjer pravzaprav edino lahko cenimo v
večjem merilu življenjsko silo in gibanje statistike ru¬
skega naroda, je večji ko kje drugje — 9 na 1000;
število porodov je približno 48 od 1000 (od teh kakih
3 4% nezakonskih), umrje jih 34 od 1000. To je
mnogo. Vendar so porodi, kakor se vidi, v močni pre¬
težni večini in posledica tega je, da se računa letni
prirastek v celi ruski državi poprečno na 1 '5%, z
drugimi besedami, letno pridobi ruska država približno
2 mil. duš. Seveda tudi tu so po posameznih krajih
velike razlike. Najbolj se množi Nova Rusija, Bela
Rusija in Mala Rusija, najmanj Pobaltje in moskevski
okraj. V evropski Rusiji brez Poljske, Finske in Kav¬
kaza se je preračunil letni koeficijent na P41°/ 0 . Toda
1. 1900 se je dvignil na P83%.

Priseljevanje in izseljevanje  preko mej
za Rusko nista važna pojava ; mnogo bolj važna so
podobna gibanja v notranjosti mej države, kjer se je

31

posebno v poslednjem četrtletju XIX. stoletja pojavilo
močno centrifugalno pomikanje proti jugu in proti
vzhodu. Največje mase se neprenehoma selijo v Novo
Rusijo, v Zavolžje, južni Ural, v celo Sibirijo in Tur-
kestan, in to iz južnih ruskih gubernij. Prekmorsko
izseljevanje gre glavno iz nemških pristanov v Ame¬
riko in kakor ni dosedaj veliko v razmerju z ostalim
narodom, vendar se neprenehoma veča. V dobi 1893
1902 se je selilo v prvih petih letih približno 30.000
Ijudij letno, v drugih petih letih že 45.000; leta 1903
jih je odšlo 72.000. Glavna moč gre v severne Zdru¬
žene države ameriške (1. 1903 jih je šlo tja 943%).
Na drugem mestu je bila do 1. 1903 Argentinija (Pa¬
rana), toda leta 1903 že Afrika. Sočasno je postalo
močnejše izseljevanje v Kanado.

Omikanost  je pri Rusih, kolikor jo je merila
statistika po analfabetih (ne znajo brati in pisati) na
nizki stopinji. V celi Rusiji brez Finske in Poljske jih
je znalo brati in pisati le 229% (32 - 6 mož in 13‘7
žen), na Poljskem 30'5% (34'2—26 - 8). Več ko 30%
kažejo glavno finske gubernije in pa one, kjer so ve¬
lika mesta: estlandska (79%), livlandska (775), kur-
landska (70'9), peterburška (55’1), moskevska (40‘2),
kovenska (41'9), varšavska (394), suvalška (37'4), ja-
roslavska (36'2), ploška 33‘5), črnomorska (31 -2),
sjedlečka (30'9) in piotrkovska (309). Manj ko 20%
jih ima 24 gubernij, med njimi tudi nekatere pod 15
(penzenska in pskovska). Ako se odštejejo od prebi¬
valstva otroci pod 9 leti, se število poveča in bo na
Poljskem 41%, v pravi Rusiji 30% (Cisoa^  I. XVI.
tab. 19., IIpocTp. 110). Med Rusi samimi so 1. 1897
našteli samo  29‘6% moških in 934 žensk,
torej poprečno  le  19'78% veščih branja in

32

pisanja. Tudi v Avstriji so malo omikani. Avstrijska
statistika je naštela Rusinskih „gramotnih“ le 21 '8°/ 0
(od 6 let), tako da stojijo na poslednjem mestu med
avstrijskimi Slovani, prav tako, kakor Rusi za vsemi
velikimi narodnostmi svoje države.

§ 6. Notranja diferencijacija naroda.
Rusi niso bili nikdar popolnoma enoten narod. Že v
prvi dobi zgodovine vidimo celo vrsto oddeljenih in
bolj ali manj diferenciranih enot in vkljub poznejši
celotni združitvi vseh v eden velik narod, v eden
pojem „Rusi“, niso nikakor izginili stari notranji raz¬
ločki. Deloma so se sicer izenačili, deloma pa so do¬
bili le nove oblike, nov obseg, da, deloma so se še
ojačili. In ojačili v teku časa do te mere, da danes
mnogi nočejo niti priznavati enotnega ruskega naroda,
ampak več narodov, najmanj dva, Velikoruse in Ma-
loruse, poleg katerih nastopajo Belorusi kot tretja na¬
rodnostna enota, dasi ne tako močno izpopolnjena in
diferencirana. Kdaj in kako je nastala ta trojna raz¬
delitev ruskega naroda, sem povedal že zgoraj na
str. 14. V kolikor je njen temelj jezikoven in kako se
v obliki jezika kaže — o tem so bila podana na
drugih mestih podrobna dokazila. Tu hočem le po¬
kazati, kako daleč je razun jezika v celoti prišla ta
diferencijacija, kakšno je danes zunanje in notranje
razmerje teh skupin in kako daleč so prišle tendence,
staviti bodisi s političnih, bodisi z znanstvenih razlogov
na mesto enega ruskega naroda v slovanskem svetu
dva: velikoruski in maloruski ali ukrajinski.

Medsebojne razmere treh glavnih ruskih krogov
so preiskovali pred vsem glede jezika. Toda napačno
bi bilo soditi, da gre tu le za jezikovne razlike, dia¬
lektične posebnosti. Razlike lahko vidimo tudi drugače

33

v vsem domačem življenju ljudstva, v njegovem značaju
in telesni podobi, v njegovih zgodovinskih tradicijah.
Jezik pa nam danes nudi za razlikovanje najtrdnejši
temelj in na tem temelju so določeni omenjeni trije
narodnostni krogi površno med temi mejami:

Velikorusko ozemlje meji po Sobolevskem in
Karskem proti Belorusom pas prehodnih narečij, ki
gre od Opočke in Velikih Luk v pskovski guberniji
skozi gub. tversko, smolensko in črnigovsko tako, da
je južni del tverske, skoro vsa smolenska in se¬
verni del črnigovske od črte Ržev (Zubcov), Brjansk,
Novgorod Severski, Črnigov skoro čisto ali večjidel
beloruski. Pri Novgorodu Severskem je vozel, kjer
pristopijo k beloruskim in velikoruskim dialektom že
maloruski. Maloruse in Beloruse meji prehodni pas,
ki gre od Nareva in Bjelskega črez Pružane, Luninec
k Pripetil, potem pa nepretrgoma ob Pripetu (izvzemši
mozirski kos) k omenjenemu vozlu pri Novgorodu.
Odtod na vzhod je dosedaj nemogoče določiti veliko-
in malorusko mejo. Nepretrgoma gre od Krolevca črez
južnozahodni del črnigovske in kurske gubernije v
smeri na Sudžo — Obojanj — Stari Oskol k Korot-
jaku na Donu in ob Donu doli k Doncu (severni
del donskega okraja je velikoruski, južni po¬
mešan, v harkovski guberniji na vzhodu je veliki
velikoruski otok). V raztrganih razmerah v Pod-
kavkazju spada Velikorusom krajina tereckih ko¬
zakov, potem volška kotlina in tudi največji del si¬
birske kolonizacije, dasi so povsod tudi naselbine
drugih narodnosti. Razen tega so velikoruske kolonije
raztresene po vsej Mali Rusiji in nasprotno maloruske
v saratovski, samarski, astrahanski, vologdiški guber¬
niji in za Uralom. Velikorusi se pomikajo glavno v

3

34

smeri proti Harkovu. Harkov sam je bil še v začetku
XIX. stoletja maloruski, danes ima 58% Velikorusov
in 25% Ukrajincev.

§ 7. Določiti skupno število teh treh skupin je
pri dosedanjem načinu štetja na Ruskem zelo težavna
stvar. Po uradnem štetju se je priglasilo leta 1897 v
ruski državi prebivalcev z velikoruskim jezikom —
toda kje je bila njegova meja? — 55,667.469, z je¬
zikom beloruskim 5,885. 547, z maloruskim 22,380.551.
Ako prištejemo samo preprosti poprečni odstotni pri¬
rastek (1*4%) za 4 nadaljnja leta, bi dobili na koncu
1. 1900 ali v začetku 1901 v ruski državi:

Velikorusov približno ....  59,000.000

Belorusov „ ....  6.200.000

Malorusov „ ....  23,700.000*)

K poslednjim pa še treba prišteti skoro vse Ruse
Avstrijsko-Ogrske države v številu 3,805.023 (brez
40.000 zidov) in kakih 500.000 Rusov v tujini, tako
da bi bilo na temelju uradne cenitve celotno število
Malorusov na koncu 1. 1900 okoli 28,000.000. Malo¬
ruskim statistikom pa je to število prenizko in zato
nastavljajo višje. Tako jih je v najnovejšem času J.
Nečuj-Levickyj naštel (na celem svetu) celo 37,206.000 za
1. 1905. To se seveda za sedaj ne da kontrolirati, kakih

*) Največ Malorusov prebiva v naslednjih gubernijah: pol-
tavski (93°/ 0 ), črnigovski (856), podolski (80'9), harkovski (80 - 6),
stavropolski (80), kijevski (792), volinjski (707), jekaterinoslavski
(68'9), kubanski (60), herzonski (53’5). Drugod jih je že pod 5O°/ 0 .
Vseh Malorusov v državi je naštela statistika 26'6°/ 0  izmed
ruskega prebivalstva, Belorusov 7*01 °/ 0 . Belorusi prebivajo
glavno v vilenski (91*8°/ 0  vseh Rusov), vitebski (80), grodenski
(61-8), minski (94-6), mohilevski (957) in v suvalški guberniji
(50). Na Kavkazu jih je nekoliko več v jelisavetpolski (16'4°/ 0 ).

35

30 milijonov pa jih bo. VI. Hnatjuk jih je naštel na
koncu minulega stoletja črez 30 milijonov, M. Kru-
ševskij 1. 1906 do 34 milijonov. Karskij je cenil Belo¬
ruse 1. 1903 na 8,000.000.

§ 8. Drugače se seveda dialektična in etnogra-
tična diferencijacija ne vstavlja samo pri teh treh veli¬
kih krogih, ampak gre dalje tudi znotraj in povzroča
razlikovanje ljudstva ter izločuje še manjše skupine,
označene s posebnimi, bodisi zgodovinskimi, bodisi
prosto ljudskimi imeni. Najmarkantnejše vidimo po¬
drobno diferenciacijo v maloruski oblasti, kjer ne na¬
vajajo samo filologi vrste manjših dialektičnih skupin
in oblasti, ampak kjer tudi narod pozna vrsto imen,
in kjer nastopajo posamezni (n. pr. karpatski gorali)
mestoma tako samostojno in samoznačno, da vzbujajo
neprenehoma sumnjo o posebnem, najbrže neslovanskem
pokolenju.

Čubinskij razločuje v svojem izvrstnem narodo¬
pisnem zborniku pri Malorusih v južni Rusiji v glav¬
nem 3 tipe: 1. poleški, 2. ukrajinski, 3. podolsko-
gališki. K prvemu tipu t. zv. Polešukov  (IIo.TkmjKH,
llojiicim), Pollexiani starih kronik) spadajo prebivalci
t. zv. Polesja (I[o.Tfsci>e) v severnem delu kijevskega,
radomišelskega okraja in sev. vzh. Volinji do reke
Gorinj, h katerim spada tudi del sjedleške in grodenske
gubernije, t. zv. Podlasje, Hodničke. Prebivalci pinskega
okraja se imenujejo Pinčuki,  flHmrnii (od Gorinja
proti severu, na obeh straneh Stire, za reko Turjo,
Pripetom, dokler ne dosežejo na severu reke Pine
stanovališča Podlašanov grodenske gubernije).

Drugi ukrajinski tip stopa na zahodnem Dnjepru
v gub. kijevsko, v srednji del Volinji in jugovzhod¬
nega Podolja. Njegova starejša rodovna imena so

3 *

36

Kozaki*), Zaporožci, ki so se imenovali tudi
Stepoviki (CTenoBHKii), ker so prebivali na stepah
južnih gubernij, Poberežci (HočepeantH od IIoOepeTBe,
IIoHH3i,e XIII. stol.), prebivalci sedanjih južnovzh. delov
podolske gubernije, in Volinjci (Boutiupu, Bojuimkii)
v zahodnem delu berdičevskega okraja kijevske gu¬
bernije in v sev. delu litinskega okraja in letičevskega
podolske gubernije in celega juga Podolja.

K tretjemu tipu spada ljudstvo zahodno od Vo-
linji in Gališkega, katerega se je na poljsko-madjarski
meji prijelo staro ime Rusi  ni  in poleg tega Rus-
njaki,  in vrsta manjših krajevnih imen v Podkarpatih
(Bukovinci, Krajnjaci, Hrivnjaci, Opoljani, Galičani,
Lvovjani, Samborani, Peremišljaci in dr.). Njih jedro
tvorijo karpatski planinci, ki so znani pod skupnim
imenom „ropane, ropene“, deloma tudi „BepxoBMHii;ii“

*) Do neke mere so bili in so etnografična posebnost
ruski kozaki.  Postanek teh vojnih in trgovskih družin, ki so
v neprestanih bojih s Tatari in Turki izgojile in si utrdile mnoge
posebne etnografične črte, posebno v svojem domačem življenju
in socijalni organizaciji, je neprestano predmet študija ruskih
zgodovinarjev. Stare teorije, po katerih so bili tujega izvira, so
na vsak način napačne, in ruski rod kozaštva je dognan. Po
kraju, kjer so družine rastle in se stalno naselile, se delijo
kozaki v donske, kubanske, tereške, uralske i. t. d. Tudi tip je
različen. „BepX0BHe E03ftEH“ na Donu, ki govorijo veliko-
rusko, so svetlega tipa, „HH30BIie“, maloruski, so večinoma
izraziti bruneti. Štetje 1. 1905 je našlo v vsej Rusiji (evropski
in azijski) 3,370.000 kozakov (2'3°/ 0 ), ki živijo v kozaških
okrožjih: v donskem, orenburškem, kubanskem, tereškem, astra¬
hanskem, amurskem, zabajkalskem, primorskem, akmolinskem,
semipalatinskem, semirečenskem in uralskem. Razen ruskih
spadajo k njim tudi kozaki neruskega pokolenja, tako burjaški
kozaki v Zabajkalju, kalmiški kozaki v donski krajini, turški
kozaki v orenburški in uralski, mordvinski v akmolinski in
orenburški.

37

(če se primerjajo s prebivalci podgorja ,,no r ! i,rop:nie,
3aropane“). Tu so štirje posebni ruski rodovi: na za¬
hodu Lem ki (JleMKii) na obeh straneh Beskidov,
glavno v sandeškem, jaselskem in sanoškem okraju,
Bojki  (BoAkh),  sosedi prejšnjih na vzhodu za Sanom,
Tuholci  (Tyxo.Ti>n,n), dalje na jugovzhodu v gorah
od samborskega okrožja do Stanislavovska in še dalje
v gorah kolomijskega, stanislavovskega okraja, v Bu¬
kovini in v Marmarošu H u culi  (Xypy.nr), ki pa se
sami imenujejo le jcpecTeitn, PvcHaieir, pycEi jiioji; e.

Poslednji so posebno, od drugih različno in za¬
nimivo pleme, pravi problem v slovanskem narodo-
pisu. Dali so tudi vzpodbudo k raznim razlagam. Ivan
Vahylevyč pravi, da izhajajo od turških Uzov, Moškov,
od Trakov ali Ščitov, v najnovejšem času išče zvezo
s Kavkazom. Drugi vsaj pripuščajo velik del tujega
elementa ob slovanskem jedru (Filevič, Kaindl), spet
drugi jih imajo za čiste Slovane (Pol, Šuhevyč). Od¬
likujejo se po krasni rasti, starodavnosti in bogastvu
običajev, dalje po svojih umetniških tvorbah, slikovitem
kroju, toda tudi po premah omiki, po kateri so med
najmanjšimi med Slovani. Pri njih je namreč še 93%
analfabetov! Verjetno je, da je ime Hucul rumun-
skega izvira (goc -j- člen ul). Imeni Bojkov in Lemkov
sta priimka, ki so jim ju dali sosedi vsled vporabe
besed jiejn, in 6oit*); Vahylevyč je tudi v prvih videl
ostanke Keltov**). Huculov je naštel Šuhevyč 60.000
(za 1. 1890).

*) Primerjaj slovenske „prljeke“, „štekarje“ i. t. d.

**) Popačeno ime Huculov in Bojkov išče A. Sobolevskij
še v ljudskih priimkih IVjiauir in E VRH iz čerkaskega okraja
kijevske gubernije in navaja to obenem v oporo svoji teoriji o
prihodu karpatskih Rusov v Kijevsko po tatarskem navalu.

38

Tudi pri Belorusih nastopajo lokalna imena, n.
pr. Poljani (Ilojaite) v slonimškem okr., Sjekali (Cta/m,
CaicaaBi) v volkoviškem. Pri Velikorusih, pri katerih
vkljub ogromnemu obsegu plane zemlje s tem zdru¬
ženi lahki vzajemni stik in jezikovna konservativnost
nista pospeševala večje diferencijacije, ni tako izrazitih
tipov in plemen kakor pri Malorusih. Pa tudi tu so
seveda krajevna imena, ki so nastala vsled dialektičnih
posebnosti. Tako so znani v voroneški guberniji Ja-
guni (SryHH), Kaguni (Karjurn), Cukani (BjvKaHH), Šče-
kuni (IHcKyHH) ali Talajagi (Tajiaran), v kurski Sajani
(Carinil). V kaluški guberniji v zap. delu mosalskega
okraja in v brjanskem okraju in trubčevskein orlovske
gub. se imenujejo prebivalci Poljehi (IIo.Tfau), prebi¬
valci vzh. dela mosalskega okraja Poljani (Ilojane).
Prebivalcem severno od Desne pravijo Malorusi Za-
desenci (3a^eceini,T,i), Rabi se tudi mnogo krajnih imen:
Vladimirci, Muromci, Kostromiči, Tuljaki, Kalužani,
Jaroslavci, Rjazanci, Orlovci, Moskviči, Novgorodci,
Nižegorodci, Tverjani, Smolnjani, Penzenci, Poltavci,
Kijevljani in dr.

§ 9. Ta diferenciacija v celo vrsto tipov je de¬
loma potrjena tudi od antropologične metode. Vidimo
namreč, da se Malorusi na jugu tudi telesno razlikujejo
od Belorusov in Velikorusov, in to nele v umetni se¬
stavi las in brk, ampak v podobi telesa samega. Tako
vidimo predvsem na jugu večjo brahicefalijo, temne
komplekse in višje rasti nego pri Velikorusih in Belo¬
rusih. Toda na drugi strani niso te skupine niti v
notranjosti enotne. Nasprotno! Dosedanje preiskave
fizičnega tipa ruskih Slovanov kažejo dokaj velike
varijacije lokalnih skupin, večje, nego je n. pr. po¬
prečni razloček velikoruske, maloruske in beloruske

39

skupine. Ako pogledamo na glavne antropologične
znake, zbrane v delu A. Ivanovskega, vidimo pri Rusih
srednjo rast, ki variira okoli 1650 mm,  in to tako, da
je pri Velikorusih 51% nizkih in 49% visokih, pri
Malorusih 47% nizkih in 53% visokih, pri Belorusih
je razmerje 36 % :  64 %• Po barvi kompleksije (barva
oči in las) spadajo ruski Slovani večinoma k mešanemu
tipu. Edino pri Belorusih prevladuje čisti, svetli tip
(48% proti 31% mešanega in 2% temnega). Pri
Velikorusih najdemo poprečno razmerje 37 :41 : 28 %•
Pri Malorusih 30:42:28%- Malorusi kažejo večjo
naklonjenost k temnejšemu tipu, toda takoj je treba
pripomniti, da se v notranjosti zelo menjavajo.
Volinj n. pr. kaže po preiskavah Kožuhova raz¬
merje 42 : 29 : 29! Izmed Velikorusov so najsvetlejši
tverski in jaroslavski, manj Velikorusi vzhodnih gu¬
bernij. Po indeksu lobanj je pri Velikorusih 9%, ki
imajo dolgo lobanjo (dolihocefalov), 19% s  srednjo
(mezocefalov) in 72% s  kratko lobanjo (brahicefalov)
in to razmerje ostaja v celoti tudi pri Malorusih
12% : 16% '• 72%. Samo Belorusi imajo glavo večjidel
daljšo (razmerje 13:23:64%)- Drugače so pa tudi v
tem velike krajevne razlike. Tako so severni Malorusi
bolj brahicefalni, toda v Voronežu, Poltavi in Volinji
se je našlo razmeroma mnogo dolihocefalov. Nobena
preiskana velikoruska oblast nima take množine dolgih
in srednjih glav kakor volinjski Malorusi (31 : 34).
Ravno tako se karpatski planinci razlikujejo kot samo¬
stojen tip od prebivalcev ravnin. Toda to so pojavi,
ki jih vidimo tudi pri sosednjih Poljakih.  Na me¬
šanje tipov je gotovo vplivalo mešanje Rusov s sosed¬
njimi elementi, pri Velikorusih s povolžanskimi Fini,
pri Malorusih z turško-tatarskimi narodi.

40

§ 10. Kakor zelo pa so tudi vse te velike in
male skupine med seboj različne, vendar ni danes
nobena proti drugi v tako ostrem nasprotju, kakor
velika velikoruska skupina proti maloruski. Razločki
med krajevnimi plemeni v posameznih velikih skupi¬
nah so vendar le sekundarni. To so razlike v dialektu,
v kroju, v ostalem domačem življenju in podobne.
Tudi razlika med Velikorusi in Belorusi ni tako velika,
vsaj ne zdi se tako velika, in filologi smatrajo Belo¬
ruse bodisi za del Velikorusov, bodisi za njim zelo
sorodno vejo.

Za to pa je razlika med Velikorusi in Malorusi
globlja. Nele v jeziku, ampak tudi v telesu in duši
ljudstva: v značaju, temperamentu, v pesmi in sploh
tudi v kroju, v običajih in navadah. In ta razlika se
stopnjuje še večkrat z različno zgodovinsko usodo in
posebno v poslednjem času s politično divergentnimi
tendencami do te mere, da se pogosto pretrgajo vse
vezi ozkega sorodstva, recimo „ruskega“, da se malo-
ruska inteligenca noče smatrati za Ruse, za narod
istega izvira in rase kakor so Velikorusi, da se z eno
besedo enota ruskega naroda trga na dva dela, na dva
naroda: eden severni, Velikorusi ali Rusi *«*’ ^oyr,v,
Rosijani — po Moskvi, ki jih je v zgodovini združila
in ustvarila, tudi: Moskali, Moskviči — drugi pa na
jugu — zvani Malorusi, Južni Rusi ali novejše Ukra¬
jinci*). To je podlaga in os znanega veliko-malo-
ruskega spora.

*) V imenih se dosedaj ni dosegla sloga. Velikorusi in
tujina rabijo po stari navadi najbolj imeni Velika Rusija —
Mala Rusija z ozirom na zgodovinsko ime Male Rusije (za
Galicijo in Vladimirje). Redkeje čitamo tudi ime Južni Rusi (n.
pr. pri Pypinu, Kostomarovu). Malorusi sami slišijo manj radi

41

Ni dvoma, da ima ves ta resni razpor stare in
naravne korenine, zakaj diferencijacija severnih Rusov
od južnih se je pojavila davno in se razvijala, počasi
sicer, toda neprenehoma. Tudi politične razprtije in
nasprotja so od davna med Veliko in Malo Rusijo in
vse življenje je bilo mnogo vekov različno. Toda vkljub
vsemu temu ni bilo prej narodnostnega razpora med
Velikorusi in Malorusi v sedanjem smislu. Pri vsem
tem sta se nasprotno obe stranki čutili sosednji, da,
eno, kakor se vidi n. pr. iz vzrokov, vsled katerih se
je podvrgel Moskvi, carju Alekseju Mihajloviču, 1. 1653
Bogdan Hmjelnicki, ko je trgal Ukrajino od Poljske.

Toda visoka stopnja razpora in deloma tudi bistvo
tega, kar danes  tvori vsebino spora obeh ruskih na¬
rodnosti, je pravzaprav šele delo poslednjega stoletja.

Na drugem mestu Enciklopedije*) bo podrobno
pokazano in z literaturo dokazano, kateri temelj in
živelj je dal temu literarni maloruski preporod, kateri
jezikovne raziskave, kateri moderna antropologija in
slovanska etnografija v teku XIX. stoletja. Tu je moja
naloga samo pokazati, kaka je skupna podlaga razpora.

ta imena in dajejo zato v poslednjem času prednost drugemu,
krajnemu imenu — Ukrajinci. Galičani rabijo ime Rusin, adj.
ruskij (nasproti Rosijanin, rosijski), ki je nastalo uprav na rusko-
poljski meji (gališki planinci se imenujejo sami večjidel Rus-
njake), ki pa se za gališko mejo ni sprejelo. Nemci pišejo
latinizirano „Ruthene“. Se drugače, tudi le pravopisno so jih
razločevali, toda to ni doseglo posebne veljave. V teku strastnih
razporov med obema narodnostima so nastali na obeh straneh
tudi bolj grobi priimki. Najbolj pogostoma slišimo Velikoruse
imenovati „Kacape“, „Hazare“ (gl. str. 44) in Maloruse „Hohle“.

*) Kjer se v tekstu sklicujemo na »Enciklopedijo", menimo
s tem rusko »Enciklopedijo slovanske filologije", ki jo izdaja
peterburška akademija; ruski izvirnik te knjige ji je uvod.

42

Razpor je dobival v teku XIX. stoletja svoje
vzroke in snov glavno iz teh treh virov: 1. iz težnje
po ustanovitvi, ozima obnovi samostojnega slovstve¬
nega jezika in samostojnega maloruskega slovstva,
2. iz vrst znanstvenih diskusij o tem, kako je razmerje
med Velikorusi in Malorusi, in to glavno na jeziko¬
slovnem in antropologičnem polju, in slednjič in
glavno 3. iz dosedanjega političnega in socijalnega
položaja Malorusov v ruski državi in iz splošnega raz¬
voja socijalno-demokratičnih idej v zadnjem času.

Tako se je tudi zgodilo, da prehaja danes
razpor čim dalje bolj s slovstvenega in
znanstvenega polja na politično.

Razpor se je začel s slovstvenim preporodom
male ruščine leta 1798, ko je izdal J. P. Kotljarevskij
svojo travestirano Eneido. Od tega časa vidimo vedno
rastočo težnjo po malorusko pisanem slovstvu. Toda
kmalu je bil tem težnjam za petami tudi vladin pri-
tisek, vsled nezaupanja in vsled mnenja, da lahko taka
separatistična slovstvena težnja nazadnje škoduje enoti
države; ta pritisek se je pojavil v obliki nekolikih
ostrih prepovedi tiska in razširjanja maloruskih knjigah
(z malimi izjemami), glavno 1. 1847, 1863 in 1876.
Samo da so te prepovedi dosegle ravno nasprotno od
onega, kar so hotele. Težnja po slovstveni samostoj¬
nosti in književnem maloruskem jeziku ni zaspala, da,
čim bolj je bila dušena, tem bolj je dobivala moči,
posebno ko je bila prenesena na svobodnejša tla
vzhodne Galicije.

Kakor to književno gibanje, so prispeli k poglo¬
bitvi in ukorenitvi razpora tudi razni »znanstveni" spori
o razmerju Velikorusov napram Malorusom, ki so nastali
vsled različnih znanstvenih stališč. Pojavilo se je to

43

posebno vsled velike diskusije o starodavnosti malo-
ruščine, posebe o starodavnosti Malorusov na Kijevskem,
o prašanju, kdo je vstvaril prvo rusko zgodovino in
prvo rusko književnost v kijevski državi. Tako je
diskusija kulminirala prvič v letih petdesetih z nastopom
Sreznjevskega, Lavrovskega in glavno M. Pogodina, ki
je dokazoval, da so velikoruski predniki prebivali do
XIV. veka na Kijevskem, da so početki zgodovine in
književnosti njihovi in da so Malorusi prišli sem šele
po tatarskem navalu od Karpatov, — teorija, ki pa je
takoj našla vrsto odločnih nasprotnikov med malo-
ruskimi zgodovinarji, ki je bila pozneje obnovljena s
trudom na koncu XIX. stoletja na jezikovnem temelju
z vrsto del Al. Sobolevskega (od 1. 1883), ki pa so jo
z nič manjšim trudom zopet zavračali zgodovinarji N.
Daškevič, V. Antonovič, M. Hruševskij, Al. Jablonowski
in filologi J. Jagič, A. Šahmatov, A. Krymskij, A. Ko-
lessa, A. Loboda in drugi.

Pri teh razporih je naravno, da ni ostalo samo
pri prašanju po starodavnosti maloruščine na Kijevskem,
ampak da je prešlo tudi k diskusiji, kaka je stopnja
razlike med obema narodoma, velikoruskim in malo-
ruskim, jeli mogoče z jezikovnega stališča priznavati
en ruski jezik z dvema dialektoma, ali dva različna
ruska jezika, oziroma dva razna slovanska jezika. Tudi
te debate in polemike, ki so jih imeli izvrstni ruski
in slovanski filologi, so močno prispevale k razvoju
težnje, oba rodova teoretično kar najbolj oddaljiti in
poglobiti prepad med njima.

Toda ta teoretična težnja ni ostala omejena samo
na jezikovno polje, dasi se je pojavljala tukaj najbolj
pogosto in najbolj znanstveno. Že M. Maksimovič je
menil, da se morata razločevati v Rusiji nele dva jezika,

44

ampak tudi dva različna narodna tipa, samo da ni
svoje teorije trdno formuliral. To je napravil in s tem
povzročil tudi močen prevrat v dosedanjem naziranju
N. I. Kostomarov in za njim vrsta delavcev na antro-
pologičnem polju. Kar se je Maksimoviču zdelo težko

— formulirati bolj strogo razliko — je napravil Kosto¬
marov lahko in v spisu ,,/firf; pvccida HapojpioCTJi",
objavljenem v Osnovi 1. 1861, kjer je pokazal razliko
zgodovine, jezika, navad, značaja, telesne zunanjosti

— z eno besedo vsega življenja obeh rodov in je
postavil teorijo, da nista samo dva ruska je¬
zika, ampak da sta naravnost dve ruski na¬
rodnosti, v celi podlagi različni in samo po
zgodovini združeni v eno vidno celoto  In
ta teorija Kostomarova je našla velikanski odmev,
razvijala se je naprej v tem smislu, da je od teh
dveh narodnosti pravzaprav samo ena, in to južna,
maloruska, čisto slovanska, dočim to, kar prebiva na
severu in vzhodu od črte Dvina-Dnjeper, niso Slovani,
ampak bolj ali manj poslovanjeni Finci, Tatari ali
Tifranci, katerih celo življenje, posebno pa absolu¬
tistične državne forme so azijskega izvira in značaja.

To mnenje, vsled katerega so si bili seveda
ustanovniki teorije o dveh narodnostih sami oddaljeni,
je našlo ugodna tla glavno pri Poljakih, pobitih in
razkačenih vsled nove nesrečne revolucije 1. 1863, in
v njihovi pariški emigraciji se srečavamo z glavnimi
propagatorji novega nazora o postanku in razliki
vzhodnega Slovanstva (Fr. Duchiriski in ga. Sev.
Duchinska, S. Nolvard Busczynski, H. Martin in d.)

Pri Malorusih ni našlo takih tal, toda tudi tam
tiči na mnogih krajih in priimek „Hazari“, ki ga
slišimo pogosto v strastnih bojih, korenini in izhaja

45

iz podobnega, — seveda popolnoma napač¬
nega mnenja o postanku Veli koru so v. Bolj
znanstveno so se lotili tega prašanja antropologi, ki
so kazali na velike antropologične razlike med Veliko-
rusi in Maloriisi, ki so se videle posebno v krajši
obliki lobanje pri poslednjih (v poprečni brahicefaliji)
in v temni kompleksiji v primeri s pretežno svetlim
plemenom Velikorusov, pri čemer so dokazovali, da
je ta temni brahicefalni tip pravi, čisti tip slovanski
(Volkov, Taylor). Toda tudi to teorijo, dasi govori
zanjo cela vrsta dat, moramo imeti za nedokazano.
Zakaj druga, ki ima čisti tip beloruski in velikoruski
za pravi tip prvotnih Slovanov, je vsaj ravno tako
zelo utemeljena 1 ). In razlike v notranjosti obeh skupin
so pogosto večje nego med obema skupinama (prim.
zgoraj str. 38 in 39).

Na tak način, iz teh izvirov in iz teh vzrokov
je nastal in se nadaljeval veliko-maloruski razpor in
je danes dospel tako daleč, da se smatrajo maloruski
inteligentje konstantno in s prepričanjem za samo¬
stojen slovanski narod in za ta svoj »ukrajinski" narod
zahtevajo vse naravne pravice, ki mu za njegovo
avtonomijo in daljši razvoj gredo. In te zahteve danes
ne gredo samo za šolami z maloruskim učnim jezikom,
za literarno svobodo, ampak tudi za priznanjem poli¬
tične samovlade. Zmernejši in realnejši del rodoljubov,
ki računa z danimi razmerami, zahteva avtonomijo

') Sicer pripuščam sam že v starem slovanskem tipu
oba praevropska tipa na raznih mestih pradomovine. Ko bi
bila ta tipa čista, bi še ne bilo v Evropi Slovanov; ko so
Slovani nastajali, sta se križala pri njih že oba tipa, tako da
je prevladoval prvi na tem, drugi na drugem mestu (n. pr. v
Zakarpatju). Toda pivega je bilo več; to vedno potrjujejo
novi in novi dokazi.

46

Ukrajine v mejali enotne ruske države, radikalna krila
gredo seveda dalje in so si, zanašajoč se na nevzdrž-
ljivost dosedanje organizacije ruske države, postavila
za cilj popolno ločitev, ustvaritev svobodne, samostojne
Ukrajine na socijalno-demokratični podlagi.

Ako smem na tem mestu povedati svoje mnenje
o bodočnosti in koristi teh teženj in ciljev, se vkljub
temu, da spadam med one, ki priznavajo za naravno
in pravo, da bi ruska vlada ugodila upravičenim
zahtevam Malorusov — vendar ne obotavljam izreči
prepričanje, da je vkljub vsem gori omenjenim razlikam
toliko skupnega  v zgodovini, tradiciji, veri, v
jeziku in kulturi Velikorusov in Malorusov — da,
tudi postanek je skupen —, da sta v očeh nekoliko
ob strani stoječega objektivnega opazovavca oba dva
rodova samo dela enega velikega ruskega
naroda;  in kakor s slovanskega, tako moramo tudi
n. pr. z ruskega ali češkega stališča želeti, da bi bila
ta enota pri polnem vzajemnem respektiranju pristojnih
potreb in zahtev obeh rodov ohranjena na zunaj tudi
s politično vezjo enotne države in kolikor mogoče
tudi v enotnem slovstvu in v enotnem slovstvenem
jeziku. Vsaj na polju velike literature. Saj je bila lite¬
ratura do konca XVIII. stol. sploh skupna in še največji
pisatelji XIX. stol. so bili last obeh strank.

Seveda bi moralo vse to iziti iz vzajemne naklo¬
njenosti, vzajemnega priznavanja in spoštovanja, ne iz
sile in nasilja. Najti formo za to naklonjenost bo stvar
bodočih voditeljev obeh strank, ko bodo oddaljeni od
ravno minule dobe, ki se je rodoljubi obeh strank
neradi in z nevoljo spominjajo, ko bo zamrl spomin na
pritisk in nasilje. Pa se bodo našla — vsaj upajmo
— tudi tla za združitev na zunaj in notranji sporazum

47

za ohranitev polne individualitete, kakor je že Kosto-
marov hotel, in morda se spolnijo tudi krasne besede
Gogoljeve, ki jih je napisal 1. 1844 v pismu A. Smirnovi
o obeh narodnostih: „/i;a6ii noposirt nocnimjiircjr pas-

JIHUHIM CMJ.I HXT) XapaKTepOBl., BTOOlI II0T0M1., CJlHBIUHCB

BoeflHHO, cocTaBHTT> coCioio lutiiUTO coisep) ni e 111rl; ti n i e e bt>
neJiOB r l:qecTB'k“.

48

II.

Poljaki.

§ 11. Historični uvod. Najglavnejši del za¬
hodne slovanske veje so danes Poljaki. O njih edinih
se more reči, da prebivajo od pamtiveka na istem
mestu med Odro, Karpati in morjem in da so se
najmanj ganili iz svoje zibeli. Imeli so vedno z geo-
grafičnega stališča centralno lego med ostalimi slovan¬
skimi narodi in poljski filologi sodijo, da je tudi
jezik s tem v soglasju po svojem centralnem značaju
(„šrodkowošč polsczyzny“).

O narodopisnih razmerah danešnje Poljske v
starem veku vemo zelo malo. Niti Ptolemaj jih ne po¬
jasni, dasi so hoteli mnogi v njegovih Bulanih ( Bovlareg,
boljše je pravzaprav 2 ov / mvis )  videti že prvi glas o
poznejših Poljanih. Šele od IX. stol. dobimo več jas¬
nosti, toda mej poljske države ne moremo niti tu določiti
vsled pomanjkanja dat in zato, ker niso razmere neka¬
terih rodov ob Baltiškem morju in tudi razmere na jugo¬
zahodu dovolj jasne. Celota poljskega naroda, dasi še
nezedinjenega, je bila že v tem času od sosednjih Slo¬
vanov ločena in imenovana pod skupnim imenom Ljahi,
jfaoiie Kijevskega letopisa*); na koncu 1. tisočletja je,
kolikor vemo, sestajala iz sledečih glavnih rodov:

Polj  a nov  prvotno na Varti, Noteči, okoli jezera
Gopla do Odre,

*) Danes se je nasproti temu ohranilo ime Lahi (ne
glede na literarno uporabo) narodopisno samo za ljudstvo, ki
prebiva na ravnini v zahodni Galiciji med reko Biato, Vislo,
Sanom in Karpati. Gorali imenujejo ljudstvo in kraj „Lachy“.

49

Vislanov na gornji Visli,

Mazurov na obeh straneh srednje Visle,
Kujavanov  na ovinku Visle pri Toruni,
Šlezanov  na gornji Odri in na zahod še črez
Bobro, z Djedoši, Bobrani, Besunčani, Opolani, Holasiči.

V kaki meri so bili poljski tudi obmorski rodovi
Pomorjanov  (med dolnjo Vislo, Odro in Notečo)
in L uti če v (na zahodu od njih in do Varnave in
Labe) je danes težko povedati. Kijevski letopisec jih,
ko omenja stara poljska prebivališča, prišteva k Lja-
hom, češ: »CjiouisHH ace obii nprnuefliiie c^flouia na Ihrc.rJ;
h npo3Bamaca .IaxoBe a ott, Tf;xr> J(axoBa> irposBaiuaca
llojiane, JIaxoBe, flpy3.nn JIvthhh, hiih Masoimiane, mhh
IIOMopaHe“.

Centralnim Poljanom se je polagoma posrečilo vse
te rodove združiti pod knezi iz rodu Pjastovičev in jim
dati tudi ime. Kdaj je bila združitev dovršena, ne vemo,
gotovo je samo, da sta bila glavna činitelja kneza
Mješek I. (960—992) in Boleslav Hrabri (992—1025).
Od začetka tudi ni bila popolna; razvila se je šele
pozneje, posebno ko se je razširila notranja koloni¬
zacija. Zakaj skraja so bili malopoljski in mazovski
kraji le redko naseljeni. Glavni zunanji vzrok, da so
se združili in spojili, pa je bil pač boj z Nemci, ki
se je pri Poljakih začel takoj, kakor hitro so Nemci
v IX.—XI. stol. polabske Slovane spravili pod svojo
oblast in jih uničili.

Boj z Nemci je imel kakor na Češkem tako tudi
pri Poljakih velikanski vpliv na njihov notranji in
zunanji razvoj. Posledica tega boja je bila, da se je
deloma notranje razvijala in utrjala skupna narodna
zavest, deloma zunanje celotni razvoj poljskega naroda,
ki se je hotel od svojega jedra na Odri, Varti in Visli

4

50

naravno in neprenehoma širiti na vse strani, naletel
na zahodu na odpor in proti sebi namerjeno ekspan¬
zijo v taki moči, da je ni premagal, se ji neprestano
umikal in iskal varnosti, rastoče moči in
pomikanja v osvojitvah proti Prusom, Li¬
tovcem in Rusom.  Daši je Poljska dobro čutila,
da je ena izmed njenih prvih nalog obdržati si na
severu široko pot k morju in na zahodu mejo na Odri,
ako ne na Labi, so vendar imele vse osvojitve in
uspehi, ki so jih Poljaki dosegli, le trenuten pomen.
Strašen udarec je bil naval Tatarov in bitka pri Leh-
nici leta 1241, zakaj ž njo je bila pokopana združitev
Poljske s Šlezijo, ki se je od tega časa začela prav
nagibati k Nemčiji in germanizirati; drugi udarec je
bil, da se je povabil red nemških križarjev v hel-
minjsko in lobavsko deželo (1226), kar je pripravljalo
germanizacijo Pomorja; nadaljnji udarec je bila vneta
nemška kolonizacija, ki so jo vodili v sela in
h gradom cerkveni in posvetni knezi od XIII. stol.
v Šlezko, Malopoljsko, Velikopoljsko in Mazovsko, in
ta je ostala po vsem svojem življenju nemška. S tem
je nastala za poljsko narodnost velika nevarnost in
„exterminare idioma polonicum" je postajalo stalno
geslo Nemcev na zahodnih mejah. V XIII. stoletju je
bila poljska narodnost skoro že na kraju pogina.

Toda rešitev je vendarle prišla. O pravem času
se je ponarodila poljska duhovščina, višja in nižja,
nastala je narodna literatura, ki je blagodejno vplivala
na vse sloje, vplivala je proti Nemcem na Poljskem
tudi češka husitska vstaja, in tudi poljska dinastija
je nastopila bolj narodno pot, na kateri so jo sprem¬
ljali izdatni politični uspehi, posebno uspešni boj
proti redu nemških vitezov, ki se je končal z bitko

51

pri Grunvvaldu 1. 1410. Pokrajine za Odro in na severu
sicer niso mogle biti rešene — tu so izgubili Poljaki
3 / 4  svoje prejšnje zemlje —, toda kar so Poljaki
izgubljali na zahodu, to so si začeli pridobivati na
vzhodu, kjer se je ekspanzija naravno obrnila deloma v
severovzhodni, deloma južnovzhodni smeri. To dvojno
smer je določal že sam teritorij, ki ima v svojem središču
na obeh straneh Pripeta nezložen in neljuden kraj in ki
na jugu meji na težko prestopni venec Karpatov. Val
poljskega razvoja se je moral tu naravno razdeliti deloma
na Litvo, deloma v Malo Rusijo, in to dvojno po¬
mikanje na vzhod je tudi v resnici jedro
novejše zgodovine poljskega naroda.

V to smer se je osvojevanje začelo že v starejši
dobi, toda pravo moč je dobilo šele tedaj, ko je bila
Litva po lubelski uniji 1. 1569 združena s Poljskim in
tako utelešen poljski državi tudi obširen del južne
Rusije*) (prim. zgor. str. 13, 15).

Na Litvi sta dobila od tega časa poljski jezik in
uredba premoč nad litvinskima, višji sloji so se jako
popoljačili in poljska kolonizacija je šla do konca (do
Polesja). Isto velja o gališki Rusiji, Volinjskem in o
Podolju. Gališko Rusijo so lahko Poljaki obvarovali
samo s tem, da so jo napravili kot izhod za daljše
pomikanje na Dnjester in Bug. In to nalogo je Poljsko
izvršilo v teku XV. stoletja s kolonizacijo Podolja in
Volinji in jo je končalo v teku XVI. stol. V XVI. stol.,
meni Bobrzyriski, je bila tu že polovica poljske krvi !
K temu je pripomogel tudi poskus unije poljsko-
litvinske Rusije s katoliškim Rimom.

*) Rdečo Rusijo je vzel Kazimir že 1. 1340 in že 1. 1370
je bilo gališko metropolitstvo osvobojeno iz odvisnosti od ki¬
jevskega in moskevskega metropolita.

4 *

52

Toda medtem so na vzhodu Rusije moskevski
knezi, ki so se oprostili tatarske sužnosti, ustvarili nov,
močan političen centrum v Moskvi in so sklenili združiti
vso Rusijo. Kako se je ta načrt izvrševal, nam tu ni
treba razkladati. Moskva je prišla vsled tega naravno
do velikega boja s Poljsko, boj se je vlekel stoletja, naj¬
prej za litevsko zemljo, nato za rusko in naposled za
pravo Poljsko — in za Poljake vedno z nesrečnimi
posledicami, tako da je slednjič vsled notrajne des-
organizacije Poljske prišlo do trojne delitve poljske
države 1. 1772, 1793 in 1795.

To je učinkovalo zelo neugodno na razvoj poljske
narodnosti. S tem so bile pokončane poljske osvojitve,
posebe prejšnja poljska kolonizacija ruskih krajev ; da,
države, ki so si razdelile poljsko državo, so imele do
nekega časa neposreden in očividen namen, odstraniti
s sveta tudi poljski narod — in samo velika živ¬
ljenjska moč, velike tradicije iz minulosti in velike
ideje za bodočnost so ga obdržale in še več: celo
okrepile, tako da so nasprotniki vsaj deloma po¬
pustili svoje nade.

Boj, ki ga je bojevala poljska narodnost za svojo
eksistenco od časa razpada poljske države, je bil zelo
težek in se bije še danes, posebno na nemški fronti.

Ko je dunajski kongres 1. 1815 popravil raz¬
delitev s tem, da je pripojil k Rusiji varšavsko voj¬
vodino (kongresovko), je bila Poljakom zagotovljena
rešitev narodnosti in samouprava. Dobili so jo sicer
v začetku, toda od 1. 1830 je nastal preobrat. Var¬
šavska revolucija je bila krvavo potlačena in proti-
poljska reakcija, ki je nastajala sicer na Ruskem že
pred tem, je pridobila moči in kmalu po tem je za-
vršila nova nesrečna vstaja 1. 1863 ponižanje in suž-

53

nost Poljske. Sedaj je zavladala rusifikacija v polnem
toku in moral je priti šele od drugod velik udarec
za vladin sistem, — za Rusko nesrečna japonska
vojna I. 1904 -5,— da je lahko zavel tudi po poljskih
njivah svobodnejši zrak in da je bilo vsled otvoritve
konstitucijelnega parlamenta Poljakom mogoče stopiti
pred ruski narod in vlado s svojimi željami, ki se
bodo v doglednem času, ako Bog da, v okviru ruske
države spolnile.

Slabše pa je na Pruskem. Tu vidimo predvsem
od leta 1775 novo, silno nemško kolonizacijo na polj¬
skem ozemlju (glavno proti Noteči), toda tudi tam je
nastal po varšavski revoluciji leta 1830 v liberalnejšem
režimu obrat, katerega cilj bi naj bila zložna germani¬
zacija poljskega življa. Revolucijski poskus 1. 1846 in
revolucija leta 1848 sta ta obrat še bolj utrdila, dasi v
začetku niso rabili krutih in nasilnih sredstev. Pruska
vlada je menila, da Poljaki počasi, toda gotovo gine-
vajo. Šele od 1. 1870, ko je ljudsko štetje pokazalo
ravno nasprotno, je začel Bismarck novi kurs, ki je
skušal nasilno zatreti poljsko narodnost in v katerem
so se rabila najostrejša sredstva. V Rusiji se je godilo
Poljakom hudo — toda do takih nasilnih in rafiniranih
sredstev, po kakršnih je segla pruska vlada, v Rusiji
vendarle ni prišlo. Tega, česar se dosedaj ni lotil
nobeden narod napram drugemu, so se lotili Nemci
napram Poljakom: poskusili so se polastiti zemlje
celega naroda s posebnim zakonom (Ansiedelungs-
gesetz), ki je dajal vladi na razpolago sto milijonov
za nakup poljskih zemljišč in za naseljevanje nemških
kolonij. Hvala Bogu, vsi ti poskusi so se do sedaj po¬
nesrečili, vsaj uspehi se daleč ne dado primerjati
žrtvam, ki so se storile in upajmo, da se bo tudi novi

54

poskus, ki ga je vlada pripravila v začetku leta 1908,
končal kakor prejšnji, da se bo nasilje nemških haka-
tistov razbilo ob odporu in moči naroda. Seveda
ostane usoda poznanjskih in šlezkih Poljakov težka in
ni nade na zboljšanje, — in dasi je minister Arnim
1. 1907 za javnost priznal, da Poljakov ni mogoče po¬
nemčiti in da na to ne misli, — vendar se ta namera
lahko opazi na cilju, ki ga Prusko neutrudno zasleduje.
In uspešnost boja 3y 2  mil. duš s 60 milijoni si je težko
predstavljati v rožnatih barvah. V resnici napreduje
germanizacija tudi na Mazovskem, Šlezkem in Poznanj-
skem, dasi na nekaterih mestih Poljaki zmagujejo.

Najbolje se godi Poljakom v Avstriji. Tu je od šest¬
desetih let minulega stoletja po dunajski pogodbi od¬
pravljen stari germanizacijski sistem in poljska narodnost
se razvija nele popolnoma svobodno, ampak ima tudi
močan vpliv na usodo vse države in drugih narodnosti.

§ 12. Meje poljstva.  Določiti narodnostno
mejo poljstva je zopet težko, dasi tu ne naletimo več
na toliko težkoč, kolikor smo jih imeli pri Rusih. Tudi
tu je glavno merilo jezik, na podlagi katerega so bile
vsaj v Avstriji in na Pruskem napravljene mape z
narodopisnimi mejami. Toda to štetje se ni vršilo
povsod, posebno na Pruskem, pravilno*), in na drugi
strani rezultati jezikovnega štetja na Ruskem sploh niso
porabljeni za narodopisno mapo in tako smo navezani

*) Na Pruskem se je sicer zadnjič štelo po materinskem
jeziku, toda poleg Poljakov in Nemcev se vidi v statistiki še
dovolj znatna svota onih, ki so se priglasili za poljski in
nemški jezik. Kako se naj sedaj tu določi narodnost ? In kako
se naj določi narodnost kraja, kjer odločujejo oni, ki spadajo v
to rubriko, v nadpolovični večini? V Avstriji se je vzelo mesto
materinskega jezika pri štetju nezanesljivo merilo občevalnega
jezika (langue parlee, Umgangssprache); toda pri Poljakih ni
imelo velikega, škodljivega vpliva.

55

na negotova mnenja posameznikov. Prvo jezikovno
mapo Poljske je narisal P. Šafank v svojem Slov.
Zemljevidu; od tega časa se je napravila sicer cela
vrsta nadaljnjih poskusov, toda Poljaki dosedaj še ni¬
majo poštene celotne narodopisne mape. Samo po¬
samezni deli mej so podrobneje obdelani in znani.

Poljska država tvori v celoti nepravilen četvero¬
kotnik med Jablunkovim v Karpatih, Ujščjem na Mo¬
teči, Suvalkami in Sanokom, čegar severna stran je pre¬
sekana s kašubskim otokom, ki gre ob levem bregu
dolnje Visle do Gdanjskega in Lebskega jezera. Po¬
drobneje, ako začnemo od jugozahodnega jablunkov-
skega vogla, gre meja takole:

Meja se začne pri gori Sulova ali pri izvirih
Moravke (pritoka Ostravice) in se vleče po selih, ki
so raztresena na obeh straneh Ltcine med Moravko
in Stonavko (pritok Olše), do Odre pod Bohuminom.
Ta črta daje vedno snov za prepire med šlezkimi
Čehi in Poljaki, t. zv. češkopoljski spor na Tešinskem.
Naselbine med Moravko in Stonavko so namešane,
češkopoljske*), v nekaterih prevladuje češki, v drugih

*) Po novih preiskavah Kaz. Nietscha so poljske še ob¬
čine: Šebišovice, Spluhov, Bludovice, Venclovice, Gornja Da-
tinja, Bartovice, Radvanice, Hermanice, Vrbice, dočim so češke:
Vojkovice, Kocurovice, Kanjovice, Ratimov, Kunčiče, Poljska
Ostrava in Hrušov. Toda skoro vse te občine je imel Sembera
za češke in še pri zadnjem štetju 1. 1900 so se priglasile
večinoma za češke: Hermanice, Radvanice, Bartovice, Sonov,
Gornja Datinja, Venclovice, Gornje Bludovice, Šebišovice,
Pitrov, Volovec, Zavadovice, Dol. Tošonovice, Vojkovice, Do-
bratice, Bukovec, Lhota, Moravka. V pruski Šleziji mejijo češke
naselbine proti Poljakom po Kaz. Nietschu občine: Koblov,
Šulerovice, Hat, Tvorkov, Benkoviče, Krenovice, Velike Petro¬
viče, Tlustomosti, Bavorov. Toda mapa Langhansova nazna-
čuje (po štetju 1. 1900) Zabelkov, Križanovice, Tvorkov, Ben¬
koviče, Vojnoviče, Janovice, Makov kot mejne poljske občine.

56

poljski živelj in številke Poljakov in Čehov se precej
menjavajo. Ker pa pritiska od obeh strani sedaj
agitacija in šolska akcija, se pojavljajo močna in ostra
nasprotja. Hvala Bogu, dosedaj niso prešla v večji
narodni razpor in imajo samo lokalni pomen. Sicer
pa tu po statistiki Čehi nazadujejo, dočim Poljaki
in Nemci močno napredujejo (prim. Češka Revue
1902. I. 488); jezikovno vzeto je tu pas popolnoma
prehodnih dialektov, oziroma mešanih. Šele na zahodni
Ostravici nastopa prava češčina, dasi tudi tu s polj¬
skimi vplivi.

V nemški državi, kjer prebivajo Poljaki deloma
v Šleziji, glavno pa na Poznanjskem (vladni okraji
Poznanj—Posen in Bydgošč—Bromberg), v zah. Pru¬
skem (vi. okr. Gdanjsk—Danzig in Kwidzyn—-Marien-
werder) in v pruskih Mazurih, gre meja najprvo do
Bavorova (Bauervvitz) ob Čehih, mimo Križanovic,
Tvorkova in Benkovič na Odri in ob reki Cini k
Bavorovu. Odtod gre na vzhodu Hlubčic (Leobschiltz)
v krogu k Biali (Ziilz), odkoder se vleče do Prudnika
(Neustadt), gre dalje na Šmicz (Schmitsch), Frydland,
Przechod, mimo tiloviškega gozda do Dobrove (Dam-
brau) in do Szaragosczi (Schurgast), kjer teče Nisa v
Odro*). Više gre po Langhansovi mapi najprvo poleg
toka Stobrave, potem se črta močno pretrga in se
vleče črez Namysl6w (Namslau), Sycow (Gr. Warten-
berg) do Mi§dzyborzija (Neu-Mittelwalde), mimo Miliča
(Militsch) do Lešna (Lissa), Babimosta (Bomst), Mi$-
dzyrzeczija na Olši (Meseritz), Šverina in Birnbauma
na Varti, odtod gre na sever do Wielina (Filehne) na

*) Pred sto leti (1790) so segali Poljaki še v bližino
Vratislave in Otave. V začetku XVI. stoletja je veljala za mejo
Odra od ustja Nise.

57

Noteči in ob Noteči do Ustja (Ujšcie, Usch) in dalje
v loku črez Pilo (Schneidemuhl), Krajanko (Krojanke),
Ziotovvo (Flatow), Zakrzevvo, na vzhod mimo Hojnice
(Konitz), kjer prestopi vkašubske  kraje in se vleče od
Brezna (Briesen) ob pomorjanski meji k Žarnowskenui
jezeru in do morja.

Vsa ta poznanjska in zahodnopruska meja pa je
malo znana, posejana z nemškimi otoki in se ne
da zanesljivo določiti. Mape imamo samo nemške.
Ako vzamemo odstotno „poljskost“ okrajev, so tu po
štetju Parczevvskega čisto poljski (nad 80 %) okraji
odolanovvski, košciariski, ostrzeszowski, zahodno po-
znanjski, pszczynski in oleški; kašubske kraje po¬
znamo dobro, glavno iz Ramuitovega dela (prim. dalje).
Od morja gre meja po Nadmorskem v krogu od Olive
pri Gdanjskem do Tčeva (Dirschau), prestopi Vislo,
gre do Malborka (Marienburg), zaseže za njo znaten
del sztumskega kraja, se vleče črez D^brovvko, Buch-
wald, Szenvvezo, Mikotajke, Trzciano do Kwidzyna
(Marienvverder). Tu se obrne nazaj na zahodni breg
Visle in gre ob njem do Hetrnna (Kulm), kjer prestopi
Vislo, gre nazaj do Grudziqdza (Graudenz) in naprej
črez reko Oso do Szembruka, Szenvvalda, Gorynji,
Ilavve (Eylau), Rudzieža, Liwe, Ostroda (Osterode),
Sioster, Buchvvalda, Tulawk, Prol, Stryjewa, Rydwqgov
nad Z^dzborkom, Knysa, mimo Leče (Lotzen) do Sol-
danov, Helhov, Želaszkov pri Gotdapah severno od
Olecka (Markgrabovva) in prestopi državno mejo v
smeri proti Suvalkam. Tu germanizacija pri Mazurih
hitro napreduje (kakor pri sosednjih Litvancih). Še
pred nedavnim časom je segala tu mazurska meja na
severu do Goldap (Goldap), kjer so Mazuri mejili z
Litvanci; danes je že zasajen med obema plemenoma

58

nemški klin in Poljaki se stikajo z Litvanci samo v
suvalški guberniji.

Za mejami nemške države se vije poljska meja
v krogu mimo Suvalk po mapi Karskega do Avgustova
(Stan. Dobrzycki pa raztegne poljsko ozemlje do
Grodna) in odtod skozi sokolski in bjelostočki
okraj (Sokolka) okoli Suhovole in Koricyna do Kny-
šina, Bjelostoka (14 vrst proti zahodu), dalje do Suiaža
na reko Narevo. Od Nareve gre po Glogeru, Zakrzevv-
skem in Francevu črez Bjelsk, Bočke, Drohičin, Sarnake,
Bjelo, Parčev, Krasnostav do Tomaževa, odtod se
obrne na sever okoli Tarnograda, za njim stopi v
Galicijo in gre črez Radowo, Tuhlo do Radymna na
Sanu. Potem se precej drži Sana do Sanoka, odkoder
gre črez Rymanow, Duklo, Žmigrod, Gorlico, Grybow
do Pivnične na ogrski meji. Uradno se poljska meja
vjema do jablunkovskega sedla z gališko-ogrsko mejo,
zakaj Poljaki, ki prebivajo za njo v severozahodnem
kotu Spisa*) v gornji Oravi in Trenčinu, so se pri¬
glasili pri štetju za Slovake.

To je kompaktno Poljsko. V poljskem kraljestvu
ruske države tvorijo Poljaki 7185 % vsega prebi¬
valstva. Največ jih je v gubernijah na levem bregu
» Visle (v varšavski 73 6 %. kališki 84%. kieleški 87’6%.
lomžinski 77’3%> piotrkowski 724 %. radomski 83 6%)
in v ploski guberniji (81 %)■ V siedleški in lublinski
tvorijo samo 66 in 63%. v  suvalški 23 %• Poleg tega

*) V Spisu prebivajo od Stare Lubovne skoro do Kež-
niarka in Smokovca, v Oravi, v kraju na severu od Zubroglav
in Bobrova, v Trenčinu, v naselbinah Čierne, Skalite. Tudi v
Liptovu so poljske vasi v okraju šentnikolajskem in rožem-
berškem in 4 vasi v notranjosti slovaštva, v Zemplinu. V Spisu
je naštel Czambel 51 poljskih občin s približno 30.000 prebi¬
valci. Kaz. Krotoski jih po novem računa na 50.000.

59

najdemo Poljake po vseh krajih evropske Rusije, se¬
veda samo v neznatnem številu. Nad 5% jih je v
gub. grodnjenski (10%); vilenski (8'2%)> volinjski
(6'2°/ 0 )in kovenski (9%). Večje kolonije so v velikih
mestih, n. pr. v Moskvi, Peterburgu, Kijevu. Na otoku
Sahalinu jih je bilo vsled deportacije naštetih 5'8%-

Mnogo jih je v vzhodni Galiciji. Tam so tako
razširjeni, da je sploh v vsej Galiciji čist ruski okraj,
v katerem je Poljakov manj nego 5%, samo eden
(kosovski), dočitn je čisto poljskih 23 ! Ta razširjenost
Poljakov v ruski pokrajini se opira glavno na večja
mesta. Mesta čisto ali z odločno večino poljska v
ruski polovici Galicije so n. pr. ta: Lvov (120.000
Poljakov, t. j. 76 8% > n  15.000 Rusov, t. j. 9’6%),
Bobrka, Muszyna, Sanok, Lisko, Sambor, Przeir^sL
Rawa ruska, Belz pri Sokalu, Žolkievv, Grodek, Cie-
szanovv, Stryj, Kalusz, Stanislawow, Zaleszczyki, Kolo¬
nija, Krystynopol, Kamionka Strumilova, Bask, Tar-
nopol, Zbaraž, Husiatyn, Buczacz, Sokal, Czortkovv,
Rohatyn, Brzezany, Podhajce, Trembovla, slabejšo ve¬
čino imata še Drohobycz, Zborow*).

Drugod v Evropi so večje poljske kolonije n. pr.
na Dunaju (1. 1900 — 4346 Poljakov), v Berlinu
(26.000), v Draždanih, Bukareštu, Parizu i. t. d. V

*) Nemško večino imajo: Biata, Szczerzec, Dolina, Bo-
lechow, Nadworna, Kossovv, Kuty, Zablotovv, Brody, mnogo
Nemcev še Drohobycz, Šniatyn, Kotomija. Maloruska imena teli
občin in mest so tale: JIr,i)its, EitipKa, CHH.1K, Eei3, iKoiioa,
PopoflOK, heiuanii! (HiniaHiii), KpncTHom.ii), KaMiHKa
CTpyMH.nona, l»ycK, Tjapaac, Evnan, PoraTitH, DiflraSpT,
Tepe6oB.M, jlporoCutT, 36 op i is, CoEa.r, lUppenB, Eo;iexin,
Haflitipna, Koci«, 3a6oJioxiB, Chhthh, Kojiomhji.  Pravza¬
prav so ti Nemci zvečine Židje, med katerimi jih je 152.000
prijavilo nemški občevalni jezik.

60

Nemčiji se srečamo poleg tega še s poljskimi otoki,
ki se nanovo tvorijo na Vestfalskem in Porenskem, v
mestih: Mtihlheimu a. d. Ruhr, Ruhrortu, Essenu, Dort¬
mundu, Bochumu, Hattingenu in glavno v Gelsen-
kirchnu. To so vedno naraščajoče delavske kolonije,
kjer je naštela 1. 1890 statistika 5820 enojezičnih
poljskih duš, 1. 1900 pa 26.785 in kjer je pri zadnjih
volitvah v parlament dobil števni poljski kandidat J.
Chocszevvski že okoli 27.000 glasov!

Izven Evrope živi največ Poljakov v Ameriki in
to deloma v Severnih združenih državah (tu glavno v
Chicagi, Buffalu, Milwaukeeju, Detroitu, Filadelfiji, Pitts-
burgu, Novem Yorku), deloma v južni Ameriki v
Braziliji in to v državi Parani, v Catarini, v Rio Grande
do Sul, manj v S. Pavlu, Paragvaju in Argentiniji. V
Braziliji se računa črez 80 poljskih kolonij z 80 tisoči
duš. Parano že imenujejo Novo Poljsko.

§ 13. Statistika.  Kakor se dosedaj ne morejo
temeljito določiti poljske meje, tako se tudi ne more
zanesljivo določiti niti število Poljakov. Poljske sta¬
tistike so se neznansko razlikovale v svojih rezultatih*).
F. Sulimierski je naštel 1. 1882 — 12 milijonov, E.
Czyriski 1. 1887 — 13 mil. (podobno tudi A. Fircks
1. 1893), 1. 1900 L. Straszewicz že 18 — 19 milijonov
in 1. 1902 VI. Czerkawski 21,111.347 Poljakov. Toda
niti števila Czerkawskega ne smatram za popolnoma
gotovo in računam sam takole :

V ruski državi je bilo po štetju v začetku I. 1897
Poljakov 7,931.307, t. j. 8'3%. Ako dopolnimo to šte-

*) Najstarejšo cenitev števila Poljakov za 14. stoletje o
danešnjem poljskem kraljestvu je sestavil J. Beloch, ki jih je
naštel l'/ 4  milijona. Za dobo Štefana Batorija šteje 3,058.000
Poljakov.

61

vilo s štiriletnim prirastkom, ki znaša po Kovalevskem
v Poljskem kraljestvu 1 5 °/ 0  (t. j. 118.970), dobimo
na koncu 1. 1900:

v ruski državi (tudi z Azijo) približno . . 8,400.000

v Avstriji približno. 4,259.150

v Nemčiji (skup. s Kašubi in Mazuri) pribl. 3,450.200*)
v ostali Evropi (po Czerkawskem) pribl. 55.000
v Ameriki (po CzerkavvSkem) pribli žno 1,500.000

17,664.350

Število Poljakov v Ameriki pa je zelo negotovo.
Siemieradzski jih šteje samo v severni Ameriki črez
1 1 / 2  mil. (tako tudi Z. Valjavec) in časopis „Praca
Polska“ v Milvvaukeeju je 1. 1907. naštel Poljakov
v Ameriki celo 3 milijone ! Tudi statistika v Nemčiji
je Poljake gotovo prikrajšala, saj je n. pr. Ramult
1. 1899 naštel od naselbine do naselbine 200.000 Ka-
šubov (toliko jih priznava tudi Tetzner), dočim uradna
statistika iz I. 1900 samo 100.000! Negotovo je, do
katere meje smemo sem šteti poslovačene ogrske
Poljake, katerih je v novejšem času Karlovvicz naštel
okoli 120.000, toda Czambel samo tretjino. Uradno
so jih našteli 26.834. In tako, če izvzamemo zopet
(in po pravici) gališke Žide, ki so sicer priznali
poljski občevalni jezik, ki pa pri vsem tem niso
Poljaki (v Galiciji jih je 621.036), dobimo, ako tudi
prištejemo dodatke in korekture, komaj nad 17 1 / 2
milijona Poljakov, število, ki bi ga smatral danes za
najbolj pravo.

*) To število je približno, zakaj Poljakov je bilo l. 1900
naštetih 3,086.489, Mazurov 142.049, Kašubov 100.213, torej
skupaj 3,328.751. Toda k temu je treba prišteti vsaj še 2 / 3  onih,
ki so priglasili dvojen materinski jezik: nemški poleg poljskega,
mazurskega in kašubskega (182.184, od tega 2 / 3  — 121.450).

62

L. 1902 sem naštel Poljakov črez 19 milijonov zato,
ker še ni bilo znano rusko uradno štetje, in cenil sem
takrat nasproti resničnim rezultatom visoko (na 9 1 / 2
milijona). V koliko je tukaj potrebna poprava, ne vem*).

Določiti kratko in natanko ostale statistične raz¬
mere poljske narodnosti je težavno zaradi tega, ker
živijo v treh državah, katerih statistike dosedaj še niso
napravljene z ozirom na posamezne narodnosti. To
velja posebno o ruski državi, kjer živi največji del,
skoro polovica vseh Poljakov. Nekatere glavne po¬
datke, v kolikor se tičejo ruskega distrikta poljskega
carstva, smo omenili že zgoraj pri pregledu statističnih
dat ruske države. Najvažnejše je, da je tu koeficijent
letnega prirastka zopet l - 5 %. V Nemčiji, v krajih,
kjer so naseljeni Poljaki, vidimo koeficijent porodov :
na Poznanjskem P4%> na zah. Pruskem P4%, toda
prebivalstvo je rastlo v resnici mnogo manj; vzrok je
bila pogosta selitev in odnarodovanje.

Pri galiških Poljakih bom navedel vsaj nekatera
pristopnejša data. Letni prirastek v celi Galiciji je bil
v letih 1890 do 1900 10 7%, pri čemer so imeli po
avstrijski statistiki Poljaki delež 14 52 % (vštetih je
seveda 15% Židov), dočim Rusini samo 871%. Ako
primerjamo to s prejšnjimi podatki, vidimo tu stalen
celoten napredek Poljakov. L. 1851 jih je bilo v Cis-
lajtaniji 1P45%, 1. 1880 že 14-86%, 1. 1890 — 15-84%,
1. 1900 — 16’59%- V Galiciji, kjer imajo Poljaki vlado
v rokah, so zrastli v 50 letih za 14%.

Starostne razmere so podobne kakor pri Ru-
sinih: nadnormalno število mladih ljudij (50’4% do
20 leta), malo število starejših (12% nad 50 let).

*) Nova statistika E. Czynskega,  ki je izšla, ko je bil iz¬
virnik tega prevoda že natisnjen, šteje nad 20,000.000 Poljakov.

63

Oženjenih, oziroma omoženih je 32'3%. Pri ruskih
Poljakih je bilo neoženjenih mož in neomoženih žen
606 in 55'9 %> oženjenih, oziroma omoženih 37 in
36'3%, vdovcev in vdov 2 - 24 in 7 , 64°/ 0 , ločenih 005
in 0‘08 %. Kar se tiče spola, pride pri galiških Po¬
ljakih na 1000 mož 1049 žen, dočim je na ruskem
Poljskem obratno razmerje: po Zairskem — 986, po
uradni statistiki — 989 žen (gotovo je šteto tudi vse
tam združeno vojaštvo). Drugače je razmerje spolov
celotno isto, samo v lomžinski guberniji je prišlo samo
925 žen na 1000 mož.

Kar se tiče vere, je znamenje pravega Poljaka
katolicizem, tako. kakor pravoslavna vera za Rusa.
Pravoslavnih Poljakov danes v Rusiji, posebno vsled
olajšave v verskih zadevah, ki je nastala v 1. 1905,
skoro ni. Starejše statistike, n. pr. Lebedkinova, je
naštela v šestdesetih letih XIX. stol. po uradnih stati¬
stikah še približno 40.000 pravoslavnih Poljakov (uni-
jatov). Ravno tako malo je protestantovskih Poljakov*),
zato pa so protestanti pruski Mazuri (1. 1890 je bilo
tu naštetih 96% protestantov) in v tem leži tudi eden
glavnih vzrokov njihove hitrejše germanizacije; na¬
sprotno pa je zopet katolicizem pri Poljakih eden
glavnih vzrokov, da se tako trdno ustavljajo ponem¬
čevanju. V Avstriji je sicer Poljakov katolikov v statis¬
tiki le 83‘4%> toda to zaradi tega, ker se je za Po¬
ljake priglasilo tudi 14'7°/ 0  Židov. Ako jih odštejemo,
je skoro vsak Poljak katolik (poljskih protestantov je
1‘8%). Na ruskem Poljskem je bilo razmerje prebi¬
valstva po veri tole: 74-8% katolikov, 4'47% protes-

*) Prebivajo glavno v Šleziji med Ostrovim, Kluczborkom
(Kreuzberg) in Namyslowim, potem pa na severu na Pruskem
od Pruske od Ostroda in Dziatdovva na vzhod).

64

fantov, 14‘05% Židov in 6’57% pravoslavnih vzh.
cerkve (skupaj s staroobrednimi).

Katoliki so tu osredotočeni glavno v kraju na
levi strani Visle, kjer jih je povsod med 70—80%. V
poljskem carstvu štejeta edino sjedleška in lublinska
gubernija samo 60 in 62% katolikov. Tako je bilo pri
štetju 1. 1897. Po 17. aprilu 1905 so se te razmere
silno spremenile (prim. zgoraj na str. 34 označeno ce¬
nitev Franceva), toda točne celotne cenitve do sedaj
nimamo.

Pri Poljakih v Rusiji je konstatirala zadnja sta¬
tistika tele verske razmere (Ciio^t: II. XXXII.):

pravoslavnih in staroobrednih. 063%

rimskih katolikov.98'26%

protestantov.051 %

Židov. 0’59%

mohamedancev.0’01 %

Bil je torej tudi tu Poljak to, kar katolik. Toda
pripomniti je treba, da se je k novi sekti Marjavitov
priglasilo 1. 1906 že 59.000 ljudij.

Razmerje kmečkega prebivalstva in meščanskega
nam kaže v poljskem kraju ruske države največji
odstotek ljudij, ki stanujejo v mestih, to je 221  %•
Drugače je bilo tu plemenitašev in činovnikov 1 9 %>
duhovščine 0‘8%» grajanov in kupcev 044%, me¬
ščanov 23'5°/o in kmetov 72‘98%. Razmerje teh slojev
samo pri Poljakih (toda po statistiki cele  države) je
bilo 519 : 0 04: OTO : 15 28 : 77 69 %. Pri avstrijskih
Poljakih pride na kmečki stan 65'6%, na obrt 14’8%,
na trgovino 11'2% in na javne poklice 84%.

Kar se tiče vseobčne ljudske omike, morajo Po¬
ljaki še marsikaj dohiteti. In to ne samo v Rusiji in
na Pruskem, kjer jim je to sistematično branil vladin

65

pritisk, ampak tudi tam, kjer že dalje časa uživajo
popolno svobodo in prostost v svojem kulturnem
razvoju, to je v Galiciji. Tudi tu je našla zadnja
statistika pri Poljakih še 40 8 % analfabetov. Drugače
pa se mora priznati, da Poljaki v Rusiji (posebno
poljske žene) vkljub vsem pritiskom od vladne strani
stojijo, kar se tiče omike, više nego Rusi. Pri Rusih
smo našli poprečno pismenih mož 29'58 % in žen
9 34%; Poljaki pa pridejo v primeri s temi do številk
3478% in 2940%.

§ 14. D j f e r e n c i j a c i j a. Tudi pri Poljakih
opažamo precej napredujočo notranjo diferenciacijo,
dasi še ni prišla do one stopnje kakor pri Rusih in
ne daje prilike za delitev poljskega naroda na več
narodov. Sicer bo treba tu še bolj nego tam obdelati
vse to prašanje in bolj znanstveno utemeljiti razločke
in vrste poljskih plemen. Gradiva je mnogo zbranega,
posebno folklorističnega, glavno od Oskarja Kolberga,
v novejšem času od J. Karlowicza in od drugih v
„Wisli“, antropologičnega od J. Majerja, Iz. Kopernic-
kega, J. Talko-Hryncewicza, VI. 01echnowicza, L. Rut-
kovvskega, A. Zakrzevvskega in dr.; po jezikovi strani
delujejo v novejšem času posebno St. Dobrzycki, J.
Karlovvicz in K. Nitsch, toda vsi ti rezultati še do
sedaj niso sklenjeni in strnjeni. Običajnemu deljenju
na večje in manjše skupine služi predvsem za temelj
historična tradicija, bližja in globlja omejitev je šele
naloga nadaljnjega dela.

V celoti se navadno deli poljski narod na te
velike in manjše dele: 1. na skupino velikopolj-
sko,  ki obsega Šlezijo, Poznanjsko in Prusijo, 2. na
skupino mazovsko,  vzhodno od prve pri Visli,
Narevi in Bugu in 3. na skupino malopoljsko na

5

66

jugu obeh pri gornji Visli do Karpatskih gor in Sana.
K njim se prištevajo kot 4. posebna skupina na Po-
morjanskem Kasu  bi. V velikopoljski skupini se je
najbolj pod vplivom nemškega pritiska najprej poka¬
zala združitev starih rodov in plemen, in njen jezik
je tudi obvladal in postal literarni jezik vsepoljski.
Nasproti temu je ostalo v gozdnatem in teže pri¬
stopnem Mazovskem in Malopoljskem več prostosti
za diferencijalni razvoj in plemenske in lokalne raz¬
like so se bolje razvile in bolje ohranile.

Z ozirom na imena, po katerih razlikuje ljudstvo
med seboj ljudi raznih plemen in krajev, ločijo poljski
etnografi, na pr. Kariovvicz predvsem te-le:

V Šleziji se imenujejo prebivalci gor G o rali
(eden njih del v okolici Jablunkova Jabl onkovviani
ali Jacki),  ljudstvo srednjega dela Walahi,  ljudstvo
na ravnini Lahi ali Do laki,  pri Visli Wislaki.  Od
vislanskih plavcev je nastalo in je že od XVII. stoletja
običajno nemško ime Wasser-Polaken.  Na Po-
znanjskem in Pruskem prebivajo v okraju \v4gr0-
vvieškem, v zahodnem delu szubinskega in na vzhodnem
hodzieškega Pal uki,  na levem bregu Varte, od ustja
Prosne se začenjajo Porzeczani;  pokrajina od Gopla
do Visle in Noteče v okraju inowractavskem, strze-
linjskem in na jugu bydgoščkega se imenuje prusko
Kujawje  (poljsko Kujavvje je v okr. nieszawskem
in wlociawskem). Ljudstvo v krobskem okr. ob meji
Šlezije nad Orlo se imenuje Hazaki ali Lesnijaki.  V
kraljevini Prusiji, katere helminsko in malhorsko zemljo
lahko imamo za daljši del Kujavja in Warnijo za del
Mazovskega, prebivajo Borovviaki  (Boraki) med Tu-
holo, Koronovim, Svviecijem in Starogardom, Kocie-
wiaki  v okr. starogardskem in v delu kwidzyriskega

67

(okr. Kociewie). Nižinci pri ustju Visle se imenujejo
Zulawi.  Pruske Mazure od severne meje proti jugu
do Dziafdowa in proti vzhodu do ruske meje naziva
okoliško ljudstvo Tylosane  (ker rabijo besedo tylo
mesto tylko  = samo).

V ruski Poljski predvsem rabijo krajinska imena,
kakor Bojari, Borovviaki, Gryczanje, Kopie-
niaki ali Kopijniki, Kozi ari (Koziaki), Nad-
rzeczani, Poborzani, Posaniaki, Puszczaki,
Wochi, Kaliszani, Leczyczani  in pod.; po¬
drobnejših priimkov niti ne omenjam. Glavna rodovna
imena so Kujawiaki  (poljski poleg pruskih), Kurpi
v t. zv. Zeleni in Beli Pušči v delu okr. ostroleškega,
kolinskega, prasnyškega, makovvskega, ostrowskega in
lomžinskega, Ksi^žaki  v loviški kneževini (t. j. v
okr. lovviškem, skiernievviškem in sochaczevvskem) in
Mazovje,  ki zavzema gubernijo suvalško, lomžinsko,
plosko, varšavsko in sjedleško. Tudi poljsko Podlasje
(vzh. del sjedleške in lomžinske gub.) spada k Mazov-
skemu*). Njegovo ljudstvo je nastalo, kakor pravijo
poljski antropologi, iz mešanice Poljakov z litvanskim
rodom Jatvigov.

V Malopoljski je še večja množina drobnih kra¬
jinskih imen, kakor: Babigorci, Gardtaki, Gorali (Gor-
niaki, Gorzani), Jachwaki, Gr^bovviaki (Borovvci),
Lasovvci, Kijaki, Kliszczaki, Lahi, Mazuri (med Rabo in
Sanom), Ogrodniki, Podgorzani, Podhalani, Porejbiani.

*) Zakrzewski deli Mazure na a ) srednje, stare Ma¬
zure  (Pločani, Dobrzynjaki, cerški Mazuri v groješkem okraju,
Mazuri nad Narevo in Bugom, toviški Mazuri), b ) severne
Mazure  (Kurpije, pruske Mazure in Varmjake), c)  vzhodne
Mazure  (Podlašani v Podlasju in prebivalstvo bjelskega kraja).
Nemška statistika sploh razlikuje Poljake od Mazurov, ker se
ravna glavno po veri.

5 *

68

Rabczani, Pr^dniczani, Rowniaki, Spižaki, Wolniczani,
Zagorzani, Žywczaki.

Drugače delijo etnografi tudi po krajih, n. pr.
kališkem, piotrkovvskem, radomskem, kieleškem, lubel-
skem, sandomirskem, krakovskem (tu je najpestrejši
in najsijajnejši narodni kroj) i. t. d.

Vsi ti poljski rodovi se čutijo vkljub svojim raz¬
likam eden narod, posebno od poslednje dobe, odkar
jih ruskonemški pritisk narodno prebuja in združuje.
Edino pri Mazurih, ki jih loči protestantska vera od
drugih in jih naravno veže z Nemci, se vidi danes,
kakor sporočajo nemške vesti, pojav, ki je, kakor je
razvidno iz govorov pruskih ministrov Studta in Arnima,
tudi cilj nemške politike: govorijo poljsko, toda
čutijo se že Pruse*).  Drugod Poljaki to hibridno
stanje, zahtevano od pruske države, odločno in hrabro
zavračajo.

Ker je rezultatom dialektologičnih in jezikovnih
raziskavanj odmenjeno v Enciklopediji posebno in
obširno mesto, se hočem tukaj še dotekniti samo
rezultatov mnogih novih antropologičnih del, ki se
pečajo s poljskim tipom.

Iž njih vidimo, da moramo predvsem razlikovati
planince od jedra poljskega prebivalstva v ravninah
ob Visli. Tukaj predstavlja poljski tip ljudstvo srednje
višine (1681 mm),  kompleksije pretežno svetle ali
mešane (svetli tip ima Talko-Hryncewicz za prvotno
poljski) z zmerno brahicefalno lobanjo (varijacija med
805 — 82'3). Dalje vidimo, če gremo čimdalje više
proti severu od Karpatov, da pojemlje brahicefalija in

*) Tetzner (Slaven in Deutschland) str. 183. piše: „Der
evangelische Mazure ist Deutscher und Preusse mit Leib und
Seele und scheidet sich streng von dem katholischen Polen ab“.

69

da raste mezocefalija. Odstotek onih, ki imajo kratko
lobanjo in ki jih je v Galiciji 83%. pada na Lublin-
skem pri plemstvu na 78%. pri kmetih na 59 %, na
Sandomirskem na 77%, na Ploskem pri plemstvu
na 78 %, pri kmetih na 54%, na Lomžiškem na
68—63%» v Varšavi na 57% in tudi srednji
indeks se manjša. Planinec je tu drugačen tip,
ravno tako kakor pri sosednjih Rusih. Kompleksija
kaže pogosteje svetli tip pri galiških Poljakih (35 %),
nego pri varšavskih (20%), toda druge razmere so
na vzhodu. Najčistejši tip je Galičan, lomžinski in lub-
linski Poljaki so silno pomešani. Antropologična raz-
iskavanja so nadalje pokazala zanimiv pojav, da se
poljsko plemstvo pogostoma razlikuje od kmečkega
ljudstva, n. pr. po večji brahicefaliji, višji rasti, red¬
kejših svetlih očeh; s tem so do neke mere podprte
teorije o samostojnem etniškem postanku poljskega
plemstva.

Drugače ima Talko-Hryncewicz za prototip Po¬
ljaka tatranske planince; čimdalje se oddaljujemo od
Karpatov, tem bolj se tip menja in kaže mešanico.
Zanimivo je še tudi, da kažejo Poljaki po rezultatih
vseh novejših raziskavanj značilno bližnjo telesno
sorodnost in podobo zVelikorusi  (A. Iva-
novskij). To je zanimivo z ozirom na prašanje po
razmerju Velikorusov in Malorusov.

§ 15. Najbolj nepravilna poljska skupina, tako
različna od drugih, da ji mnogi naravnost odrekajo
poljski postanek in jo pridružujejo genetično samo¬
stojni veji obmorskih Slovanov*), so Kašubi in ž

*) V prašanju po razmerju kašubščine in pomorske slo¬
venščine do poljščine so branili polabskoobmorski postanek
predvsem A. Hilferding, St. Ramutt, I. Zubaty, A. Baudouin de

70

njimi združeni t. zv. protestantski lebski Slovenci
(polj. Stovvie  ricy).

Ozemlje Kašubov, površno označeno že zgoraj pri
popisu poljskega ozemlja, se razprostira, kakor kažejo
skrbna dela in mape S. Ramulta in drja Nadmorskega,
ob levem bregu dolnje Visle in je omejeno s črto, ki
se vleče od Kamiene (Kamin) črez Czluchowo (Schlo-
chau), Ferstnovvo (Forstenau) k Starzynu pri Miastku
(Starsen) in odtod črez Bytow (Btitovv), L^borg (Lauen-
burg) k Žarnowskemu jezeru. Ob obrežju gre potem
kašubska meja skoro do Gdanskega (do Langfura) in
odtod gre ravna črta črez Skarszewe (Schoneck), L$g
(Long) k Kamieni. Od gosto obljudenega jedra te
dežele je oddeljen mali del, ki prebiva kompaktno ob
južnem bregu Lebskega in Gardenjskega jezera, pri
izlivu rek Lebe in Lupe (Lupow).

Poleg splošnega imena Kašubov, katerih postanek
ni znan, stopajo na površje na vzhodu dežele še po¬
sebna imena Karwatci, Pomarenci, Lyczaki,
Kocievviaki, Borovviaki, Kraj n jaki,  pri Leb-
skem jezeru Kabatki, Lesaki, Bylaki (Beloki).
Najzanimivejše je seveda ime Siowiehcy, ki se je oči-
vidno ohranilo iz starih časov in se čita že 1. 1586 pri
Š. Krofeyu.

Kašubov je malo. Po uradni statistiki iz 1. 1900
jih je bilo 100.213, po nekoliko starejših štetjih Ra-
muitovih 174.831 v opisanem ozemlju, v Evropi sploh
200.000, v Ameriki razun tega 130.000 (v Združ.

Courtenay, Fr. Lorentz, nasproti temu poljsko raso J. Kartovvicz,
A. Bruckner, Krček, A. Kryriski, G. Bronisch, Nadmorski. Drugi
so zavzeli posredovalno stališče (J. Mikkola, K. Nitsch). Pri¬
pomniti je treba, da so v novejšem času Lorentzu tudi ti Slo¬
venci posebno, od Kašubov in Poljakov različno pleme.

71

Državah, Kanadi in Braziliji). Po veri so katoliki,
protestantov je le 6%, a to so izključno iebski Slo¬
venci (Kabatki). Daši jih je malo, vendar ni njih bo¬
dočnost popolnoma brez nade, zakaj oni prebivajo
deloma v stisnjenem kotu pri morju, deloma so v
ozkem stiku s poljskim ozemljem in ta stik jih bo
ohranil.

72

III.

Lužiški Srbi.

§ 16.  Historični uvod. Od mogočne veje
Slovanov, ki so prebivali pred leti ob srednji in dolnji
Labi, je ostala danes samo neznatna peščica t. zv.
Srbov v obeh Lužicah,  slovanski rod, Cehom po
ozemlju in jezikovno najbližji.

Polabski Slovani, ki so se od davnih dob*) raz¬
širili za Odro na zahod k Šali in Labi, so se delili v
dobi, ko imamo o njih prva podrobnejša zgodovinska
poročila, torej v IX.—X. st. po Kr., v 3 velike skupine:

1. t. zv. Obodritov  na Meklenburškem, Liine-
burškem in Holsteinskem (do reke Varnave), odkoder
so prestopili tudi v staro Marko.

2. Lu ti j cev ali Veletov  med Odro, morjem,
Varnavo in Labo in

3. Srbov  na srednji Labi med Verro, Havolo
in Bobro.

Od tega časa, kar je dobila zgodovina Slovane
na Labi, je njih zgodovina neprestan boj za eksistenco,
v katerem je stalo proti njim dvoje največjih sodobnih
gospodstev: nemško cesarstvo in rimska cerkev. Boj
Nemcev s polabskimi Slovani ni bil samo političen,

*) Historične sledove lahko zasledujemo (z rezervo) samo
do I. stol. po Kr., toda oni, ki ima t. zv. žarne grobe lužiško-
šlezke za slovanske, jih lahko dobi tu najmanj 1000 1. pred
Kr. Ta razlaga pa ni nič drugega ko arheološka hipoteza, pri
kateri je samo to gotovo, da so predzgodovinski žarni grobi
med Vislo in Labo slovanski, kar je dosti bolj verjetno ko da
bi bili germanski.

73

ampak tudi narodnosten in verski. Slovani so se držali
v njem dolgo časa hrabro, toda v takem boju ne¬
enakih sil (Nemčiji so se pridružili tudi Danci in v
teku časa poljski in češki vladarji) se niso mogli ob¬
držati in so podlegli. Pa tudi zato, ker niso bili složni.
Za časa Karla Velikega in njegovih naslednikov še
niso bili uspehi tega boja za Nemce znatni, hujši je
bil boj s saksosnko dinastijo, v katerem je prišlo skoro
vse južno Polabsko v nemške roke; končno zmago
nad sosednjimi Slovani so kmalu potem izvojevali
mejni grofje. Slovani so podlegli tu nele politično,
ampak tudi narodnostno. Od XII. stol. se je začela
širiti v njihovi zemlji neprestana nemška kolonizacija,
v teku XIII.—XIV. stol. so dobili Nemci že premoč
nad Slovani in od XV. stoletja vidimo med njimi
samo slovanske ostanke. Ob Rujani so izumrli Lutijci
1. 1404 in ob Labi je ob pol. XVI. stoletja bilo slo¬
vansko ozemlje na Liineburškem omejeno samo na
kraj luchovski in danneberški, na južni del bleked-
skega, približno na tretjino olšinskega (Olzen) in na
severni del Stare Marke; naprej proti vzhodu so pre¬
bivali samo neznatni ostanki na Meklenburškem, ki je
bilo še v XIII. stol. precej slovansko (v Jabelski pu¬
stinji med rekama Eldo in Sudo), in na Braniborskem
(v brižanskem kraju — Priegnitz). Toda niti ostali
večji otok luneburški se ni mogel vzdržati; še 1. 1671
so prebivali tam Slovani, toda okoli 1. 1700 so bili
že večjidel ponemčeni in iz poslednjega otočka dra-
vinskega (Dravaina — Drawehn v Juchovskem okraju),
na katerem je ostalo ime „Wendland“ še do danes,
je izginil slovanski jezik med 1. 1750 do 1760. L. 1751
se je služila tu poslednjikrat slovanska maša. Vest
A. Parczevvskega, ki se je v 1. 1890 - 1900 raznesla po

74

časopisju in po kateri je našlo uradno štetje iz
1. 1890 tukaj še nad 600 Slovanov—- Vendov, se je
pokazala kot zmota. Uradno štetje je našlo sicer 570
„Vendov“ v luchovskem kraju, toda ti so govorili
samo nemško. Slovanski jezik je tu že nad 100 let
mrtev, kakor je takoj konstatiral E. Muka, katerega
je poslala na mesto krakovska akademija znanosti.
Drugače je stara slovanska rasa seveda še dosti
ohranjena v tipu in v vsem domačem življenju prebi¬
valcev danešnjega Wendlanda.

Med vsemi Polabani so se edini Srbi pri češki
meji oteli te žalostne usode in se ohranili, dasi v
neznatnem številu, do danešnjega dne. Vzrok temu je
bil poleg drugega ta, da so prišle Lužice za dolgo
časa trajno pod češko krono in ta združitev je vendarle
ustavila nemško razširjevanje in pomagala ohraniti
slovanski jezik v Lužicah.

Prvotno so Srbi zavzemali kompaktno vso zemljo
med Salo, Verro, gornjo Havolo, Sprevo (po Muki
črez Dubno—Dahrne, Želm — Baruth, Sosne—Zossen,
Kopnik—Kopenick, Pribor—Fiirstenwald, Wurice —
Aurith) približno do Frankfurta nad Odro, dolnjo Bobro,
Hvizdo (Queis), ki so se skladali predvsem iz velikega
plemena pravih Srbov med Salo in Labo, iz Lužičanov
na srednji Sprevi in iz Milčanov na gornjem Halštrovvu,
gornji Sprevi in Nisi. Tudi sem so se začeli od XI.
stoletja seliti Nemci, toda glavni prirastek nemškega
življa je bil v XIII.—XIV. stoletju. V tem času je na
zahodu od Labe ginila srbska narodnost, in popolnoma
izginila v času tridesetletne vojske. Boljše je bilo v
obeh Lužicah, v Dolnji in Gornji, od 1. 1319 (1329),
ko sta bili pripojeni češki kroni. Toda tudi tukaj je
začelo od 1. 1635, ko je prepustil Ferdinand po praškem

75

miru zemljo Saksom, srbsko ljudstvo naglo giniti,
posebno v Dolnjih Lužicah, in šele slovstveno gibanje
v XIX. stoletju ga je zopet oživilo in zabranilo pogin.

Po prizadevanju nekaterih rodoljubov se je po¬
srečilo vzbuditi v ljudstvu narodno zavest, obnoviti
slovstvo, uvesti srbski jezik v početne šole in se po¬
goditi pri sosednjih saksonskih Nemcih za primeren
modus vivendi. Seveda, kako dolgo bo to ostalo v
bodoče, se ne more prerokovati. Zakaj germanizacija,
posebno v Dolnjih Lužicah, pod prusko vlado nepre¬
nehoma in zelo napreduje.

§ 17. Narodnostna meja.  L. 1886 je po¬
tegnil Muka na svoji, dosedaj najboljši narodopisni
mapi Lužiških Srbov, narodnostno mejo od Lubije
(Lobau) na jugu med Rychbachom (Reichenbach) in
Wosporkom (Weissenberg) poleg Nižke (Niesky),
Rečice (Rietschen) do Mužakova (Muskau) na Nisi,
dalje približno po Nisi do Baršča (Forst), do Grjesne
(Griesen) in do Barklavve (Barenklau), zahodno od
Gubna (Guben). Odtod je šla meja naravnost proti
zahodu črez Luboraz (Lieberose), Mochow, Waldow,
Borklin (Burglehne), proti jugu do Lubnjovva pri Sprevi
(Ltibbenau) in dalje črez Wotrowce (Bischofsdorf)
mimo Kalava (Kalau) črez Rudno (Reuden) do Buko¬
vine ; odtod nazaj proti jugozahodu mimo Komprovva
(Senftenberg), dotikala se je skoro Rolanov na r.
Halstrowu (Ruhland) in je šla naprej črez Nedžichov
do Kamenca (Kamenz), Halštrovv (Elstra) do Biskopic
(Bischofswerda), kjer se je obrnila naravnost na vzhod
črez Welečin (Wilthen) do Lubija. To je bila zunanja
meja ozemlja, v katerem je večina ljudstva govorila
srbsko; čisto srbski kraj je bil tudi tu, in sicer v
severnem delu, ožji in se je ožil na desni in levi v

76

smeri proti Chotjebuzi (Cottbus) in Grodku (Sprem-
berg). V notranjosti so bili poleg tega nemški otoki
okoli Picne (Peitz), Chotjebuzi, Grodka, Budyšina in
Mužakowa, da manjših ne štejem. Toda na mapi, ki
jo je po Šwjelowih podatkih o Dolnjih Lužicah se¬
stavil 1. 1902 A. Černy, se je zožilo v 15 letih srbsko
ozemlje dolnjelužiško tako, da popusti meja med
Mužakovvim in Rogovim Niso in gre v krogu v no¬
tranjo deželo do Bošojcev, Dobravve, Gozda, in od
zahoda se je ponemčil v enem delu celi kot pri
Ljubnovvu do Zakazrii, Raduš in skoro vse ozemlje
med Kalowo, Wjetošowim (Vetschau), Chotjebuzjo
(od proge Kalavskochotjebuške), od Grodka in Korno-
rova proti severu. Danes deli severni del Dolnjih
Lužic od južnega samo ozek pas sel med Grodkom
in Chotjebuzjo po obeh straneh Spreve. Vkljub temu
pa omenja Tetzner prezgodaj in napačno Dolnje Lu¬
žice kot otoček.

§ 18. Statistika.  Potemtakem je jasno, da
gine število Lužičanov neprenehoma in naglo. Še 1.
1880—84 je naštel A. Muka vseh Srbov 175.960 in to
število je dognal s tem, da je potoval od vasi do
vasi. V tem je bilo Dolnjelužičanov 72 000, Gornje-
lužičanov 103.000. Nasproti temu navaja uradna sta¬
tistika iz leta 1900 čistih, enojezičnih Srbov samo
93.032; in če prištejemo k temu % dvojezičnih (15.852)
dobimo skupno število 108.884. In če tudi to število
popravimo po raziskavah Parczewskega, Šwjele in
Muke še za 40.000 duš več, dobimo približno samo
150.000 duš — število, ki je za narod, obklopljen
od vseh strani in raztrgan od nemškega morja, preveč
neznatno. A. Cerny jih ceni na 156.969. Šwjela je na¬
štel deset let po Muki v Dolnjih Lužicah 20.000 slo-

77

vanskih duš manj.  Vzrok te hitre germanizacije tiči
v gospodarski odvisnosti Srbov od Nemcev, ki jo še
podpirajo vojaška služba, šola in nemške pridige;
razun tega v pomanjkanju izobraženstva in v popolni
odločenosti. Bolj energično se branijo in drže Gornje
Lužice z intelektualnim centrom v Budišinu. Toda tudi
tu, na Saksonskem, ima med 297 „vendskimi“ občinami
po štetju 1. 1900 slovansko večino samo 225 in čisto
srbskih je le 7 !

Drugače nimamo o razmerah lužiškega plemena
posebnih statističnih podatkov, tudi o izseljevanju za
mejo ne. Toda znane so srbske naselbine v Ameriki
(glavno v Teksasu), naselbine Serbin, Giddingsvvenden,
West-Yewa, Warda, Burleson, katerih prebivalci so
odšli iz domovine v polovici minulega stoletja in se
čutijo baje dosedaj Srbe, dalje v Avstraliji (v Angers-
parku pri Adelhaidi in v Bethaniji pri Melbournu iz
istega časa).

Srbi so večjidel luterani, samo okoli 15.000
gornjelužiških Srbov je katolikov (prebivajo glavno v
okolici Budišina).

§ 19. D if e re n ci j a c i j a. Kakor so le majhen
narod, vendar niso lužiški Srbi enotni in med je¬
zikom Dolnjih in Gornjih Lužic je tako velik razloček,
da se prosto ljudstvo težko med seboj razume in
da so mnogi slavisti postavili oba jezika enega
polega drugega kot posebna slovanska jezika, da,
prišlo je do dvojnega slovstvenega jezika na temelju
dialektov, ki sta med seboj najbolj oddaljena (chotje-
buškega in budišinskega) in do dvojne literature.
Nevarnost, ki leži za nadaljnji razvoj naroda v tej
dvodelnosti, je velika, zakaj veča se še s tem, da sta
obe polovici tudi politično razdeljeni; Chotjebuz

78

namreč spada pod prusko Braniborsko, Budišin pod
Saksonsko.

Razun v jeziku se znatno razlikujeta oba lužiška
dela, kar je naravno, tudi v svojem domačem živ¬
ljenju, predvsem v kroju. Meja obeh delov je šla po
Muki v starem času od Žaganji (Sagan) na Bobri
črez Mužakovv, Grodek, Rolane, Kupsk (Muckenberg),
Wikow (Elstervverda) do Bele gore (Bjela gora —
Belgern) ob Labi in je ostala na tej črti dosedaj, v
kolikor gre seveda ta črta po danešnjem srbskem
ozemlju.

79

IV.

V

Cehi in Slovaki.

§ 20. H i st o ri č n i uvod. Tudi Čehi so nastali
iz zahodne slovanske veje, in to ne samo pravi Čehi,
ampak tudi Slovaki, ki se lahko po pravici in iz
raznih stališč združijo ž njimi v en narod, dasi jih je
usoda znatno oddelila in jih bo gotovo še bolj. Obe
veji sta izšli iz skupnega pracentra, ki se je poleg
poljskega in polabskega nahajal nekje na severu
Sudetskih gor in ki je morda segal tudi na Moravsko;
odtod so prišli predniki Čehov in Slovakov v svojo
historično zemljo. Prišli so torej iz severa, morda
skupaj v enem toku, morda v raznih dobah. Zgodovina
ne ve o tem ničesar in samo arheologija si upa s
pridržkom, da so tako zvani žarni grobovi lužiškega
tipa (gl. više str. 72) slovanski, oziroma češki, izreči
mnenje, da je bilo Češko in Moravsko že pred polovico
I. tisočletja pred Kristom naseljeno. Zibelka Čehov in
Slovakov je bila torej severneje, toda z ozirom na
arheologične sklepe lahko rečemo, da so bili na
Češkem in Moravskem do neke mere avtohtoni. Isto
velja o ogrski veji. Ponavlja se sicer neprenehoma in
v novejšem času zopet krepko trdi dr. S. Czambel,
da Slovaki niso prišli skupno s Čehi, da so prišli
oddeljeni od drugod od jugovzhoda — vse to v
smislu teorije, po kateri se Slovaki ne štejejo po
svojem postanku k slovanski zahodni skupini, ampak
k južni — toda ta teorija nima zadostne opore, niti
historične niti filologične. Jezikovna podobnost kaže
neovržno, da so Čehi in Slovaki spadali v eno sku-

so

pino s Poljaki, Lužiškimi Srbi in Polabani in da so
se skupno ž njimi razširjali.

Cehoslovaki so prekoračili Sudete in Karpate in so
se naselili najprej na severu Češke, Moravske in ogrskega
Slovaškega — niže so prebivala galska in ilirskotraška
plemena, pozneje tudi nemški Markomani in Kvadi
— in odtod so se razširili po odhodu tujcev nele po
vsem ozemlju, kjer danes prebivajo, ampak tudi naprej
proti jugu. To velja o Čehih na Češkem in Moravskem
in o Slovakih na Ogrskem, katerih veliki in številni otoki
v stolicah ostrihomski, peštanski, na jugu tjekovski
in novogradski, in še druge stare vesti pričajo, da
je prvotna naselitev segala veliko bolj proti jugu, kjer
so se mešale ž njimi naselbine jugoslovanskega po¬
stanka (Slovenci in Bolgari). Na vzhodu se ne more
določiti stara meja in omejitve z Vagoni, Gronorh,
Teplo in Toryso niso nič drugega ko — hipoteze.
Vemo le, da ni šla tu tako daleč, kakor danes (skoro
do Tise), zakaj velik del vzhodnih Slovakov so Rusi,
poslovačeni v zgodovinski dobi. Na severu so hitro
zasegli črez gore do Trenčanskega, Orave in Spiša
poljske planince. Na severu je šla meja poleg Sudet¬
skih gor (samo Šluknovsko in Friedlandsko je bilo
srbsko, t. zv. župa Zagozd); v Šleziji je bilo češko
Opavsko. Na zahodu so segali Čehi v VII. stol., ko se
začenja njih zgodovina, pismeno dokazana, s svojimi
otoki črez Šumavo tudi v Bavarsko in na jugu do
Donave, mestoma celo črez njo. Kako daleč je šla na¬
seljenost v staro Panonijo in ali so prebivali tam
Čehi ali pa predniki Slovakov, ne moremo trditi z
zagotovostjo. Po vsem so segali vsaj do Blatnega
jezera, kar spričuje zgodovina knezov Pribine, Kocelja
in Svatopluka.

81

Kakor drugi slovanski narodi tudi Čehi izprva niso
bili enotni. V začetku zgodovine vemo malo o notranjih
razmerah na Ogrskem in na Moravskem. Verjetno pa
je, da so bili glavni rodovi, ki tu danes nastopajo:
pravi Čehi, Hanaki, Lahi in Slovaki, Valahi, že v tem
času stalno naseljeni; posebno kar se tiče slovaške
diferencijacije, je to zelo verjetno. Samo tega ne vemo,
kje naj iščemo staro češko-slovaško mejo, ali na
dolnjem in srednjem toku Morave, kakor je hotel
Safarfk, ali dalje proti vzhodu.

Več vemo o Češkem, kjer se nam v X.—XI. stol.
v ozemlju izven obmejnega gozda kaže cela vrsta
rodov, med katerimi poznamo v severnem delu ozemlja
od izvirov Oharke proti vzhodu Sedličane, Lučane,
Le muze, Dečane, Litomerce, Psovane, Harvate (češke ?),
v sredi ozemlja Čehe, poleg njih Zličane in na jugu
na Budjeviškem Dudlebe. Nad te rodove so se brzo
po številu in moči dvignili Čehi. jih, podpirani od svoje
ugodne lege obvladali in se združili ž njimi v celoto,
na katero je prešlo tudi njih ime. Že v IX.—X. stoletju
se rabi ime Čehi (Bo henri  še prej) v širšem pomenu
besede za vse zgoraj imenovane rodove.

Tako združeni narod, ki je prebival v sredi Evrope
nenavadno natančno oddaljen od severnega in južnega
morja, na gornjih tokih velikih, važnih rek in ki je bil
izvrstno obvarovan s prirod ni mi nasipi, se je začel raz¬
vijati zelo veselo in nadepolno. In da ni bilo njegovih
lastnih knezov, ki so hitro zadali njegovemu razvoju in
bodočnosti vsled dobičkaželjnosti velik udarec, zgodo¬
vina češkega naroda bi bila drugačna in češki narod bi
imel v slovanskem svetu drugačno stališče ko danes.

Ta udarec je bila nemška kolonizacija Češke in
Moravske. Na jugu so prodirali Nemci ob Donavi

6

82

proti vzhodu sami in so stiskali češko - slovaške
naselbine. To je bilo naravno in samo to bi raz¬
voju češke narodnosti ne bilo nikdar mnogo škodilo,
ker je nemški val na Litavi trčil ob madjarski jez.
Več je škodila Cehom kolonizacija, ki so jo vabili
češki knezi sami iz rodu Premyslovega, Premysl
Otakar L (1197-1230), Vaclav I. (1230-1253) in
najbolj Premysl Otakar II. (1253—1278) in njega
nasledniki, po njihovem vzgledu pa plemstvo z du¬
hovščino, posebno samostani. To je storilo, da je bil
češki živelj v notranjosti meje češke dežele kmalu
obdan s pasom nemških naselbin, ki so se nepre¬
nehoma krepile in množile, in mest, najprej pod Rud¬
nimi gorami in Šumavo in ob dolnji Labi, potem pa
tudi na Liberškem, Trutnovskem, Kladskenr in pod
Jeseniki. In k temu je pristopila tudi vrsta nemških
naselbin v notranjosti češke dežele. Od XIII. stol.
naprej je bilo prebivalstvo Češke in Mo¬
ravske narodnostno razdeljeno.

Teritorijalno ni bil nemški pas v začetku širok in
kompakten, ker se je tvoril v goščavah obmejnih gozdov.

V XIV. stol. je šla (po prof. Sedlačku) narod¬
nostna meja na Češkem od Kynžvarta do Zdara,
Kralupov, Chomutova (nemškega), Udlic, Rvenic in
Mosta (od Kralupov so šli otoki do Černoca in okolica
Mosta je bila pomešana). Dalje je šla meja okoli
Duchcova do Chabarovic in do Dečina tako, da je
bila okolica Biline in Teplice češka. Za Dečinom se
je vlekla meja črez Benešov (nemški), Kamenico*)

*) Pokrajina okoli Kamenice, Chfibske, Šluknova, ravno
tako kakor Friedlandsko, Hradecko je bila do začetka XIV. stol.
gozdnata z redko naseljenim srbskim prebivalstvom (segalo je
do Jablonca, Ješteda in reke Kamenice); toda že na koncu XIV.
stoletja je bila naseljena z Nemci.

83

Cvikov do Jablon in Rinoltic, črez greben Ješteda k
izvirom Jizere (okolica Liberca je bila že v XIV. stol.
nemška). Dalje so prebivali Nemci v gorah za Vrh-
labjem in Hostinim (to je bilo najbrže pomešano, toda
Vrhlabje je bilo češko, tudi Pilnikov, Trutnov, Žaclef
in Stare Buke so bile v XIV. stol. nemške, Starkov
češki, Broumovsko ponemčeno že v XIII. stol., na
Kladskem so šli Nemci doDušnika; v Orliških gorah
sta bili Olešnica in Rokitnica češki. Za Ustjem je bilo
najbrže več Nemcev, za Poličko in Litomišljem jih je
bilo kakor danes. Pri Nemškem Brodu je bil nemški
otok (prvotno tudi pri Pelhrimovu). Jindr.-Hradec je
bil pomešan, Budjevice tudi, v okolici pa je bilo dosti
nemških vasi. Od Novih Gradov do Cetvin, Rožmberka
in Svetlika so prebivali večinoma Nemci (Kaplica je
bila pomešana, ravno tako Krumlov) in odtod je šla
meja od Hvalšin do Prahatic (mešane), Zablatja in
Vimperka (mešan). Gašparske gore so bile nemške, in
tudi vasi od Sušice in Nirskega do gor. Od Nirskega
do čeških Domažlic je šlo češtvo ob meji, Klatove so
bile mešane, Ronšperk, Hostounj, Straž in Bor so bila
češka mesta, Tahov nemško. Od Tahova je šla meja
mimo Plane (češke) do Hanova, Teple, Bečova in
Bohova. Podobno je bilo z nemštvom na Moravskem
in Šlezkem, samo da je njega postanek še manj znan.
Najbrže se je začela tu nemška kolonizacija še prej.
Na Opavskem se je prvotno češko ozemlje po Prašku
silno zožilo že pred XV. stoletjem na severozahodu
(najprej okoli Cukmantla; Krnovsko je podleglo ger¬
manizaciji po tridesetletni vojni). Na Moravskem so
se začela ravno tako dvigati utrjena mesta, večinoma
nemška. Začel jih je Vladislav I. (1197 — 1222). Kot
najstarejše mesto se imenuje Bruntal, potem Bzenec,

6 *

84

Unčov, v isti dobi so vzrastla tudi Biteš, Olomuc,
Brno in druga, v katerih se je v teku XIII. stol. razvil
meščanski stan, večinoma nemški. Razun tega srečamo
tudi sklenjeno nemško kolonizacijo, n. pr. 1204 na po¬
sestvih Johannitov, pozneje na posestvih v Tišnjovu
in Brezinu, in temu vzgledu je sledila vrsta samo¬
stanov in škofov, posebno škof Bruno (1245—1281),
ki ga imenujejo največjega germanizatorja Moravske.
Na Tješinskem je bila že v XIV. stol. češkopoljska
meja približno tam, kjer je danes.

Niti ogrsko Slovaško ni bilo obvarovano pred
nemško prodirajočo silo. V severni, morda slovaški
del Panonije je začela germanizacija prodirati že v
IX. stol., kakor je razvidno iz nemških imen iz leta
850 v Conversio Bagoarorum et Caranta-
norum,  in  na severu Ogrske so poklicali že v XII.
stoletju deželni upravitelji, ki so vladali namesto
mladoletnega Geze II. (1141 —1161), veliko množico
Nemcev v Spiško župo, da bi jim bili tam opora
proti stikom zvolenjske velike župe s poljsko državo-
Po vzgledu te prve kolonizacije so se začeli Nemci
seliti, in sicer od XIII. stol, od zahoda v stolice preš-
pursko in nitransko, od juga v tjekovsko in hontjansko
(prej ni tu nikakega sledu Nemcev), in ta selitev se
je ojačila posebno po tatarskem navalu 1. 1241, ko je
bila dežela opustošena in ko so kralji potrebovali
novih premožnih naseljencev (posebno za Bele IV.).
Tako se je zgodilo, da po besedah Križkovih na
koncu XV. in v prvi polovici XVI. stol. ni bilo na Slo¬
vaškem skoro nobene občine, v kateri bi ne prebivalo
vsaj nekaj nemških rodbin. Središče in opora nemškega
življa poleg spiskih mest je postala zveza banjških
mest, na čelu Kremnica (v virih se omenja najprej

85

Krupina 1. 1238, Banjška Bistrica 1. 1255 in Nemško
Pravno 1. 1267). To je trajalo do konca XVI. in za¬
četka XVII. stoletja, ko sta dva narodnostna zakona,
ki sta bila v zbornici sprejeta (1. 1563 in 1605), od¬
stranila svoboščine nemških mest in nemščino pri¬
vedla do padca. Od tega časa se začenja slovačenje
in madjarjenje severnoogrskih Nemcev (poslovačili so
se n. pr. Pitkanec, Nova Banja, Bela, Ljubietova,
znatno tudi Štjanica in Banjška Bistrica).

Toda razun popisanega nastanka obmejnega
nemškega ozemlja na Češkem in na Moravskem
vidimo, kako začenja nemški živelj od XIII. stoletja
tudi drugače vplivati na notranjo češko deželo, kako
zatira domače uredbe in slovanski jezik; nemščina je
dobila skoro veljavo uradnega govora, nemški meščani
nemških mest so imeli prednosti, privilegije, svobo¬
ščine napram češkemu ljudstvu, na dvoru, pri plemstvu
in v mestih je gospodovala po Petru Žitavskem nem¬
ščina tako, da se je Dalimil že začel bati pogina češkega
naroda. V začetku XIV. stol. je prišlo to tako daleč,
da je pri kronanju kralja Jana 1. 1311 večina zbranega
ljudstva pela nemško in samo manjšina češko!

Za Karla IV. in njegovega sina Vaclava pa je
nastal preobrat v prospeh češkega življa, kateremu
sta se pridružila tudi plemstvo in duhovščina, ki sta
se znova začela brigati za domači jezik ; ta preobrat
so na mah dokončali v XV. stol. husitski boji, ki so
se v znamenju vere zmagovito bojevali tudi za češko
narodnost  in  proti Nemcem. Nemci v mestih so bili
oslabljeni ali popolnoma izgnani, češki jezik je povsod
zavladal in izmed mest so se počešila n. pr. Žatec,
Litomerice, Ustje nad Labo, Kraljičin Dvor, Jaromer,
Kralj. Gradec, Nem. Brod, Časlav, Kutna Gora, Pelhri-

86

mov, Sušice, Budjevice, Kaplice (Srebro in Plzenj sta
bila češka že na koncu XIV. stoletja). V tem času
dobi tudi na Češkem, Moravskem in na Šlezkem
češčina pravice uradnega jezika. Za izključno uradni
jezik je bila proglašena češčina na Opavskem že
1. 1431, na Tešinskem 1. 1434, na Moravskem 1. 1480,
na Češkem 1. 1495. Sploh se je v teku XV. stol.
Češko in Moravsko hitro počešilo, zakaj utrdila se je
narodna zavest v čeških deželah in oslabelo je nemštvo
v notranjosti in v obmejnem pasu — , toda vkljub
vsemu temu ni imela ta velika in slavna doba češke
povzdige trajnega učinka. Pred vsem je bil že isto¬
časno v XV. in XVI. stoletju del češkega ozemlja
znova ponemčen vsled germanizatoričnega vpliva prote¬
stantizma in nove dinastije. Potem so prišle vedne
vojne in preganjanje, vsled česar so opustela cela sela,
dočiin so se Nemci začeli množiti po silnem navalu
novih kolonistov iz Mišne, Voigtlanda, iz Frankovskega
in Palacije. Tako se je zgodilo, da se je ravno v
dobi, ko je vladal uradni češki jezik v deželi, kjer
je cvetla češka govorica in literatura, izgubilo vkljub
temu največ češkega ozemlja!

Potem je prišla bitka na Beli gori 1. 1620 in
velike spremembe v naslednjih letih, in te so na eni
strani dale češko ljudstvo popolnoma v roke dinastiji,
ki je vladala nemško in absolutistično, ki je že 1. 1627
uvedla nove deželne naredbe, ki je privedla nemščino
do nenavadne veljave, na drugi strani ga vrgla v
vrsto neizmernih bed, bojev in nadlog, ki so i število
i njega življenjsko silo in zaupanje v samega sebe
oslabili do najnižje mere in ga pustila v rokah vedno
množečih se tujcev. Trume rodbin, ki so verno v srcu
hranile stare, narodne tradicije, so se izselile, mnoge

87

so izumrle in mnoge se odnarodile. Ogromna češka
posestva so bila zaplenjena in so prišla v roke tujcev.
Seveda je tudi mnogo boljših rodbin nemških pro¬
testantov moralo ravno tako iz dežele.

Tako se je zgodilo, da se je nemštvo v XVI.—XVII.
stol. znova in hitro okrepilo in se pas nemškega
ozemlja mestoma razširil in utrdil. Posebno Cehi so v
tej dobi mnogo izgubili na severu: na Žlutiškem in
Žateškem (dasi se je v samih Žluticah in Žatcu ohranil
češki jezik do konca XVII. stol.), dalje Postoloprte,
Teplice, Ustje, Bilino, Lovosice (Litomerice so padle
šele v pol. XVIII. stol.), izgubili so Č. Dubo, Šteti,
Mimonj, Vartemberk. Na severovzhodu so izgubili
okraje za Roketnico, Vrhlabjem in Hostinim, na zahodu
glavno okraj pri Prinidi, Hostounu, Ronšperku, Hor-
šovem Tynu, Straži, Boru, Plani, Bezdružicah, Tepli in
Toužimu do Manjetina. Nemško ozemlje, kakor je po¬
pisuje v svojem potopisu iz 1. 1699—1701 A. Frozyn>
se že bliža sedanjemu stanju in ravno to velja po
delih Slavikovih o Moravskem na koncu XVII. stol.
Tu na Moravskem se je bolj spremenilo samo na
severu v poslednjih 250 letih. Ponemčila so re n. pr.
mesta Usov, Unčov, Zabreg in Silperk.

Razun tega je tudi pri samih Čehih materinski
jezik in ž njim narodna zavest tako hitro ginila, ker
so jih stiskali uradi in jih je zapustilo plemstvo, inte¬
ligenca in meščanstvo, da so od polovice XVIII. stol.
ostali rodoljubi obupali nad njegovo usodo in bodoč¬
nostjo. L. 1790 je izrazil Pelci strah, da se bo črez
50 let komaj posrečilo najti Čeha, 1. 1810 je napisal
Dobrovsky Kopitarju znane besede: „Causa gentis
nostrae, nisi deus adiuvet, plane desperata est“. In še
1. 1827 je Jungmann v slabem času žalostno vzdihnil :

88

„Dočakali smo, da bomo priče in pomočniki posled¬
njega pogina materinščine

Toda vkljub temu se je trudilo nekaj mož —
buditeljev naroda — rešiti, kar se je še dalo, in zgo¬
dovina češkega slovstva od polovice XVIII. stol. nam
prekrasno opisuje in kaže, kaj je premogla mala pe¬
ščica ljudij, neznatnih, toda navdušenih, vnetih za veliko
idejo. Vzpodbujeni od novega gibanja omikane za¬
hodne Evrope in oživljeni z jožefinizmom so znali
oživiti domače znanstveno raziskavanje, znali so pre¬
buditi narod, najprej tam, kjer je bil jezik ohranjen, v
prostem ljudstvu, potem v izobraženstvu, zopet so mu
zbudili zavest velike preteklosti, sedanjega življenja in
zavest velikih ciljev bodočnosti, in češki narod, o
katerega življenju se je pred 100 leti dvomilo, o
katerem je zatrjeval dunajski vladi vsled novih reform
upravitelj češkega šolstva Kindermann von Schulstein,
da ga črez 50 let že nič več ne bo, — stoji danes
zaveden in celoten v kompaktni moči 6 1 / 2  milijona
in tvori trden nasip, ob katerega brez uspeha bijejo
valovi nemškega prodiranja proti Slovanom. Žal, da
so politične usode pretrgale vez in združitev še onih
2 milijonov, ki prebivata na severnem Ogrskem.

§ 21. Narodnostna meja.  Kompaktno ozemlje
češkega in slovaškega naroda je razdeljeno na pet
političnih, upravnih celot: v Avstriji v kraljestvo češko,
mejno grofijo moravsko, vojvodino šlezko, na Ogrsko
in v mali košček tudi v pruski Šleziji. Narodopisna
meja, ki deli Slovake od ostalih Cehov, gre črez
Moravsko, toda slovaštvo, kar ga je na Moravskem,
je po vsem svojem življenju tako ozko spojeno s
češtvom in se mu neprenehoma še tako bliža, da ta
meja nima pomena v primeri s politično moravsko-

89

slovaško. Na tej, na Karpatskih gorah, je mejnik, ki
jih globoko deli in ako ne nastanejo nepričakovane
razmere, se bo enkrat za vselej razdelila prvotna češko¬
slovaška enota v dve: češko in slovaško.

Češkoslovaško deželo poznamo jako dobro, za
kar gre hvala obilici razprav in tudi ostrim narod¬
nostnim bojem, ki divjajo ob vsej češko-nemški meji,
To je sploh med vsemi Slovani najbolj znana narod¬
nostna meja slovanska. Začne se na najzahodnejši
točki pri Novem Postrekovu ne daleč od Domažlic in
odtam gre meja češtva tako :

Od N. Postrekova se obrne na vzhod, gre severno
od Klenča in Domažlic črez Milaveč do Bližejova,
kjer se obrne proti severu, zavije v globoki zarezi v
nemštvo s Stanjkovim, gre od Merklina poleg meje
pfestiškega in plzenjskega okraja do Nyranov, za kate¬
rimi je v nemški deželi majhen češki otoček v Suli-
slavi pri Srebru (Mies), na kar se zopet povrne na
sever mimo Touškova in Všerub do Manjetina, potem
pa gre na vzhod do Potvorova in Čiste; odtod se
naglo obrne zopet proti severu in gre v malem loku
zahodno od Rakovnika črez Senomate k Ogri med
Postoloprti in Louni, potem za Ogro do Trebenic in do
Terezina nad Labo. Na tej črti za Ogro je češki živelj
v zadnjem času močno prodrl v obrtne in premogovne
kraje, v duchcovski, mosteški in tepliški, tako, da tvori
v okolici Mosta že vrsto otokov s češko večino*).

Od Litomeric gre meja celotno (razun večjega
ovinka pri Lounkih, Vetli) poleg desnega brega Labe do

*) Seveda samo na temelju pravilnega, zasebno izvrše¬
nega štetja in ne na uradnem temelju. Po Šubertovi mapi je tu
5 otokov v okolici Mosta, Duchcova in Biline, sestavljenih iz
20 občin s češko večino.

90

nem. Libjehova, sev. od Melnika, odtod mimo Mšena
do Bjele pod Bezdjezotn; nad Bakovim se obrne proti
severu in gre v velikem loku poleg mej češkodubskega
okraja gori do Svetle pod Ještjedom, vrne se k Jenčo-
vicam pri Turnovu in gre dalje črez Skuhrov do
Tannvvalda in do najsevernejše češke občine Pasek
pri Visokem. Tu se dotika med Novim Svetom in
Prihovicami narodnostna meja državne meje. Potem
gre v smer k Jaromjeru, v jugovzhodni smeri črez
nemško Rokitnico, Brano pri Vrhlabju, Dolnjo Kalno,
Borovnico črez vrh Zvičina do Kraljičinega Dvora, Du-
benca, Jaromjera, vrne se črez Upico in Kostelec k
Polici, odkoder gre črez državno mejo do Chudobe,
Kladskega*) in se vrne nazaj k Nahodu, Novemu
Gradku, vije se ob Orliških gorah do nemške Rokit-
nice in Jablone pri Kyšperku in gre do nem. Šilperka
na moravski meji. Na Moravskem gre črez Pisarov,
Bohdikov, Bludov pri nem. Sumperku do Šumvalda,
Troubelic, nazaj med Usovim in Mohelnico do Litovla,
na kar gre v križasti črti črez sela južno od Unčova,
Sternberka, Podštata, dokler ne doseže pri Spalovem
šlezke meje. Odtod gre med Bjelotinom in češkimi
Hranicami do Bernatic pri Novem Jičinu, objemlje
Novi Jičin tako, da ostanejo Hodslavice, Vjerovice,
Stramberk, Libhošt’, Pribor češki, in se vrne nazaj k
šlezki meji do Pustjejova, Studenke in Košatek. Od
Klimkovic na Opavskem gre mimo Bilovca črez Lubojate,
Slatino, Lukavec, Janče, Vjetrkovice, Vendelin, Lhotko,
Litultovice, Hlavnice do Neplahovic na pruski meji.

*) Na Kladskem so češke naselbine: Stroužne (Strausenei),
Nem. Cermna (Tscherbenei), Slane (Schlanei), Hudova (Chu-
dowa), Blažejov (Blasewei), Bukovina (Bukovvine), Jakubovice
(Jacobovvitz), Nouzim (Nauseney), Ostra gora (Seharfenberg).
Žakec in Brezove sta že močno nemška.

91

Od državne meje prestopa tu češka meja na prusko
Slezko in tvori tam po mapi Langhansovi Kačerski otok,
ki je sestavljen iz 4 občin in oddeljen od kompaktnega
češkega kota, ki gre od Oldrišovega (sev. od Katerink)
do Velikih Petrovič pri Ratiboru in odtod mimo reke Cine
ob poljskem ozemlju (glej zgoraj str. 56) do Bohumina.
Majhen češki otok je še pri Bavorovem (Bauerwitz).

Od Bohumina in Mor. Ostrave gre meja skozi
že zgoraj imenovani (prim. str. 55) nedognani pas po¬
mešanih češkopoljskih občin črez Moravsko do gore
Sulava v Karpatih in dalje, ako se oziramo na gori
omenjeni pomen ogrske meje, po hrbtu Karpatov in
moravske deželne meje (razun Hodonina) do izliva
Dyje v Moravo. Za izlivom Dyje prestopi to reko,
pusti za seboj občine Poštorno, Hlohovec in Novo
vas pri Valčicah (Feldsberg) — Havranov in Cahnov
nimata več češke večine — potem pa se vrne do
Morave, gre črez Podivin, Vel. Pavloviče, Šakvice,
mimo Gostopeči do Vranovic, Ivana, črez Pribice, Hru-
šovane, Židlohovice, Blučino, Dolnje Kounice do Nem.
Kynic nad Miroslavjem in črez Vymys!ice, Gor. Duna-
jovice, Tvorihraz do Kuharovic nad Znojmom. Odtod
gre meja v križasti črti, v severozahodni smeri črez
Štitare do Dačic, Markvarca na Kumžak na Češkem,
črez Strižovice, Nem. Olešno do Jindrihovega Gradca,
katerega že pravzaprav odtrga od nemškega ozemlja
nem. otok radonjski: Za Jindr. Gradcem gre meja
črez Polikno in Lasenico do deželne meje (za katero
so samo češke manjšine), pa po nji do izliva Lužnice,
za njo gre mimo Kaplic, Krumlova do Netolic, odtod
črez vrh Vrata k Prahaticam in črez Vimperk, Innerge-
fild, Sušice, Tešov, Čahrov, Nemelkov, Nem. Kolyno,
Kubico in Trhanov do Postrekova.

92

V tem češkem okraju so še večji nemški otoki
ti le: budjeviški, ki združuje vrsto občin v okolici
Budjevic (Nemci tu silno padajo), jiglavski v okolici
Jiglave od Stonarova na Moravskem na jugu do Jileni-
nika pri Nem. Brodu na severu, brnenski (na jugu od
Brna črez Modrice in Žilošice do češkega Rajhrada),
rousinovski in vyškovski, olomuški (na jugu od Olo¬
muca do Hnjevotina in Nemilanov), koniški (med Ko¬
nicami in Štjepanovim) in največji, najnevarnejši otok
v okolici nem. Lanškrouna, Mohelnice, Mor. Trebove,
Svitav in Brezove, obklopljen od čeških mest: Poličke,
Litomyšli, C. Trebove, Ustja nad Orlico, Kyšperka,
Loštic in Jevička. Po večini sta nemški še mesti Mor.
Krumlov in Hodonin*).

Izven tukaj omejenega ozemlja so češki otoki še,
toda samo slabo naseljeni, v čistjejovskem okraju na
Dolnjem Avstrijskem, potem v pruskem Šlezkem občini
Husinec in Podjebradi pri Stfelinu (Strehlen), občine
Veliki in Mali Tabor in Cermin pri Sycovu (Gr.
Wartenberg), Bedrihov Gradec (Friedrichsgratz), Petrov
Gradec (Petersgratz) pri Opolju.

Razun tega pa je mnogo Čehov (blizu 385.000)
na Dunaju, dosti tudi v Linzu, Pešti (4100), v Berlinu
(I. 1900 — 1813), v Draždanih (3188), v Lipskem
(1381), Svitavah (823), Kamenici (629); češke naselbine
so bile tudi v Galiciji v glavarstvu žolkievvskem, so še
dosedaj v ogrskem Banatu (v krašovski stolici Šumice,
Helena, Weitzenried-Gernik, Rovensko, Schnellersruhe,
Eibenthal, Ogradina) in v Krušici pri Beli Cerkvi (nad

*) Brno je imelo 1. 1900 38.365 Čehov in 68.702 Nemcev,
v Olomucu je bilo razmerje 6798: 13.982, v Jiglavi 4228: 19.765,
v Znojmu 1854:14.014, v Hodoninu 3987:4976, v Krunilovu
879: 1233, v Zabregu 761:2206.

93

9000), dalje v požeški, belovarski, virovitiški in ogu-
linski župi Hrvaške-Slavonske (glavno v občinah Čazma,
Garešnica, Grubišno polje, Končanica, Daruvar, Puni-
tovci in dr.) Tu jih je zadnja statistika naštela 31.588
(prišli so glavno v letih 1880 - 90). Množica naselbin
z imenom Csehi na Ogrskem kaže na nekdanje češke
kolonije. Tudi naselbine, ki so nastale v XV. stol. v
Gemeru in Malohonti, so že poslovačene. Češka kolonija
pri Voitsbergu na Štajerskem, ki je prišla v štiridesetih
letih minulega stoletja iz Sušice, je že ponemčena.

Na Ruskem, v volinjski guberniji so nastajale češke
naselbine od 1. 1868 v dubenskem, rovenskem, luškem,
žitomirskem, ostriškem in vladimirskem okraju (naj¬
večje naselbine so Glinško — IVnnrcm., Zdolbunovo,
Kupičevo) pa na Krimu (Bohemka in Čehograd) in pri
Novorosijsku Kyrilovka, Metodjejovka in Gljebovka
(tudi iz I. 1868), na Poljskem (Kučov, Želov, Lodž)
in drugod. Vseh je bilo na Ruskem naštetih 50.385
in izmed njih 55% (27.670) v volinjski guberniji, v
lodžskem okraju 4978, v Podkavkazju 3360. Na Bol¬
garskem so češke kolonije v Vojvodovem in Bršljanici
blizu Plevne.

Razun tega se je nastanila množica Čehov v
Združenih Državah severnoameriških, največ v državi
Illinois, v Jowi, Minnesoti, Nebraski, New-Jorku, Oliiju,
Texasu, in Wisconsinu, skupaj približno % milijona.
V Novi Zelandiji je blizu Aucklanda nemškočeška na¬
selbina Puhoj (približno 800 Čehov).

§ 22. Slovaštvo na Ogrskem je sedaj že precej
dobro znano; meja mu gre od Devinske Nove Vasi
pri izlivu Morave v Donavo, ob Moravi in ob deželni
moravski in gališki meji, razun občin, ki se štejejo za
poljske na Trenčanskem, Oravi in Spišu (prim. zgoraj

94

str. 58) do Stropkova na severu Zemplina, dasi je
seveda v Spisu, Šarišu in Zemplinu posejano z vrsto
drobnih ruskih otokov, glavno v okolici Kežmarka,
Stare Lubovne, Bardijova, Stropkova pri Popradu,
gornje Tople, Ondave, ki jih tu ne moremo naštevati.
Od Stropkova gre meja črez Brežnico, Turjance, Dza-
palovce, Hrabovec, Papin na Sninu, odtod mimo Porube
do Velikih Remet v užhorodski stolici in dalje črez
Podhorodje, Konjuš, Huto (najvzhodnejša slcvaška
občina), Nemško pri Užhorodu, Bježovce, Cjernopole,
Tegeni, Stretavko, Slavkovce, Petrikovce, Ujiak, Kazmir,
Kužmice, Hanisko, Rudno, Hnilec, Krompahe, odtod
precej v ravni črti črez Štilbach, Betliar, mimo Rožnave
(Gemer) do Štitnika, Šivetic, Brusnika, Meleghed’a,
Čerčan (mimo Rimavske Sobote), Keresztura mimo
Lučenca do Luboreča, Zombora, Sklabine, Hrušova,
Merovca, Cankova, mimo Levic do St. Tekova, Vrabljev
in Komjatic, kjer se razprostira velik in širok slovaški
otok do Novih Zamkov na Žitvi. Od Komjatic gre
meja črez Urmin, Močonok, Šoporno na Galanto,
Fedymeš, Šarfijo, Hrv. Grob, Čeklys, Ivanko, Prešpurk
in Devinsko Novo Vas.

Znotraj ima večje nemške otoke pri Nem. Pravnu
v nitranski in turčanski stolici, pri Kremnici (stolica
turčanska in tekovska), v Dobšini (Gemer) in v Spišu
(v okolici Kežmarka in Jelnice) in manjše še ruske,
poljske in tnadjarske (glavno med Vrabljanci in Nitro
proti severu in v Abanji na zahodu Košič). Zato pa
so številni slovaški otoki še v notranjem in južnem
Ogrskem, in to glavno vstolicah ostrihomski in peški
(v okolici Svetega Križa in Pomaza); potem se vleče
vrsta malih otokov iz Novograda od Darmot do peške
stolice in do Kerepeša in Piliša (vse to so ostanki

95

nekdanjega slovaškega ozemlja). V boršodski stolici
so otoki v okolici Miškovca, v zemplinski pri Novem
Mestu, v sabolški je bila Nired’haza. Manjši otočiči
so še v prešpurski, biharski, siladski, komarenski, veš-
primski, bjelehradski, gemerski, abautornjanski, bereški
stolici. Največje slovaške kolonije so se združile na jugu
in to deloma v stol. bekeški (Čaba, Komloš, Sarvaš), v
baški (Selenča, Lalit’, Pivnica, Hložani, Kysač, Kulpin,
Kereštur, Kocura*) in največja Petrovec), v Canadu
(Banhedeš, Pitvaroš, Nad’lak) in v torontalski (Sandor,
Kovačiča, Padina, Hajdušica, Lizika, Aradac in druge).

V Slavoniji je še čisto slovaška naselbina Stara
Pazova in v Sremu jih je precej okoli lloka, Šida in
Zemljina, Punitovci v virovitiški župi so do polovice
češkoslovaški.

V novejšem času so prišle vesti, da se tvori na¬
selbina protestantskih Slovakov na Bolgarskem pri
Mitropolju blizu Plevne.

Sicer je največje slovaško mesto Budapešta, kjer
jih je naštela statistika 25.000 (toda tam jih je več nego
dvakrat toliko). Enako živi še mnogo Slovakov na
Dunaju (črez 50.000). Največ gre izseljevanje v zadnjem
času v razna mesta Združenih držav Severne Amerike.

§ 23. Statistika.  Uradno štetje ljudij češkega
naroda po nemških krajih Češke, Moravske, Slezke,
na Dunaju (ravno tako kakor Slovakov na Ogrskem)
se je vršilo pogostoma na škodo češke narodnosti tako,
da so vsled nemoralnega pritiska bili odvisni ljudje
prisiljeni namesto materinskega in rodbinskega jezika

*) Kam jezikovno spadajo Slovaki v Kerešturu in Kocuri,
o tem so se v zadnjem času prepirali VI. Hnafjuk, ki jih je
imel za Ruse, in Fr. Pastrnek, A. Sobolevskij, J. Polivka, S.
Czambel, ki jih po pravici imajo za Slovake iz zemplinske in
šaryške stolice.

96

češkega priglasiti nemški jezik kot občilni. Zato bo
pri številu češkega naroda vedno potrebna znatna
korektura uradnih podatkov.

Avstrijska statistika je našla 1. 1900*) 5,955,397
Cehov.

V Nemški državi je bilo naštetih Čehov in

Moravanov (število se ne more strogo
določiti, prim. zgoraj str. 61.) . . . 115.000

Na Ogrskem so našteli Slovakov ....  2,019.641

Na Ogrskem se šteje Čehov. 50.000

V Ameriki štejejo Čehov in Slovakov naj¬

manj blizu. 800.000

Na Ruskem (1. 1897 naštetih 50.385) . . 55.000

V ostali Evropi. 20.000

9,015.038

To število je treba po verjetnih rezultatih na Češkem,
na Moravskem in na Šlezkem zvišati za 2 do 300.000,
na Dunaju vsaj za 2 do 300.000, na Ogrskem Slovakov
za 150 do 200.000**), toda tu je zopet treba odšteti
Poljake in Ruse, ki so šteti za Slovake. Mogoče je
tudi, da jih bo v Ameriki nekaj sto tisoč več. T. Čapek
ceni tam Čehe in J. Parička Slovake po pol milijona.

S tem bi dobili kot maksimalen rezultat Čehov
s Slovaki za leto 1900 skoro za milijon več, torej
skoro 10 milijonov,  ali vsaj približno 95 milijona
(tudi ako odštejemo 100.000 Poljakov in Rusov, ki so
šteti za Slovake); od tega bi prišlo na prave Čehe

*) Izmed teh na Češkem 3,930.093, na Moravskem 1,727.270,
na Šlezkem 146.265, na Spodnjem Avstrijskem 132.968, k tem je
že priklopljen Dunaj SJ02.712 Čehi. Toda Čehov in Slovakov na
Dunaju je naštel A. Štepanek blizu 385.000 Oficijalno je bilo
naštetih na Dunaju 1. 1890 — 5.3 °/ 0 , 1. 1900 — 6'9°/ 0  Čehov.

**) L. 1905. je bilo naštetih Slovakov na Ogrskem 2,076.520.

97

črez 7 milijonov in na ogrske Slovake visoko črez
2 milijona (približno 2,600.000). Pripomnim še, da so
Cehi v svojem ozemlju, izvzemši v zgoraj označenih
otokih, poprečno čisti, dočim imajo Slovaki precej
pomadjarjenega življa. Najbolj čista stolica je oravska
(947% Slovakov), potem trenčanska (927), liptovska
(92'5) in zvolenska (89‘3).

Daljše statistično razmerje je:

V številnem razmerju obeh spolov vidimo pri
Cehih na Predlitavskem razmerje 1000:1056 — torej
znaten prebitek žen. O Slovakih nimamo točnega šte¬
vila. Toda če sodimo po komitatih, v katerih prebivajo
Slovaki, nam kaže ogrska statistika poprečno več žen
nego mož, n. pr. v 11 zahodnih in srednjih stolicah
razmerje 1000:1062 (civilnega prebivalstva, 1050 z
vojaki), v vzhodnih je razmerje 1000:1097 (1078).

Pri Čehih vidimo v primeri z ostalimi pred-
litavskimi Slovani v zadnjem času manjšo plodnost,
toda za to se doseže večja starost, torej podalj¬
šanje let. Število mladih ljudij do 20 let je manjše,
podnormalno (45 7%), število starcev nad avstrijskim
normalom (15'6% nad 50 let). Oženjenih, oziroma
omoženih je 365%, število, ki je zelo veliko (v
Avstriji imajo samo Rusini večje število). Naravni
naraščaj prebivalstva na temelju plodnosti je znašal v
čisto čeških okrajih Češke leta 1881—1890 — 958,
leta 1891—1900 — 99 (pri Nemcih 6'64 in 9'67), po¬
prečno torej letno 0.97% — , prirastek, ki stoji znatno
pod poprečnim številom drugih narodov. Tudi sicer
je znašal absolutni prirastek pri Čehih samo 882%
za 1. 1890—1900, dočim je bil naravni prirastek v
Avstriji v istem času 11% in absolutni 9'4%- Število
čeških porodov (otrok, ki so se živi rodili) je znašalo

7

98

* v isti dobi 34 - 6 %, torej letno 3‘46%, število ujnrlih
247 %• Ni torej resnična legenda o veliki plodnosti
Cehov, posebno pa ne napram sosednjim Nemcem,

katerih se je rodilo na Češkem 1. 1890 do 1900 363
na 100 prebivalcev. Češka plodnost je napram nemški
padla (niti prej ni bila veliko večja) — dasi pri

Nemcih na Češkem umira več otrok in je število

nezakonskih otrok večje*). Tudi pri Slovakih je raz¬
merje plodnosti po uradnem štetju drugačno, kakor
pravi tradicija.

Število porodov je pri Madjarih višje nego pri
Slovakih in tudi število porok na Dolnji zemlji je

*) Tu pripomnimo zaradi zanimivosti, da v Cislajtaniji,
ako primerjamo štetje od I. 1851 do 1. 1900, Slovani v celoti
vedno rasto in Nemci padajo. Zanimivo tabelo je sestavil T.

99

višje nego v goratih, revnih slovaških krajih*). Ta
pojav je pač v zvezi z blagostanjem. Tudi število
umrlih otrok je na Slovaškem veliko in odvisno od
istega vzroka. Skupaj je znašal po datih E. Stodole
prirastek porodov leta 1900 v primeri s številom pre¬
bivalstva leta 1869, torej črez 30 let, v slovaških sto¬
licah Ogrske samo 28%, pri Madjarih nasproti temu
34%. In prirastek pri Slovakih požira še v veliki
meri izseljevanje.

Izseljevanje je jako škodljivo Čehom in Slo¬
vakom. Pri Čehih vidimo vsled gospodarskih vzrokov
skoro stalno izseljevanje v sosedna nemška obrtna
središča, glavno na Dunaj, kjer narodnostno lahko
padajo — nemški val v češke dežele je neznaten
— in poleg tega stalno, še dosti veliko izselje¬
vanje v tujino (iz Češkega v zadnjem desetletju
70—90.000), poleg katerega nima priseljevanje prav
nobenega pomena. Pred leti je izseljevanje v Ameriko
zelo oslabilo češki živelj na Češkem in Moravskem.
Danes je izseljevanje pri Čehih slabše, zato pa je
močno pri Poljakih, in to v tako pomembni meri, da
se more glavno s tem razjasniti mali prirastek slova¬
škega naroda na Ogrskem, ki je dosegal med vsem
prebivalstvom Translajtanije 1. 1851 še 132 %, leta
1880 12%, 1. 1890 11% in 1. 1900 samo 10'5% !
V poslednjih 30 letih XIX. stoletja se je izselilo po
računu E. Stodole iz 12 slovaških stolic kakih 307.000
ljudij, glavno v Ameriko — in tako ni čuda, da je bil
od 1. 1850 do 1900 skupen prirastek Madjarov 80%
(v tem so seveda vštete tudi umetno pomadjarjene

*) Tako je štel E. Stodoia. Nasprotno pa dokazuje v
novejšem času Bohač iz uradne statistike, da stvar ni taka in
da je plodnost pri Slovakih večja.

7 *

100

narodnosti približno v številu 25 °/ 0 ), t. j. 1 , 6% letno,
Slovakov pa istočasno samo 32'6%, t. j. 0 66% letno.

Krasen uspeh, najkrasnejši med vsemi Slovani,
kaže češka narodnost, ako sodimo stopinjo vseobče
omike na temelju merila pismenosti. Tu stojijo Čehi
pred vsemi slovanskimi narodi, da tudi pred Nemci v
avstrijski državi, zakaj po uradni statistiki je bilo med
Čehi pismenih ljudij 9377%, dočim pri Nemcih 91'84%,
pri Slovencih 68'53 %, pri avstrijskih Poljakih 47 52%,
pri Srbih in Hrvatih 24 80% in pri Rusinih samo 21 '87%.
Na Ogrskem je razmerje tako: v zahodnih,čisto slovaških
stolicah, je analfabetov nad 6 let starih 32%, v srednjih,
pomešanih z Madjari in Rusi, 42 %•

Drugače je češka narodnost, kar se poklica tiče,
tako razvrščena, da ima izmed 100 oseb za svoj po¬
klic poljedelstvo 43 1, obrt 36'5, trgovino in preva¬
žanje 93, javno službo 11*1 %. Tu je torej znatna
tendenca za obrtno delo, v katerem prekašajo v Av¬
striji Čehe samo Nemci z 38%; drugače je češki na¬
rod večinoma še vedno zemljedelski, toda stoji že
globoko pod avstrijskimi Poljaki (65%), Slovenci
(75%), Srbohrvati (87%) in Rusini (93%).

Po veri so Čehi večji del katoliki. Pri njih je
namreč 96 5% katolikov, protestantov pa samo 2'4%.
Pri Slovakih na Ogrskem je narod versko bolj razdeljen,
dasi je tam mnogo več katolikov nego protestantov.
Štejejo namreč 70'2% rimskih katolikov, 5 3% unijatov
in 23% protestantov avgsburške veroizpovedi. Židov
se je priglasilo na Češkem za Čehe 50.080, na Mo¬
ravskem 6792. Nasproti temu se jih je v obeh deželah
oglasilo za Nemce 74.782 (na Češkem 40 521, na Mo¬
ravskem 34.261). Na Ogrskem živi skoro desetina Židov
vsega sveta (skoro 17% evropskih) in razmnožujejo

101

se nad ostalimi narodnostmi (148%). Štejejo se skoro
vsi k Madjarom.

V celoti se vidi iz zgodovine in iz številskih na¬
rodnostnih češkoslovaških razmerij, da so Cehi v za¬
četku veliko več izgubljali nego pridobivali. To neu¬
godno razmerje se je sedaj vstavilo, na mah se je
postavila s češko zavestjo in navdušenim sodelovanjem
vsega naroda nemškemu prodiranju trdna meja. Nekaj
je še neizogibno določeno za izgubo, posebno vsled
naše nesrečne »manjšinske" politike v zadnjih dvajsetih
letih, toda to se bo zopet drugod nadomestilo. Naj¬
nevarnejše mesto je meja na severnem Moravskem,
kjer sedaj Nemci napenjajo vse sile, da bi spojili
svoje kompaktno ozemlje z velikimi otoki lanškroun-
skim, zabreškim, olomuškim in tam odsekali češko
deželo od Moravske*). Tu mora češki narod najbolj
pripomoči pri delu in obrambi.

Treba je okrepiti češki živelj na meji, staviti
proti nemškemu denarju češki kapital, proti nemški
šoli češko šolo, proti napadom narodno zavednost.
Treba je okrepiti češki živelj gospodarsko in fizično
z izboljšanjem blagostanja in s povzdigo inteligence.
Potem se Čehom ne bo treba bati za svojo narod¬
nost. Poprečno je vendarle gibanje na meji v korist
Nemcev v zadnjih 50 letih tako neznatno, da bi tra¬
jalo stoletja, predno bi postalo vidno in občutno**).

*) Sicer je napredek Čehov na Moravskem proti Nemcem
ugoden. Češki prirastek je znašal v zadnjem desetletju 849°/ 0 ,
pri Nemcih samo T96°/ 0 . Tudi v nemškem ozemlju so Čehi
napredovali (za M°/ 0 ), dočim so Nemci na Češkem nazadovali
za 0'5°/ 0  (Bohač). Najslabše razmerje za Čehe kaže okolica
Moravske Ostrave, kjer odstotek našega ljudstva silno pada.

**) Slabše je to, da se češki kraji na notranjem Češkem
praznijo vsled odhoda Čehov na Nemško (na Moravskem se

102

Nemci že sami priznavajo, vsaj razumnejši, da se
Češka ne more germanizirati. Samo šovinisti računajo
s tem, posebno pa oni, ki gledajo iz Nemčije na
češki „Querriegel“ in vpijejo, da se mora odstraniti,
da se tako nemštvu olajša prodiranje do Jadranskega
morja. Toda tudi ti se motijo, kakor so se ušteli oni,
ki so menili, da je mogoče raznaroditi Poljake v
pruski državi.

Hujše gre Slovakom na Ogrskem, kjer nimajo
političnih pravic, tem hujše, ker jim grozi po vzoru
Pruske državna razlastitev. Toda tudi oni se drže v
celoti v svojih mejah proti Madjarom — umikajo se
samo zmerno proti sredini meje — in če bi ne bilo
silne madjarizacije v notranjosti naroda, v njegovih
višjih vrstah in če bi ne bilo ravno tako velikega iz¬
seljevanja — bi se ljudstvo samo vzdržalo tem prej,
ker si pri vsem prizadevanju neprenehoma asimilira
poljski živelj na severu in ruski na vzhodu slovaškega
ozemlja. Ko sem načrtal po uradnih podatkih iz leta
1900 svojo narodopisno mapo Slovakov, so Rusi pro¬
testirali proti razmeram, ki jih je kazala na škodo
ruskega življa in v korist slovaškega uradna statistika
na vzhodu Slovaškega. Pokazalo se je, da prodiranje
Slovakov v resnici ni tako naglo, kakor se je v tej
statistiki videlo, ampak da vendar eksistira. Vse
vzhodnje Slovaško je pravzaprav poslovačena Rusija
in ta proces se nadaljuje.

bolj praznijo nemški kraji).. Izmed 100 prebivalcev na Češkem
je živelo v večinoma nemških okrajih leta 1890 33 46 °/ 0 , 1. 1900
že 3461 °/ 0 . V tem desetletju se je pomnožilo število samo
nemško govorečih otrok v nemških okrajih za 81 °/ 0 , v čeških
okrajih češko govorečih otrok samo za 4 8 °/ 0  (Bohač). Vzrok
tega je premoč nemške obrti, ki odvaja Čehe v nemške kraje.

103

§ 24. Dife re n c i j a c i j a. Od prvotne plemenske
diferenciacije se ni ohranilo na Češkem nič bolj izra¬
zitega. Vse se je združilo v teku časa v enoto in v
čemer so se razlikovali okraji v notranjosti telesno,
jezikovno in etnografično (na pr. po kroju), vse to
se je v zadnji dobi izgubilo, izvzemši nekoliko malih
ostankov. Nova civilizacija od polovice XIX. stol., šola,
vseobča vojaška dolžnost in podobni faktorji vse hitro
zabrisujejo. Samo na Moravskem je ohranjena večja
notranja in zunanja razlika, toda tudi ta se bliža svo¬
jemu koncu.

Na Češkem so trije pasovi glavnih čeških dia¬
lektov : jugozahodni, srednji in severovzhodni, a nimajo
tako močnih znakov, da bi tudi zunanje bolj določno
stopali na površje. Nasproti temu pa tvorijo manjši
kraji, ki so si ohranili svoj dialekt in drugo, posebno
kroj, zanimive narodopisne otoke in imajo tudi po¬
sebna imena, ki so jim jih dali sosedi. Tako je stopil
na površje v nedavnem času določneje mali plzenjski
okraj na zahodu (Zalesje, Podlesje) in na vzhodu Li-
tomyšelsko z orliškim dialektom in sedaj se razlikujejo
na jugovzhodu Blatjaki  (od blata — jezer med
Sobjeslavo in Trebonjo) in na jugozahodu v Šumavi
poseben češki rod Hodov,  ki je prebival prvotno
med Domažlicami in Tahovim, danes, odkar je del
okoli Tahova in Primde ponemčen, samo v bližini
Domažiic. Za tip češkega kmeta veljajo dosedaj ljudje
iz Podripskega.

Posebnost Hodov je dala povod raznim teorijam
o njih postanku. Že Pavel Stransky, pozneje Riiffer,
Wenzig, Erben, Grabowski so menili, da so to Poljaki,
ki so se naselili pod Bretislavom I. Toda v hodskem
dialektu ni sledu poljščine. Sicer se ohranitev Hodov

104

pojasnjuje z zahodnim gorskim krajem, s tradicijami
in privilegiji, s katerimi so bili kot mejni stražniki
od čeških kraljev obdarovani (že v XIV. stol.).

Več plemenskih posebnosti je ohranjenih na
Moravskem. Tu lahko dobro razlikujemo štiri ple¬
mena, in to ne samo jezikovno, ampak tudi s po¬
močjo drugih znakov, telesnih in narodopisnih, glavno
kroja, in kar je še več, narod sam to razliko čuti in
jo uporablja. Najboljši in pravzaprav dosedaj naj¬
zanesljivejši in znan dokaz je dialekt, v drugi vrsti
narodni kroj. Druge razlike niso znanstveno obdelane.

Na tem temelju vidimo, da sega predvsem iz
Češke na Moravsko čisto češka  oblast pri Češko-
moravski visočini, katere meja se začne pri poliškem
ostrovu Olešnici in gre črez Stjepanov, Radostili,
Merin, Opatov, Predin, Staro Riso, Novo Žišo, Želetavo,
Kynice, Budkov do Puiice pri Bitovu, kjer prehaja v
nemško deželo.

Na severovzhodu Moravske in v Šleziji prebivajo
Lahi  (kraj se imenuje Laško) in zavzemajo Opavsko
in češki pas Tešinskega (prim. zgoraj str. 55) in na
Moravskem zagozdo med deželo in mesti Priborom,
Brušperkom, Mor. Ostravo, Mistekom in Friedlandom
do okolice Suhodola, Novega Jičina, Štramberka in
Frenstata. Ime Lahi se ne rabi med ljudstvom splošno
(poleg njega je tudi ime Valahi in lokalna imena
Horali, Kozlovjani, Hlebovjani, Dulani in pod.*). Laški
dialekt ima močne sledove poljskega vpliva.

Pleme Valahov  in  sicer pravih prebiva na jugu
od Lahov v široki okolici Vsetina tako, da gre meja od
Štitne na reki Vlari črez Vlahoviče, G. Ujezd, Zadverice,

*)  Imena Horaki, Zahoraki, Podhoraki se rabijo prav¬
zaprav na Moravskem pri vseli plemenih.

105

Fryštak, Rusavo pri Hostynu, Rajnohovice, Loučko,
Branko, Lesno, Krasno, Val. Mezinci, Rožnov in V.
Karlovice. Zunaj se še pripojijo prehodni kraji na
severu (okoli Nov. Jičina, Hranic, Kelča) in na jugu
(pri Zlinu). Jezikovno spadajo Valahi pravzaprav k
Slovakom, toda ljudstvo se od njih strogo razlikuje,
in tudi v kroju je različno. To je ljudstvo čisto slo¬
vaškega izvira, na katerega je prešlo samo ime ru-
munskih Valahov, ki so prišli s svojimi čredami in
s svojim pastirskim gospodarstvom (in nazivljem)
v XI.—XIII. stol. do Malih Karpatov in se tu med
ljudstvom izgubili.

Najoriginalnejše pleme so moravski Slovaki,
ki so istega postanka z ogrskimi Slovaki, toda danes
so različni po svojem življenju in jezikovno tako, da
ima na Moravskem samo ozek pas 18 naselbin ogrski
značaj (t. zv. Kopaničarji, Hornjaki). Pri moravskih
Slovakih se še drži narodni kroj v polni sijajnosti in
v taki pestrosti, da razlikuje J. Klvaria 28 skupin, ki
se ločijo med seboj po kroju. Cisti Slovaki zavzemajo
jugovzhodni kos Moravske od Vlare črez Vlahoviče,
Pozlovice, Bfezolupe, Babice do reke Morave, ki tvori
potem zahodno mejo do Rohatca, odkoder se meja
slovaške dežele obrne nazaj proti severu črez Vracov,
Mistrin, Šardice, Čejč, Čejkovice, Bilovice, Podivin do
Breclave (tu se imenujejo P od luža  ki)  tako, da je
tu reka Morava zopet vzhodna meja. Za Dyjo spadajo
sem še 3 poslovačene hrvatske vasi v valčiškem okraju
(Feldsberg): Nova Vas, Hlohovec in Poštorna. To čisto
slovaško ozemlje je okroženo s prehodnim pasom
(t. zv. Dola  ki), ki se vleče od Cejkovic in Husto-
peči mimo Kyjova, Bzenca, Buhlovic, Napajedlov, Kvasic
in Malenovic do Zlina. Meja kroja, ki jo je določil

106

Klvana, pa gre drugače: od Hrozenkova črez Banov
do Napajedlov, od tod do Koryčan, Hustopeči, Podi-
vina (pusti Bojkorsko in Luhačevsko valaškenui kroju).

Vse, kar ostaja v notranji Moravski od teh na¬
štetih krajev, spada po Bartošu plemenu Hanakov,
ki je znan nasproti sangviniško koleričnim Slovakom
v ljudski tradiciji po svoji bodri flegmatičnosti. Pravo
jedro Hanakov prebiva na reki Hani med Vyškovim,
Hulinom, Prerovom, Olomucom in Prostjejovim. Po
kroju so se delili Hanaki na rumene in rdeče (po barvi
hlač iz kože), in rdeči poleg tega še na Ban jake  pri
reki Hani (središče Vyškov), na Blata  k e pri Blatu
(Prostjejov), na Zabečake  na levem bregu Bečve
(Holešov) in Moravčike  pri Moravi (Kromeriž).
Rumeni so bili zagozdeni med reko Hano in Blatom.

Oblast ogrskih Slovakov se lahko razdeli samo
po teoriji, in to dialektologično na zahodno oblast
(na Nitri in Vagu), srednjo (na Gronu, gornjem
Vagu) in vzhodno od meje Gemera in Liptova
proti vzhodu. Te imajo mnogi samo za poslova-
čene Ruse, in dejstvo je, da se na celi vzhodni
slovaški meji v spiški, šaryški, zemplinski in užho-
rodski stolici ruske občine neprenehoma slovačijo
(prim. zgoraj str. 93). Bolj znana skupina so tu n. pr.
t. zv. So taki  v zemplinski stolici, katerih ime, ki
pride od prašalnega zaimka co, nima prav nič opra¬
viti s starimi Jordanisovimi Satagi. Podobna lokalna
imena so Magurani  v Spišu, Trpaki  pri Nired’-
hazi. Sicer je med lokalnimi oblastmi ogrskih Slo¬
vakov najbolj tipičen originalni Detva (v zvolenski
stol.), v katerega ljudstvu (Detvanci) je Madjar
O. Hermann iskal tuji postanek, hercegovinski, seveda
napačno. Starejši narodopisi in po njih tudi novejše

107

knjige naštevajo kot posebne slovaške plemenske tipe
še t. zv. žafrance, oljkarje, piskrovezce, stekleničarje
i. dr. To so pa samo posebni tipi popotnih trgovcev,
ki hodijo po Evropi od davnih let in ne plemenski
tipi. Posamezne vrste teh trgovcev so šle v svet se¬
veda iz določenih krajev, na pr. piskrovezci samo iz
gornjega dela trenčanske stolice (iz občin Visoka,
Makov, Rovne, Zakopčie, Čača, Krasno), oljkarji in
žafranci iz turčanske stolice. Na Moravskem so po¬
doben potujoči tip rezarji iz Bojkovic.

Veliko večji pomen nego ta lokalna plemenska
razlika ima za češki narod razlika in oddaljevanje
cele ogrskoslovaške veje, ki ima svoje korenine že v
davni minulosti in na zunaj zapečateno trajno politično
oddelitev ogrskih Slovakov od češke krone 1. 1031 —
in ki se vkljub mnogim stikom in mnogim poskusom
zbližanja neprenehoma veča in ako se ne bo zgodilo
nekaj velikega, nepričakovanega, bo prišlo nekoč do
popolnega razcepljenja naroda, prvotno enotnega, na
dva naroda, na češki in slovaški.

Dolgo časa, stoletja, niso Čehi in ogrski Slovaki,
dasi so se razlikovali v narečju, kroju in jeziku in
živeli pod raznimi gospodi v raznih političnih celotah,
čutili te razlike, niso si je bili svesti, nasprotno, lite¬
rarni predstavitelji obeh vej so priznavali enoto in so
se je veselili. Ravno v novejšem času so se pojavili
poskusi, ki naj dokažejo, da so bili Slovaki prvotno
nečeškega, drugoslovanskega postanka, da so bili samo
v teku časa na svoji zemlji glavno pod vplivom češke
cerkvene literature počešeni, in da tudi divergentna
prizadevanja nove dobe niso nič drugega ko povratek
k stari samostojnosti (tako S. Czambel, prim. str. 79.)
Toda ta razlaga danešnjega stanja ni dovolj podprta.

108

Velja sicer, da so Slovaki in Čehi prvotno tvorili
narodopisno in jezikovno enoto, dasi dialektično di¬
ferencirano, ki je približno v istem času zasedla kraj
na jugu Sudetov in na jugu Karpatov. Toda potem
je vsled tega, ker je bila skupna dežela razdeljena s
Karpati na dva dela, izmed katerih je imel eden
združen centrum na zahodu, drugi na vzhodu, in ker
sta ta dva geografična pogoja bila povod vstanovitve
dveh raznih političnih celot, katerih naravna vez —
namreč Donava — je prišla v roke Nemcev, je na¬
stala od 1. 1031 trajna politična oddelitev Češke in
Moravske na eni, ogrskega Slovaškega na drugi strani.
In te oddelitve niso več mogli popraviti ožji literarni in
cerkveni stiki. Med ljudstvom se je notranja jezikovna
in življenjska diferencijacija vedno bolj poglabljala in v
višjih vrstah so sledile različne ideje, ideje za pristop k
drugi kroni, k drugi domovini, načrti druge, samostojne
bodočnosti. Do prvega pomembnega pojava je prišlo
v 1. 1787 in znova v letih štiridesetih XIX. stol., ko
se je odtrgala slovaška literatura od češke. Od tega časa
morajo Čehi računati s tendenco, ki hoče narodno enoto
češkoslovaško, sicer tudi pred tem vedno samo teoretične
cene, zameniti za dve enoti, ki sta si sicer sosedni, toda
samostojni, in Slovakom odkazati v vrsti slovanskih
narodov posebno mesto poleg Čehov.

Tla so, kar se tiče zgodovine, notranje diferen¬
ciacije in raznih političnih ciljev, za to že pripravljena.
Ali bo to v korist slovaške bodočnosti, je težko in
danes še prezgodaj ugibati. Zasedaj ne ostane nič
drugega ko priznati in častiti slovaško individualiteto
in se truditi, da bi pri nji in vkljub nji ohranili ogrski
Slovaki spoznanje, da je potrebna vzajemna opora in
enota, vsaj kulturna.

109

Kar se tiče telesne rasti, so Čehi po novih raz-
iskavanjih karakterizirani po srednji telesni višini
(poprečno 1692 cm,  pri ženah 1573 cm),  po propor¬
cionalni rasti, po znatni lobanjski kapaciteti, po okrog-
lasti lobanji (poprečni lobanjski indeks 83‘3), po oval¬
nem obrazu srednjega razmerja v celoti, kakor v
posameznih delih, po pretežno rjavih ali temnorjavih
laseh in večinoma po svetlih očeh.

Pretežna večina onih, ki imajo kratko lobanjo,
se vidi v tem, da je med lobanjami iz čeških mrt-
vaščnic 1% subdolihocefalnih, 13’5% mezocefalnih,
565% subbrahicefalnih in 290% brahicefalnih in
ultrabrahicefalnih lobanj. Bolj očitnih krajevnih razlik
dosedaj ni bilo mogoče dokazati.

Kar se tiče barve oči, je bilo po šolski statistiki
leta 1880 — 3817% modrookih, 30 - 86 % sivookih
(skupaj 6903 % svetlookih) in 3078% rjavookih,
po barvi las pa 44-04% plavolasih in 5577 % na vo_
in črnolasih. Svetli tip (modre oči in plave lase) je
imelo na Češkem 18'3%> na Moravskem 15'9 %, rjavi
(rjave oči in rjavi ali črni lasje) na Češkem 234 %>
na Moravskem 23'6 %. Sicer pa nastane v dobi dolet-
nosti še primerna temnejša barva, kakor je razvidno
iz statistike, ki je bila napravljena za Narodopisno
češkoslovansko razstavo 1. 1895. Tedaj se je našlo pri
odrastlih 75 % temnolasih.

Iz vsega tega, kar je tu navedeno, vidimo, da tip
češkega ljudstva v naši dobi ni enoten. Še bolj čudno
je to, ako se ozremo na krajevno razžirjenost posa¬
meznih znakov, posebno na kompleksijo. Dočinr pride
svetli tip (modre oči in svetli lasje) v sredini Češke
in Moravske samo na 14 %, je zastopan na Češko-
moravski visočini že z 20—25 % in dosega v neka-

110

terih obmejnih (pretežno nemških) okrajih na češkem
severozahodu nad 30 %. Nasproti temu pa dobimo
zopet v prej imenovanih krajih rjavega tipa 20—25 %,
da, v Podripskem in Podbrdskem tudi črez 25 %>
toda na Češkomoravski visočini na nekaterih mestih
(okraja Pelhrimov, Trebič) samo 11—15 %•

111

v.

Slovenci.

§ 25. Zgodovinski uvod. Slovenci so seve¬
rozahodni del južnega slovanstva in ostanek nekdaj
mogočne veje, imenovane Sloveni*), ki je zasedla
pokrajine med panonskim ovinkom Donave in Ja¬
dranskim morjem in prodirala pri tem na zahodu
daleč v alpske dežele.

Kdaj so se predniki Slovencev prvič pojavili na
teh tleh, ne vemo. Prvi, toda ne prav zanesljivi sledovi
bi kazali, da se je začelo njih prodiranje črez Donavo
k Blatnemu jezeru in Savi, že v Kristusovi dobi. Toda
to prodiranje se do sedaj ne da niti zgodovinsko niti
arheološko točno dokazati. Vedno ponavljajoče se
teorije o avtohtonizmu Slovanov v Alpah nimajo
podlage; tu so prebivali pred Kristusom ostanki Li-
gurov, ilirski, retski, galski rodovi in ostanki starih
anarijskih plemen. Pač pa se je od konca VI. stol.
kraj napolnil s Slovani. L. 551 Jordanis za njih še
ne ve, ker mu je meja Slovanov črta od Visle do
dolnje Drave, toda 1. 595 se je že bojeval bavarski
Tasilo s Slovani nekje na Koroškem in od 1. 600
beremo, da so pretili Italiji. Najbolj se je Slovanom
olajšal prihod po odhodu Longobardov v Italijo 1. 568.

*) Sclaueni, Stlaueiii, žxhipr>vol, Hdhtvrjvoi  najstarejših
virov. Ime Slovenci, nem. Slovvenen se je začelo rabiti v času
narodnega preporoda. Sicer je bilo pri Nemcih zelo razširjeno
in se še danes drži cele vrste topografičnih imen ime Winden-
Windisch.

112

V dobi prvega intenzivnega naseljevanja je bil kraj,
ki so ga zasedli predniki Slovencev, znatno obsežen,
ni pa bil povsod gosto in samo s Slovani poseljen.
Na vzhodu in severu je bila meja Donava (dasi je
češkoslovaški rod najbrže prestopil tudi desni breg),
na zahodu črta, ki gre od Linča, črez Wels na Travni,
Dachstein, Radštatske Ture, Grofi-Glockner, Dreiher-
renspitz in odtod črez vzhodni kos Tirolske (Iselthal
in Pusterthal) do Innichena in do Vidma.

Zasedli so torej južno polovico Dolnjega Avstrij¬
skega, celo Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško in
Gradiščansko, lienški kos Tirolske (vzh. Pusterthal),
salcburški Lungau in južnovzhodni del Gornjega Avstrij¬
skega. To potrjujejo tudi imena krajev, zgodovinska
označba kraja pod imeni „Sclavinia“ in vrsta izrečnih
poročil o slovanskih naselbinah. V notranjosti tega
ozemlja navajajo viri ob hrvaških kolonijah nekatere
stare rodove, kakor Duljebe, Suselce, Stodorane.

V prvi dobi svojega zgodovinskega življenja so
prišli Slovenci pod težki jarem avarski, katerega pa
jih je osvobodil Samo (623—658). Zato pa niso mogli
vzdržavati napadov Nemcev, ki so prihajali iz Bavar¬
skega. V začetku vidimo tudi tu odpor, toda ta je
bil hitro strt, slovenski vojvodi postajajo bavarski
vazali (od 1. 745, definitivno od 1. 772), pozneje pod¬
ložniki Frankov (od 1. 788) in Furlanskega, in kot
posledica vsega tega je prišla hitro sistematična nemška
kolonizacija in ž njo združena germanizacija Slovanov;
največjo ulogo je imela pri tem cerkev, ki je prinesla
deloma iz salcburške škofije, deloma iz Ogleja (meja
oglejske oblasti je bila od 1. 811 do 1. 1751 Drava) krst,
spojen pogostoma z germanizacijo. Slovanska škofija
velikomoravska ni dolgo trpela in ni imela vpliva.

113

Od VIII. stol. so se začeli alpski Slovani, ki so
pred tem že prodrli črez zgoraj imenovane meje,
umikati, posebno na severu med Karantanijo (Ko¬
roškim) in Donavo, v pravi t. zv. Vzhodni Marki.
Tu na severu se je posebno močno prijela nemška
kolonizacija pri Donavi, potem na Litvi in Muri, na
Koroškem v kraju pri Celovcu in ob gornji Dravi (sicer
je prodirala po tej reki sami malo), dalje v kraju pri
Blatnem jezeru, in da ni bilo Madjarov in bavarskega
poraza 1. 907, bi bilo nemštvo pač poplavilo vso
Panonijo in pospešilo germanizacijo Podravja. Nemška
meja bi danes ne bila na gornji Rabi, ampak na
dolnji Savi. To so preprečili Madjari, toda panonsko
slovanstvo je podleglo v teku časa z malimi izjemami
njim. Sicer se da hitrost, s katero so se alpske
pokrajine germanizirale, pojasniti s tem, da Slovanov
v severnih, alpskih pokrajinah Vzh. Marke ni bilo
nikdar mnogo, da so živeli v raztrošenih naselbinah,
pač že v začetku pomešani z nemškimi naselbinami.

Ko je Pribina ustanavljal v Panoniji cerkve, ki
jih je posvečeval solnograški nadškof Liufrain, beremo
v seznamku prisotnih vladik iz 1. 850 poleg 15 slo¬
vanskih tudi 15 nemških imen in spoznamo vrsto
naselbin z nemškimi imeni. Slovanstvo torej tu ni bilo
močno in kompaktno in ni čuda, da nam izginjajo
zadnji ostanki Slovanov v obeh Avstrijah že v XII. in
XIII. stoletju. Kompaktno so prebivali najbrže samo
na jugu v Karantaniji in Kami ji, tam, kjer so se
ohranili do danešnjega dne.

§ 26. Meje slovenstva.  Danes zavzema
slovenstvo predvsem vso deželo Kranjsko, (izvzemši
nemški otok kočevski), sever Istre, Goriško, videmski
kos Furlanskega, južnovzhodni del Koroške, južno

8

114

Štajersko in mali del zahodne Ogrske (v železni in
zaladski stolici).

Narodnostna meja gre počenši od morskega
obrežja nad Trstom od Devina (Duino) mimo Tržiča,
Gradiške, zahodno od Gorice do Kormina (Cormons),
odtod prestopi v Italijo do Vidma (Udine), do pokra¬
jine na vzhodu od Čedada, Tarčenta, Rezije in se
vrne k državni meji pri Kaninu, odkoder gre do
Pontebe (Pontafel, Pontebba). Odtod gre do sv. Mo¬
horja (S. Hermagor) ob Žili, dalje črez Dobrač k
izlivu Žile v Dravo pri Beljaku (Villach), ki je veči¬
noma nemški. Tu prestopi Dravo in gre med Osojskim
(Ossiach) in Vrbskim jezerom (Worther-See) črez
Kostanje (Kostenberg), Blatograd (Moosburg), Karnski
grad na Gosposvetsko polje, že skoro popolnoma
ponemčeno, dalje gre, prestopivši Krko, do Djekš
(Diex), Kerčanj pod Svinjskimi Alpami (Greutschach),
do Grebinja (Griffen), Rude (Ruden), Leda (Eis, Eisen-
berg), Laboda (Lavamund, ponemčen), mimo ponem¬
čene Sobote do Pernic, Sv. Jerneja, Sv. Pankracija do
nem. Arveža (Arnfels). Od tukaj se je razprostiralo
še pred 50 leti slovensko ozemlje do Vrhovcev, Ernoža
(Ehrenhaus) ob Muri in ob reki do Obokov (Obegg),
toda danes je kraj na jugu te črte ponemčen in meja
gre črez Kapljo, Pesnico, Klanec, Špičnik, Ceršak in
mimo Kresnic do Svičine. Ravno tako je ponemčen
tudi desni breg Mure od Svičine do Radgone in mejna
slovenska občina je danes tu Marija Snežna, potem
gornji tok Ščavnice in občina Plitviški Vrh (Plitvica
je nemška), za katero prestopi meja pod nemško
Radgono Dravo in gre črez Potrno, Zenkovce in Go¬
rico na Ogrsko. Tu gre najprvo ob državni meji do
občine Serdice, kjer se obrne v smeri proti nemškemu

115

sv. Gothardu ob Rabi in doseže Rabo pri Dolnjem
Saniku (Alsoszolnok) in Slov. Vasi (Totfalu). Potem
se povrne na jug in gre črez Bergelin (Balazsfalu),
Šalovce (Sal), Križevce (Totkeresztur), Berkovce (Ber-
kehaza), Falkovce (Urdomb), Lahomerje (Lahomer),
Bukovnico (Bakonak), Strelec, Veliko Palino (Nagypa-
lina) na zapad od Lendave; pri Gor. Bistrici prestopi
Muro, pusti za seboj na levi hrvaške občine Čestjanec,
Strigovo in Mihaljevec, stopi na Dravo, gre ob nji
nekaj nazaj do izliva Pesnice in dalje ob politični
meji Hrvaške, Štajerske, Kranjske, ki jo tvori deloma
Sotla, pritok Save, deloma gornja Kolpa do kranjsko-
istrske meje. Tu pod Snežnikom se narodnostna črta
umakne na jug v Istro in sicer po Czoernigu in Reše-
tarju do črte Klana, Sušak, Lisac, Rupa, Jelšane, Velo
Brdo, Račiče, Podgrad (Castelnuovo), Obrod, Skadan-
čina, Vrhpolje, Miheli, Klanac, Prešnica, Podgorje, Zazid,
Rakitovič, Dvori, Sočerga, Trebeše do rečice Dragonje,
kjer se ob obrežju (izvzemši obrežna mesta) vrne do
Trsta in okoli Trsta do Občin in Barkovelj. S filolo-
gičnega stališča se štejejo tupatam tudi prebivalci za¬
hodnih hrvaških stolic (varaždinske in zagrebške) za
Slovence. V hrvaškem štetju 1. 1900, kjer se Slovenci
še posebe navajajo, pa se jih je na Hrvaškem priglasilo
samo 17.342 in to največ v varaždinski in zagrebški
stolici. Ti Slovenci prebivajo raztreseni med hrvaškim
prebivalstvom. Naselbine z večjim številom Slovencev
ni v statistiki.

Razen te celotne oblasti, ki je močneje pretrgana
samo na severozahodnem kosu, je še ločen otočič na
Ogrskem v šomodski stol. in to v Tarani (Tarany, blizu
Mure na jugu od Šomodi), kjer so 1. 1900 našteli
1597 Slovencev poleg 764 Madjarov (uradna mapa

8 *,

116

Baloghova ga nima). Ravno tako so mali slovenski
otoki v notranji Istri. Nasproti temu vidimo zopet v
notranjosti cele dežele na severu in vzhodu mnoge
nemške otočiče in na jugu v okolici Kočevja (Gotschee)
velik otok, ki je sestavljen iz cele vrste nemških naselbin.

Tudi severna slovenska meja je, kakor vzhodna
na Ogrskem, danes v veliki nevarnosti, da se raztrga.
Tukaj nastopajo v zadnjem času Nemci na Koroškem
in na Štajerskem, kjer imajo v rokah urade in šole,
tako, da Slovenci glavno v koroški deželi močno
padajo. Na Koroškem se je 1. 1890 priglasilo 101.050
Slovencev, toda 1. 1900 že samo 90.495 in Slovenci
se bojijo, da bo prihodnja generacija germanizirana.
Na Štajerskem, kjer so 1. 1850 našteli 642.194 Nemcev
proti 363.750 Slovencem (torej več nego tretjino), so
leta 1900 uradno našteli 902.343 Nemcev in 409.521
Slovencev, tako da so Nemci v teku 50 let narasli za
40'5°/o> Slovenci pa samo za 125 °/ 0 . In dasi niso
uradne številke zanesljive (glej dalje), se vendar velika
izguba ne more tajiti. Slovenci v vseh deželah razen
Kranjske neprenehoma padajo. Prim. tudi zgoraj na
str. 98 navedene tabele rasti avstrijskih narodnosti, ki
kažejo leta 1851 — 640 % Slovencev in leta 1880
— 5'23, leta 1890 — 5’01 in leta 1900 samo 4 , 65%-

Najbolj v nevarnosti je koroška in štajerska meja
med Arvežem in Radgono, kjer se Slovenci neprenehoma
in rapidno umikajo na jug in držijo samo v gorah.
Na Ogrskem ne nazadujejo, dasi so v zelo neugodnem
položaju. Sicer pa Slovenci tudi na Kranjskem samem
le malo napredujejo. Glej sledeči odstavek.

§ 27. Statistika.  Poleg Lužiških Srbov so
Slovenci najmanjši slovanski narod in izgubljajo vsled
svojega težavnega položaja, ker so na eni strani hudo

117

stiskani od Nemcev, na drugi od Italijanov in na
tretji od Madjarov, razmeroma največ, oziroma njihovo
napredovanje je relativno neznatno. V Avstriji so jih
1. 1880 našteli 1,140.304, 1. 1890 1,176.672 in 1. 1900
samo 1,192.780; na Ogrskem so jih 1. 1890 našteli v
zahodnih stolicah 94.993 (na Hrvaškem in Slavonskem
20.987), 1. 1900 jih pa statistika posebe niti ni štela.
Prirastek Slovencev je znašal v celi Avstriji samo
l'37°/ 0>  dočim je sicer prirastlo v državi 94%•

Celotno štejem za 1. 1900 Slovencev :

V Avstriji. 1,192.780

v Italiji*). 35.000

na Ogrskem s Hrvaškim (po Klimi) . . . 102.000

v Ameriki (po Valjavcu). 100.000

v ostalih deželah . 20.000

1,449.780

Trstenjak jih je naštel (štel je manj Ogrov)
1,416.580, St. Klima 1,444.364. Seveda bo tudi v našem
številu treba popraviti število Slovencev v Cislajtaniji.

Na Koroškem jih cenijo izvedenci približno za
40.000 več, nego jih je naštela statistika. In v Trstu in
okolici, kjer jih je leta 1900 naštela statistika samo
16% proti 77% Italijanov, je bilo leta 1907 oddanih
za slovenske kandidate (eden je tudi zmagal) več
slovenskih nego italijanskih glasov. Celotno lahko ra¬
čunamo Slovence okroglo na eden in pol milijona duš.

Vkljub temu malemu številu se ni treba Sloven¬
cem bati popolnega propada, ker imajo vsaj eno po¬
litično ozemlje v svojih rokah (Kranjsko), samo če
bodo znali okrepiti v ljudstvu narodno zavest in še

*) Tako po novejši cenitvi Trinkovi in Musonijevi
Uradno štetje jih je našlo okoli 30.000 v 5734 rodbinah.

118

bolj povečati njegovo omiko. Njih stališče je za Slovane
neizmerne važnosti, ker zabranjuje Nemcem združitev
Adrije s Severnim morjem.

Kar se tiče omike, stojijo Slovenci v Avstriji
pred  Poljaki, Rusi in Srbohrvati, ker imajo samo
239% analfabetov, oziroma 68'5% pismenih ljudi.
Ostali statistični podatki so na kratko ti : razmerje
spolov pri Slovencih kaže 1032 žen na 1000 mož (na
Kranjskem samem 1098 : 1000). Starostna razdelitev
kaže pri Slovencih manjše število mladih (45 8% do
20 let) in višjo starost (189% °d 50 leta); ože¬
njenih, oziroma omoženih je 322% (pod normalom).
Kar se tiče prirastka, nas preseneti v zadnji sta¬
tistiki premah odstotek prirastka na Kranjskem, zakaj
v teku 10 let (1890 do 1900) je znašal samo 1'84%
(1. 1880—1890 samo 37%) proti celemu absolutnemu
prirastku Avstrije v višini 944%*). In na Slovence
same pripade še manj, to je 1 ‘37 %! Vidimo torej
močen zadržek razvoja, katerega vzrok je deloma od-
narodovanje, izselitev v tujino, deloma tudi napačno
štetje. Kar se tiče konfesije, so Slovenci skoro izključno
katoliki. Na Kranjskem je bilo leta 1900 katolikov
99 7% hi če primerjamo konfesijo z narodnostjo, pride
pri Slovencih 99’9% katolikov, torej skoro celih 100%.
Po poklicu je 75'4% zemljedelcev, 13'4 obrtnikov,
3’5% trgovcev in 77% v javnih službah.

§ 28. D if er e n c i j aci j a. Jezikovno so sicer
Slovenci precej diferencirani, toda ta diferenciacija se
ne javi globoko. Za različne posamezne narodnostne
skupine rabi narod večinoma samo geografična imena,

*) Na Kranjskem jih je prirastlo od 1. 1891 — 1900 na¬
ravno 835 °/ 0 , toda ker je število vsled izseljevanja padlo za
6 51 °/ 0 , ostane pravi prirastek le 1 ‘84 °/ 0 .

119

in to bodisi po političnih mejah: Kranjci, Pri¬
morci, Korošci, Goričani, Štajerci aii pa še
bolj lokalna po orografičnih in hidrografičnih raz¬
merah posameznih krajev. Na Štajerskem prebivajo
P o h o r j a n c i, Murski in Dravski Poljanci,
Haložani,  na Kranjskem Gorenjci, Dolenjci,
Notranjci  (Kraševci, Pivčani, Vipavci), ki se razli¬
kujejo med seboj tudi dialektično. Severno od Mure
je zanimivi tip Prekmurcev  (od „Prekmurje“). Na
severozahodu Istre do Dragonje bivajoči Š a vri ni ali
Brežani  so po Rešetarju še čisti Slovenci, tako tudi
Berki  ni  na severu Istre. Zato so Fučki,  njih sosedi
na jugu v okolici mesta Buzeta (Pinguente) kajkavskt
in Čiči  štokavski Hrvati. Tudi Belokranjci, imenovani
po beli obleki in stanujoči med Kočevjem in Kolpo v
črnomeljskem okraju, imajo že kajkavsko narečje.

Sicer pa si besedo o kajkavcih za kranjsko
mejo, dasi jih nekateri filologi jezikovno prištevajo
Slovencem, odložimo za naslednji odstavek zato, ker
se sami imajo za Hrvate in za mejo kranjske vojvodine
nihče več ne priznava Slovencev.

Najzanimivejša in razmerno najbolj obdelana z
deli Baudouina de Courtenaya je slovenska veja, ki
leži na videmskem Furlanskem, to so t. zv. Rezijani.
Zmešani so s srbsko-hrvaško (in morda tudi drugo)
krvjo, vsled česar se je zgodilo, da ni njih jezik
vkljub neznatnemu številu duš enoten in je razdeljen
na 4 razrečja. Ti »furlanski Slovani" prebivajo v 8
čisto slovenskih občinah okraja St. Pietro (Šempeter),
v 3 čistih in nekoliko pomešanih naselbinah okr.
Tarcento (Tarčet), Cividale (Čedad), Gemona (Humin)
in v okr. Moggio (Možnica) v čisto slovenski občini
Resia (Rezija). Baudouin de Courtenay ima Slovane v

120

huminskem in tarčentskem okraju za Srbohrvate, v
Stari gori in Čedadu za prave Slovence, ljudstvo v
šempetrskem okraju za mešanico Hrvatov in Slovencev,
prave Rezijane pa za rod, ki je nastal iz mešanice
Anarijcev s kakim slovanskim  plemenom.

121

VI.

Hrvati in Srbi.

§ 29. Historični uvod. Hrvati in Srbi so na¬
stali poleg Slovencev in Bolgarov iz jugoslovanske
veje in so tvorili prvotno jezikovno celoto, ki jo je
šele zgodovinska doba razdvojila na dva dela, na dva
naroda, srbski in hrvaški; oba branita danes, dasi sta
si svesta bližnjega sorodstva med seboj, svojo narodno
samostojnost.

Bile so sicer že od davna razlike med poznejšim
srbskim in med poznejšim hrvaškim delom prvotne
enote, toda te stare razlike niso bile globoke ; to so
bile razlike v narečju, različna plemenska organizacija,
ločena koncentracija in drugo. Prosto povedano, bila je
tu v začetku vrsta plemen, ki so spadala k eni jezikovni
skupini, ki je bila v notranjosti neznatno dialektično
diferencirana, ki se je sodobno razširila iz svoje se¬
verne zibelke pri Karpatih do Donave in črez Donavo
do Drave, Save in na Balkan; in šele tedaj, ko so
tu plemena zasedla prostrani prostor, ki je bil geogra-
fično znatno razčlenjen, ko so balkanske gore in težko
pristopni kraji ločili pleme od plemena, ko so nastale
vsled te geografične lege razne državotvorne koncen¬
tracije in ko so se pomešali tu in tam ž njimi ostanki
starih narodov, — vidimo, kako s? je začela razvijati
na severozahodu novih stanovališč hrvatska dežela (v
širšem pomenu besede), omejena v X. stol. z morjem
do Cetinja, potem z reko Kolpo in Dravo — na vzhodu

122

v Bosni njena meja ni dognana — in srbska oblast v
širšem pomenu besede, ki je obsegala vse kraje od
Hrvaške proti vzhodu do Sar planine in pokrajino na
reki Moravi. Nji prišteva sodobni glavni poročevavec
Konstantin Porfirogenet tudi obmorska plemena na jugu
med reko Cetinjo, Pivo, Skadrom in Dračem, toda ta
prvotno najbrže niso spadala k Srbom. Kdaj so Srbo-
hrvati to svoje zgodovinsko ozemlje zasedli, ne vemo.
Posamezni rodovi, morda tudi plemena, so prodrla
črez Donavo prej, toda celotna poselitev ne spada
pred V.—VI. stoletje. Gotovo pa niso prišli, kakor
trdi bizantinska tradicija Konstantinova, šele v VII. st.
(c. 630—640) za cesarja Heraklija, ampak so bili že
v valu ostalega slovanstva, ki je prodiral v V. — VI.
stoletju na balkanski polotok.

Zgodovina Srbohrvatov je bila razdeljena koj v
začetku na dve smeri in je bila določena v dvojnem
značaju zemljepisne lege stanovališč. Severnozahodna
plemena v vzhodnih krajih pri morju so se združila
najprej v večjo politično silo (morda že v VII. stol.,
glavno pa v IX.—X. stol.,), v kateri so začela novo,
samostojno politično življenje in ohranila pri tem
staro plemensko ime Hrvatov — sicer neznanega in
dosedaj še ne dobro pojasnjenega postanka. Južni in
vzhodni rodovi, ki so prebivali v svojem jedru od¬
daljeni od morja, v nepristopnem, gorskem, notranjem
ozemlju, so prišli do politične samostojnosti pozneje,
šele v X,—XI. stol., in našli svoje središče in vlado v
plemenu Srbov, ki so prebivali prvotno na rekah
Tari, Limu in Ibru (najprvo se sliši ime „Cpf>nja“ na
stari Rašci), katerega ime se je pozneje razširilo po
notranji deželni celoti, ki se je razlikovala od hrvaške
enote. To dvojno politično življenje je šlo potem

123

neprenehoma vzporedno, da, pogosto tudi v nasprotni,
v bolj divergentni nego konvergentni smeri, in poli¬
tična razdelitev se je utrdila, ko je bilo po pogodbi v
Križevcu 1. 1102 hrvaško kraljestvo trajno pripojeno
ogrski kroni in prišlo 1. 1526 pod žezlo habsburške
dinastije, dočim so se Srbi ravno pripravljali za naj¬
slavnejšo dobo svoje zgodovine, ki se je začela z
velikim županom Štefanom Nemanjo (1168—1196).
Toda ta politična razdelitev naroda se je še bolj
utrdila*), ko je pristopila k nji leta 1219 tudi verska
razdelitev. Hrvati so dobili na temelju svojih političnih
stikov s papežem ne le kraljevo krono, ampak tudi
krst, liturgijo in hierarhijo iz Rima, dočim so Srbi
sprejemali krščanstvo iz Carigrada (glavno za vlade
Bazilija Macedonca) in si tako 1. 1219 tudi vsta-
novili samostojno srbsko cerkev z nadškofom Savo,
bratom Štefana Prvovenčanega. Ta dvojna cerkvena
združitev deloma s katoliško, deloma z vzhodno
cerkvijo je prodrla globoko v vse narodno življenje
in se je pojavila tudi v slovstvu s tem, da so začeli
Hrvati od XIV. stol. rabiti latinske črke, Srbi pa
cirilico in da so se prvi priklopili latinski kulturi,
drugi bizantinski.

Slavo in moč razcvete srbske države je uničila
bitka na Kosovem polju 1. 1389, toda do združitve s
Hrvati ni več prišlo. Srbi, podvrženi turški sili, so
konservirali pod njo svojo narodno posebnost, kon-
servirali, da, pomnožili tudi svojo moč in ko je v
začetku XIX. stol. prišlo do prvih vstaj v 1. 1804 in
1815 in potem korak za korakom k novi politični

*) Vkljub temu še v XI.—XII. stol. zamenjujejo bizan¬
tinski kronisti (na pr. Jan Skylitzes ali Zonaras) pojma Srb in
Hrvat.

124

samostojnosti, se je pojavila tu srbska kneževina kot
močno jedro, zmožno znova koncentrirati in okrepiti
vse, kar je srbskega na Balkanu, v novo narodno
enoto. Hrvati so medtem žalibog znatno oslabeli vsled
stalnih bojev s Turki, potem pa vsled bojev za no¬
tranjo samostojnost in za dinastijo. V zadnjem času pa
sta tudi srbska vlada in dinastija varali nade celega
naroda. In z avstrijsko aneksijo Bosne in Hercegovine
1. 1908 so se izkadile vse velikosrbske sanje v nič. Te
politične razmere so imele silen vpliv ne samo na
notranje stanje dbeh delov prvotne narodne srbsko-
hrvaške enote, to je na neprestano poglobljevanje
obojestranskih razlik*), na okrepitev narodne samostoj¬
nosti na obeh straneh, dasi je ostal jezik skoraj isti
(samo mestoma dialektično različen), ampak tudi na
vnanji razvoj Hrvatov in Srbov. Bile so to posebno
turške vojne in nasledujoča sužnost, ki so prisilile cele
mase, da so se začele seliti iz starih bivališč v nova,
varnejša. V začetku se je srbska kolonizacija širila
glavno v smeri k reki Moravi proti jugu. Prvi centri
in stolice so bili Novi Pazar, Priština, Prizren, Skoplje.
Toda turški boji so smer popolnoma obrnili. Od XVI.
stoletja vidimo, kako se od južne meje proti severu
selijo Hrvati in še v večji meri Srbi. V časih turškega
pritiska je nastala vsled tega predvsem vrsta kolonij
in hrvaških otokov na ogrskih tleh v kraju med
srednjo Rabo, Nežiderskim jezerom, Požunom in Du¬
najem, da nekoliko celo pri moravski Dyji (prim.
dalje) in v notranji Ogrski.

*) Poskusi hrvaškega gibanja za zedinjenje, takozvanega
„ilirizma“ v 30. in 40. letih XIX. stoletja, niso imeli drugega
uspeha, ko da so uvedli enoten slovstveni jezik (štokavščino)
in enoten pravopis.

125

In sodobna srbska izselitev je sploh spremenila
v veliki meri sliko prvotnega srbskega naseljevanja.
Iz krajev, v katerih je bilo nekdaj jedro in srce
Srbskega, iz Kosovega polja in iz Stare Srbije, se je
selilo stotisoče Ijudij v mirnejše dežele avstrijsko-
ogrske. To se je začelo že po bitki na Kosovem polju
(1389) in po pridobitvi Skoplja od Turkov (1391),
ko so se Turki začeli širiti na Lini, v Bosno in Hum
in pozneje še dalje proti severu. Že tedaj so se po¬
mikali Srbi nazaj proti Donavi in tudi njih središče
se je pomaknilo najprej v Kruševac, nato pa v Sme¬
derevo. In ko so napravili Turki leta 1459 konec
srbski in 1. 1463 bosenski državi, so se začeli Srbi
izseljevati v trumah na levi breg Donave in Save.
Že okoli 1. 1481 imamo vest, da se je iz okolice
Kraševca izselilo kakih 50.000 Srbov, in to se je neko-
likokrat ponovilo v teku XVI.—XVIII. stol., posebno
po bitki pri Dunaju 1. 1683 in po karlovškem miru
1. 1699, ko so se morali Turki popolnoma odpovedati
Ogrski in Sedmograškemu. Avstrijskosrbska koloni¬
zacija je bila seveda pozdravljena in dunajska vlada
je obljubljala svoboščine in privilegije, ki pa jih je
potem malo spolnila*).

V začetku XV. stol. se srečujemo s srbskimi
naselbinami na otoku Ceplu in kmalu nato se tvorijo
močne naselbine v Sremu, Bački, Torontalu in Te-
mešu. Največ Srbov pa se je preselilo v Srem, Bačko
in v bližnje kraje 1. 1690 pod vodstvom Arsena III.
Čarnojeviča, patriarha pečkega (pravi se, okoli 80.000

*) Zato so pozneje nastale secesije Srbov iz avstrijske
države, glavno I. 1750 in 1752, ko jih je mnogo tisoč odšlo v
južno Rusijo in se naselilo pri Dnjepru v t. zv. Novi Srbiji
(glej dalje str. 132).

126

ljudij iz široke okolice Peča) in podobno I. 1737 pod
vodstvom Arsenija Jovanoviča. Tudi na Štajerskem so
nastale v polovici XVI. stol. srbske kolonije pri Ptuju.
Vsled vsega tega se je naravno prvotna slovanska
naselitev Stare Srbije tako oslabila, da so njena tla
nastala priljubljeno pribežališče za Arnavte (Albance)
in mi lahko še danes sledimo, kako prodira v staro-
srbsko domovino od juga vedno ostreje albanski
klin, kako je predrl staro srce Srbije, Kosovo polje,
in sega že v samo srbsko kraljestvo. Kosovo polje se
imenuje danes Arnautluk in po Nušičevih vesteh je le
malo naselbin na njem, kjer ni Arnavtov, in brez
števila naselbin je brez Srbov, dasi so njih imena
srbska. Tri četrtine prebivalstva so poalbanjeni Srbi.
Pred leti so prodrli Arnavti v samo Srbsko do reke
Toplice, Jablanice in Morave; po vojni 1. 1878 so odšli
in kraj je bil znova koloniziran s Srbi. L. 1900 so
našteli na Srbskem samo 2151 Arnavtov in skoro vse v
vranjskem okraju, kjer pa je poleg njih 205.000 Srbov.

To pomikanje srbske narodnosti iz juga proti
severu je bilo glavna posledica turških bojev in Srbsko
šele v novi dobi čuti, koliko je izgubilo in kako malo
pridobilo, zakaj ravno Novi Pazar in Kosovo sta ključ
njegove bodočnosti. In albansko prodiranje je življenjsko
prašanje Srbskega.

V balkanski srbski deželi je bilo razen tega
mnogo notranjih emigracij med raznimi mejami, ka¬
terih temelje je razložil nedavno J. Cvijič. Pasivna
dežela je bila v tem oziru Srbsko, aktivna posebno
Hercegovina, Črna Gora in del Macedonije.

Kakor se Srbi na jugozahodu umikajo Albancem,
tako se na severovzhodu Rumunom. To vidimo ne
samo v ogrskem Banatu, kjer kaže vrsta rumunskih

127

naselbin srbska imena, ampak tudi v samem Srbskem
kraljestvu, kjer so prodrli Rumuni kompaktno v kot
Donave med Milanovcem in Zaječarom in kjer se jih
ni posrečilo absorbirati. Da, oni :e baje po ver¬
jetnih vesteh pravzaprav krepijo (Rešetar), dasi ofici-
jelna statistika njih število na zunaj zmanjšuje. Leta
1900 jih je naštela 89873; toda poleg tega je še
32.556 duš s srbskim in rumunskim jezikom. Nasproti
tem izgubam lahko kot važen uspeh srbskohrvaškega
razvoja navedemo slavizacijo Dalmacije, ki je bila
prvotno na celem ob;ežju romanska. Poslovanila se
ni takoj po prihodu Slovanov, ampak to je bila
posledica dolgega, počasnega procesa, ki je Romane
deloma poslovanil, deloma prisilil, da so se izselili.
Sele v XVII. stol. so izginili stari Romani (slov. Vlahi) in
samo ostanki njihovega starega jezika so se ohranili
v obliki t. zv. tajnega jezika na Krku (Veglia) do
konca XIX. stoletja. V XV.—XVI. stoletju sta bila
Spljet in Dubrovnik že slovanska. Za turških bojev, v
katerih se je obrežje sicer silno izselilo in bilo znova
kolonizirano, so prišle v XVI. stol. iz okolice Zadra
slovanske kolonije črez Jadransko morje tudi v južno
Italijo, kjer so še danes v moliškem okraju (glej dalje).

Na vzhodni meji Srbskega je bil dolgo časa med
Moravo, Timokom in Pirotom pas prehodnega značaja in
je združeval čisto srbsko deželo na zahodu z Bolgari
na vzhodu, pas, katerega prvotna narodnost je vedno
predmet znanstvenih prepirov. Tam je bilo tudi mnogo
bolgarskih emigracij. Od onega časa pa, ko so ga
Srbi politično in kulturno obvladali, se ne more več
oddeliti od naroda srbskega. Nekaj podobnega se
začenja tudi na jugu, v onem delu turškega ozemlja,
ki nosi historično ime Stare Srbije (O. Broch).

128

§ 30. Narodova meja. Srbohrvati prebivajo
•danes politično razdeljeni v celo vrsto držav. Hrvati
spadajo popolnoma Avstrijsko-Ogrski državi, in to
tako, da zavzemajo predvsem slovanski del Istre
in Primorja, del Dalmacije in Bosne, celo Hrvaško;
poleg tega prebivajo posamezno tudi na zahodnem
■Ogrskem in v Slavoniji. Srbi prebivajo v svojem jedru
na Balkanskem polotoku v samostojnem kraljestvu
Srbskem, v Bosni in Hercegovini, anektirani od Avstrije
in v delu Dalmacije, v samostojni kraljevini Črni
Gori, v severnih delih turških vilajetov skadrskega
in skopljanskega, na severu v Slavoniji in v velikih
otokih tudi na južnem Ogrskem.

Vsled te lege, katere meja na jugu in vzhodu je
zelo malo znana in na severu prehaja v raztrgan pas
otokov, se ne more tako lahko omejiti z geografično
•črto srbsko-hrvaško ozemlje in še teže je v njem do¬
ločiti mejo, ki oddeljuje Srbe od Hrvatov. V kolikor s£
more to napraviti, gre meja takole : Od rečice Dra¬
gonje in hrvaškega mesta Buzeta (ital. Pinquente),
kjer se stikajo Hrvati kajkavskega in štokavskega
narečja s Slovenci in Italijani (prim. str. 115 in dalje
str. 145), gre meja proti jugu ob zahodnem obrežju
Istre črez Beram (Verrno) skoro do samega Rovinja
(Rovigno), do Vodnjana (Dignano) in do Pulja (Pola),
pod katerim se na južnem kosu Istre začenja slo¬
vansko obrežje; na njem gre meja do Ulcina, oziroma
-do izliva Bojane v Skadrsko jezero. Izvzetih je samo
nekoliko večjih, glavno z Italijani naseljenih mest
(Labin — Albona, Reka — Fiume, Zader — Žara).
Šibenik, Trogir, Spljet so slovanski. Tudi otoki kvar¬
nerski so slovanski, izvzemši posamezna mesta na
Krku, Čresu, Pagu, Visu, Hvaru in Korčuli.

129

Od Ulcina ali Bojane prestopi črta, ki deli Srbe
od Albancev, sredino Skadrskega jezera in gre južno
od meje Črne Gore črez Sutorman, Vilo, Gusinje,
Piavo, v bližino Peči (Ipek), odkoder gre dalje pod
Djakovico, Prizrenom do Šardagha, Črne Gore (Ka-
radagha) in do Vranje ob r. Moravi*), dasi se je,
kakor smo povedali, tu v Novem Pazarskem in na
Kosovem polju albanski živelj tako okrepil, da pro¬
dira v srbsko deželo na severu do črte Prepolje -
Sjenica-Novi Pazar - Mitroviča. Od Vranje gre danes
srbska meja do Pirota in na sever Zaječara, odkoder
gre črez Homoljsko planino v smeri k Donavi. Pri
dolnjem Milanovcu prestopi Donavo in vstopi pri
Svinici v dolnjeogrsko nižino, kjer gre najprej poleg
Donave do St. Moldave, pri kateri se obrne proti
severu. Dalje pa ni mogoče določiti meje s črto, ker
tu ne prebivajo več Srbi in Hrvati skupaj, ampak v
vrsti velikih in manjših otokov, ki polnijo južni del
krašovsko-severinske stolice, vso temeško, torontalsko,
južni del Bačke, vzhod baranjske stolice, jug šo-

*) Srbi, ki imajo Tetovsko, Skopeljsko, Kumanovsko za
srbske kraje, vlečejo seveda mejo srbskega jezika črez Šar-
dagh vsaj do Tetova, Skoplja, Kratova in nekateri dalje tudi
do Kiistendila, Radomira, Iskreča, Berkovca, Belogradička, Kule
in Bregova (n. pr. Belič v svoji novi mapi). Milan Rešetar pelje
južno mejo od Ulcina poleg črnogorske meje (samo okolici
Plave in Gusinja sta pomešani) mimo severnoalbanskih Alp do
stoka obeh Drin. Vzhodna meja gre, ako se oziramo na čiste
Srbe štokavskega narečja, od Janjeva v Stari Srbiji do stoka
obeh Morav pri Stalaču, dalje po gorskem grebenu Bukovik-
Rtanj-Tupižnica do Zaječara in Timoka k Donavi. Ob politični
meji srbsko - bolgarski vlečem danes mejo srbskega naroda
zato, ker so jezikovne razlike vranjskopirotskega pasa, ki
sicer kažejo mnoga znamenja, ki ga vežejo z bolgarščino, kom¬
penzirane od političnih razmer, ki tvorijo brez ozira na jezikovne
razlike ali soglasje na zahodni strani mejo s Srbi, na vzhodni
z Bolgari.

9

130

modske, zahod železne, šopronjske in raošonjske.
Splošno lahko rečemo, da so na južnem Ogrskem,
posebno kraji med Belo Cerkvijo (Fehertemplom),
Vršcem, Vingo, Temešvarom, Aradom, Segedinom,
Subotico in Somborom silno srbski. Meja kompakt¬
nega srbskega ozemlja, v kolikor se da označiti, gre
tu od St. Moldave črez občine: Krušica, Subotica,
Izbišče, Ulma, Dolovo, Crepaja, Dobriča, Rudna, Srb.
Modoš, Srb. Boka, Srb. Neuzina, Bokoš, Orlovac,
Perlez, V. Bečkerek, Melenci, Čurug, Nadalj, Turja,
Sv. Tomaž (Sentomaš), Osove, Despot, Sv. Ivan,
Paraga, Tovarišova, Deronje, Vajska in Sonta pri
Donavi. Od tega kraja je ločena vrsta otokov, pred
vsem veliki otok v torontalski stolici na vzhodu od
Zente (do V. Kikinde) in nekoliko manjših v isti stolici
proti jugu od Nadlaka, krašovanski otok v krašovski
stolici, manjši otoki v temeški na severu Vršca in na
vzhodu Temešvara, v Bački v okolici Sombora, v peški
stolici (pri Donavi v okraju Raczkeve in drobci v
pomaškem okraju na severu Peste) in za Donavo v
baranjski stolici otoki med Mohačem in Siklošenr. Tu
pa se že začenja hrvaško ozemlje in to najprej z
nekolikimi otoki v nemškem in madjarskem kraju med
Pečuhom (Pecz) in Mohačem. Kompaktna hrvaška
dežela se začenja na jugu šomodske stolice pri Stari
(Sztara) ob Dravi. Najprvo tvori pas občin pri reki do
Potrne, potem je meja Drava, zopet pas občin od nasel¬
bine Bolho do Belovara, potem Drava do Kolatsega*)
v zaladski stol., kjer proti severu od Mure hrvaški jezik

*) Tako ima uradna mapa Baloghova iz 1. 1890, toda po
zadnji statistiki so Hrvatje še v 3 občinah čurgoškega okraja:
v Antalfalu, Breznici in Belezni, v tej v večini. Hrvaške so bile
prej tudi v šomodski stolici občine Zakon (Zakany) in sosedni

131

pojema do črte Bajca, Petrivente, Sv. Martin, medjimursko
Središče, na kar tvori mejo Mura do Kaniže na državni meji.

Za to črto se vleče važna veriga hrvaških naselbin
na severu v železni, šopronjski in mošonjski stol. med
državno mejo in srednjim tokom Rabe do Litave in Do¬
nave. Te naselbine tvorijo skupaj 4 skupine: največja je
je na zahodu železne stol., dve sta v šopronjski (ena na
jugu, druga na zahodu Nežiderskega jezera); četrta je
raztrgana na severu Mošonja pri Litavi in Donavi. Da,
hrvaške kolonije so prestopile tu tudi Litavo in Donavo
in prodrle deloma v okolico Požuua (Hrv. Grob, Djevin,
Šenkvice), deloma k dolnji Moravi in Dyji, kjer so se
deloma poslovačile (v okolici Valčic, glej zgoraj stran
105), deloma se ohranile pri Mikulovu (Frelešdorf, Do¬
brepolje — Gutfjeld, Nova Prerava)* *). Skupaj jih je bilo
tu 1. 1900 naštetih 1566; pripeljal jih je sem 1. 1584
general baron Krištof Teufenbach.

Daljša hrvaška meja prestopi Medjimurje in gre
poleg deželne meje mimo Cestjanca, Štrigove, Miha-
Ijevca, na kar na severu Varaždina prestopi Dravo in
gre dalje ob meji Kranjske vojvodine in ob toku
Sotle in Kolpe za mejo Istre, kjer se od kranjske
meje nekoliko oddalji proti jugu in gre mimo Pod¬
grada (Castelnuovo), Sočerge, Rakitoviča do pomeša¬
nega ozemlja ob r. Dragonji, od koder smo prišli
(podrobnosti glej zgoraj pri slovenski meji na str. 115).

Razen tega kompaktnega ozemlja se srečujemo s
srbskimi in hrvaškimi kolonijami še drugod. Predvsem

Tiloš, Sv. Nikolaj, Sepetnik, vse na jugu V. Kaniže. Tu navajam
v tekstu nekoliko imen samo v madjarski obliki. Toda to se je
zgodilo vsled tega, ker nisem mogel zvedeti na noben način
slovanskih imen, dasi sem pisal na razne kraje.

*) Precej Hrvatov prebiva tudi v Mali Berezni v Užho-
rodu in v zvolenjski stolici v Ostroluki in Bacuru.

9 *

132

in gotovo so mnoge srbske naselbine v albanskem
ozemlju (Stara Srbija se v zadnjem času precej srbi-
zira), srbske naselbine so tudi v Macedoniji, dasi ne
moremo vsled zelo spornih vesti (in tudi vsled kratkega
spisa) podati v celoti natančnejših podatkov. Srbi pre¬
bivajo tu na Tetovskem, Kumanovskem, Skopeljskem.
Dalje so v Evropi, izven Srbije in Hrvatske, v glavnih me¬
stih še zanimive srbohrvaške naselbine v Italiji, na Ruskem
in izven Evrope posebno številne kolonije v Ameriki.

V Italijo je prišlo po turških napadih nekoliko
kolonij iz Dalmacije v Videm, kjer so se pomešali s
Slovenci (prim. str. 119) in v Abruške gore; tu so se
ohranili do danes v kraju Molise in v prov. Campo-
basso v 3 selih: Acqua viva colla Croce, St. Felice
Slavo, Monte Mitro. Skupaj jih je približno 5000*).

Na Rusko je odšla 1. 1750—52 cela množica Srbov,
ki niso bili zadovoljni z obljubami in ravnanjem dunajske
vlade. Ti Srbi so se naselili deloma v severnem delu her-
zonske gubernije v jelisavetgraškem in aleksandrovskem
okraju; mesto Jelisavetgrad je bilo njih prvo utrjeno sre¬
dišče, ki je imelo naslov „EpliiiocT'f. cit. EjiHcaiseTi.i“ (ust.
1. 1754). Ta kraj se je imenoval „Hoisaa Cep6ia“. Drugi del
se je razprostiral na severo-vzhodu jekaterinoslavske gub.
med rekami Severnim Doncem, Bahmutom in Luganjo in
se je imenoval „C.ianeHO-Cep()ia“ (Deržavin). Danes so se
v obeh krajih porušili in v ruski statistiki jih ni več**).

*) Zadnja italijanska statistika ne navaja strogo števila
duš, ampak samo število rodbin (1047). Vidimo pa, da so
omenjene 3 naselbine ostanki večjega slovanskega kraja, ki se je
razprostiral do sosednje chieške provincije. Priselili so se v začet¬
ku XVI. stol. iz dalmatinskega obrežja med Makarsko in Neretvo.

**) Naznačeni so na Slov. Zemljevidu Šafafikovem. Ta je
naštel te naselbine v Slov. Narodopisu str. 140 po spiskih iz
1. 1763, 1766 in 1775. Florinjski jih ceni na 9000, toda dostavlja,
da so že skoro pozabili svoj materni jezik.

133

V Ameriko se izseljuje v zadnjem času mnogo
Hrvatov iz Avstro-Ogrske (ameriška statistika združuje
Hrvate in Slovence v eno, n. pr. 1. 1905 se jih je pri¬
selilo 35.000), manj Srbov. Naseljujejo se glavno v raznih
mestih severnih Združenih Držav. Razen v Ameriko se
izseljujejo tudi v Afriko in v Avstralijo. Posebno zani¬
mive so kolonije smolokopov v Novi Zelandiji v okolici
Aucklanda, ki so nastale v 80. letih minulega stoletja.

Kod gre meja med Srbi in Hrvati, si ne upam
trditi. Na Ogrskem se, kakor smo slišali, začenja
pri Stari ob Dravi, toda v uradnem štetju Hrvaške in
Slavonije ni pri selih povedano, koliko Srbov kje prebiva
in koliko Hrvatov (ravno tako v Cislajtaniji) in drugega
narodnostnega izkaza ne poznam. Nekak pripomoček bi
lahko bila statistika vere in po nji narisana mapa drja
Vase Ruvarca. Toda ta mapa kaže samo razdelitev po
okrajih in pozabiti ne smemo, da na nekaterih krajih
niti vera ni odločilno merilo (prim. dalje str. 139).

§ 31. Statistika.  Podati statistiko Hrvatov in
Srbov je kakor v celoti tako tudi za vsakega obeh
narodov posebe, zelo težavno, da, skoro nemogoče.
Iz turških dežel sploh nimamo nobenih zanesljivih
štetij in smo navezani na privatna srbska in bolgarska
raziskavanja, ki pa so vsled tendenc, ki jih avtorji za¬
stopajo, pogosto zelo različna*).

V Istri, Primorju, Dalmaciji, v Bosni in Hercego¬
vini zopet nimamo v sicer dobri statistiki ločenih
Srbov od Hrvatov (edino statistika ogrske države jih
ima). Oziraje se na te težkoče in dalje na to, da šte-

") L. 1889 je naštel Srb Spiridijon Gopčevič v Stari Srbiji
in Macedoniji 2,048.000 Srbov in 57.600 Bolgarov, 1. 1900 Kančov
Srbov samo 700, za to pa 1,181.000 Bolgarov, 1. 1906 Ivanič v
bitoljskem vilajetu 315.000 Srbov in v solunskem večino. O
štetju Hilmi paše prim. dalje.

134

jemo prebivavstvo prave Macedonije na jugu od Skoplja
k Bolgarom, bi cenili približno sledeče celotno število

Srbov in Hrvatov za 1. 1900 tako:

V Avstriji (Cislajtaniji).711.382

Na Ogrskem in Hrvatskem. 2,839.016

V Bosni in Hercegovini (cenitev) . . . 1,650.000

V Črni Gori .  350.000

V kraljestvu Srbskem. 2,298.551*)

V Stari Srbiji in Macedoniji. 300.000

V skadrskem vilajetu in Albaniji . . . 100.000 (?)

V Italiji. 5.000

V Rusiji. 2.000

V Ameriki in drugod. . . 300.000

Skupaj . . 8,555.949

K tem cenitvam bi pripomnil, da je bilo uradno
na Ogrskem 1. 1900 naštetih 2,730.749 Srbohrvatov,
toda šteti so bili posebe katoliški Šokci, Brinjevci in
Krašovani. Ker pa so bili všteti z drugimi narodi v
eno skupino »ostalih jezikov", se moramo zadovoljiti
samo s cenitvijo in prišteti za 1. 1900 po srbskem ko¬
ledarju, izd. od Srb. Matice v Novem Sadu (iz leta 1903)
približno 108.267 duš. Tudi prof. Cintula je prišel do
podobne cenitve (105- 110.000). V Bosni in Hercego¬
vini je bilo uradno štetje v aprilu 1. 1895, v Črni Gori
na koncu 1. 1896, toda oficijalni rezultat mi ni znan**).

*) Poleg tega kaže statistika še 32.556 ljudi z materinskim
jezikom srbskim in rumunskim (poleg 89.873 čistih Rumunov).

**) Iz Črne Gore nisem sam mogel dobiti novejših re¬
zultatov. Vrbanič se je 1. 1896 držal cenitve Schvvarzove iz
1. 1883 — 160.000, kar je gotovo majhno število, tudi če pri¬
štejemo prirastek. Nedavno se je cenilo število prebivalstva v
Črni Gori na 400.000 (Caaii. H3B. 1907 štev. 1., 67), število^
ki nas zopet preseneti s svojo višino. Porabil sem ga, toda ne
vem, ali je pravilno.

135

V Stari Srbiji in Macedoniji je danes pravilna cenitev
sploh nemogoča. Število 300.000 sem vzel na temelju
novejših podatkov, ki jih imamo o Srbih (ako štejemo
tudi mohamedanske Srbe) v Novem Bazaru, Kosovem
polju, Metohiji in v skopeljski eparhiji. Srbski koledar
pa jih ceni na milijon. Cenitev za Ameriko je napravil
Valjavec, v skadrskem vilajetu je Bianconi naštel pred
20 leti 70.000 Srbov.

Ogrska statistika je za 1. 1900 naštela na Ogrskem
188.552 Hrvatov in 434.641 Srbov, v Hrvaški in Sla¬
voniji 1,478.825 prvih in 610.909 drugih, skupaj Hrvatov
1,667.377, Srbov 1,045.550, razen katoliških Šokcev,
Bunjevcev in Krašovanov, katere je srbski koledar na
Ogrskem in na Hrvaškem prištel Srbom. Isti koledar šteje
tudi katoličane v Bosni in Hercegovini (334.000) med Srbe.
K temu pride v Avstriji po njegovem približno 100.000
Srbov iz Dalmacije. S tega srbskega  stališča bi prišlo
na Evropo v celoti največ 2,300.000 Hrvatov. Hrvati štejejo
seveda zopet drugače, prištejejo katoličane (v Bosni, pa
tudi Bunjevce in Krašovane) in pridejo pri cenitvi do šte¬
vila 2,700.000 (v Evropi). Dokler ne bo statistika na
Hrvaškem in v Cislajtaniji razločevala obeh narodov,
ne bo mogoče v tem prašanju ničesar gotovega reči.

Prirastek Hrvatov in Srbov v Avstriji, v kolikor mu
lahko sledimo po uradni statistiki, je različen. V Istri
kažejo Hrvati minimalen napredek absolutno in rela¬
tivno, v primeri z Italijani padajo*). Od 1. 1851, ko jih je
bilo tu 57 36 %, je padlo 1. 1900 to število na 42 58%.
Nasproti temu so napredovali v Dalmaciji od 1. 1851
(378.676) do 1. 1900 na 562.000 (tudi relativno se je
število povečalo od 96 1% na  966%).

*) Rezultati štetja so seveda pogosto napačni, ker so
narejeni v korist Italijanom.

136

V celoti kaže prirastek v Istri za dobo od leta
1890—1900 8'64%, v  Dalmaciji 12'58 ; ako pa se
ozremo samo na narodnost, vidimo pri avstrijskih Srbo-
hrvatih prirastek 10 - 30% v 10 letih, letno T03%>
torej za Poljaki najmočnejši v Avstriji. Na Hrvaškem
in v Slavoniji je bil pravi prirastek 0‘98%> naravni
1-04%.

V srbskem kraljestvu je bil pravi prirastek v de¬
setih letih še večji — 142, naravni 148; letno se torej
rodi tu za 1 48% ljudi več nego jih umre, zato povoljno
število. Poslednja leta se pravi prirastek še bolj viša,
toda gotovo vsled številnih priselitev iz sosednjih turških
krajev. To velja tudi o Bosni in Hercegovini, kjer je
bil vsled priseljevanja na koncu XIX. stoletja prirastek
nadnormalen (od 1. 1879—1895 poprečno 2 15%). Od
leta 1901—1904 se navaja tu uradni naravni prirastek
samo 095 letno.

Treba pa je pripomniti, da grozi na severu upadek
hrvaškemu in srbskemu življu deloma od strani Madjarov
(na Ogrskem), deloma od Nemcev (na Hrvaškem).
Madjari in Nemci se nenavadno množijo tudi na
Hrvaškem samem. V desetletju 1880 —1890 je pri-
rastlo na Hrvaškem 12 23% Srbohrvatov,4T3% Nemcev,
661% Madjarov, v letih 1890—1900 Slovanov 896%,
Nemcev 13' 12%, Madjarov 303%, tako da je razlika
pri Slovanih med številom 1.1880 in 1900: 9048%
k 87'22%, pri Nemcih 4'4% k 5’53%, pri Madjarih
219 k 3'74%- To stanje, ki nam ga je pokazal Vrbanič,
ni dosedaj tako hudo; toda to je svarilen glas za bo¬
dočnost, na katere obrambo bi morala oba naroda,
Srbi in Hrvati, složno in skupno misliti, Hrvati
še tem bolj, ker je tudi njih naravni prirastek slab
(glej dalje), slabši v čistih stolicah nego v pomešanih

137

in ker zelo neugodno deluje tudi neprestano izseljevanje.
V letih 1880—1900 jih je zmanjkalo na ta način črez
100.000 in v zadnjem času se izseljuje poprečno zelo
dosti Hrvatov v Ameriko (v severno in južno).

O nazadovanju Srbov v Novem Pazarju in na
Kosovem polju smo govorili že zgoraj. Tu je danes
poleg pravoslavnih Srbov največ poalbanjenih Srbov
mohamedancev (glavno plemeni Gaš in Beriš) potem
približno 6000 Čerkezov (naseljenih v letih 1858—62).
Pravih Osmanov tu ni. Po turški statistiki na Kosovem
polju, t. j. v kazi prištinski, vučitrnski in mitroviški,
je 80.000 mohamedancev in 22000 pravoslavnih, po
neki privatni srbski statistiki pa je samo 1956 srbskih
kuč z 14.000 duš. Kančov je naštel leta 1901 v Novem
Bazarju, na Kosovem polju in Metohiji 250.000 Arnava
tov, 100.000 Srbov in 90.000 Bošnjakov (Boii!H>3ipi
govorijo srbsko, pa so mohamedanci in tu sovraž¬
niki Srbov).

Kar se tiče ostalih statističnih dat, navajamo, da
se kraj, poseljen s Hrvati in Srbi, predvsem zelo raz¬
likuje po gostoti naseljenja. V Črni Gori pride na
1 km 2  samo 18(?) duš, v Bosni in Hercegovini 307,
v Dalmaciji 46, na Srbskem 51'6, na Hrvaškem-Sla-
vonskem 568, v Istriji 69, na Goriškem 80, na Pri¬
morskem 95. Zanimivo je tu na jugu številčno raz¬
merje spolov, zakaj tu je moški spol številnejši nego
ženski v primeri z deželami avstrijske države. Seveda
se tudi tu dežele med seboj razlikujejo, n. pr. na 1000
mož pride v Dalmaciji 976 žen, v Istriji 933, na Go¬
riškem 970, na Primorskem 973, na Srbskem 9455, v
Bosni celo 893 - 4, v Črni Gori 882. Poprečno je
prišlo 1. 1900 v avstrijski polovici na 1000 Srbohrvatov
974 žen. Na Hrvaškem in v Slavoniji nam kaže sta-

138

tistika razmerje 988 in če upoštevamo samo moški spol
brez vojakov, dobimo 1011. Za Jugoslovane sploh
je naštel 1. 1896 Vrbanič razmerje — 963 žen in po¬
kazal tudi vzrok tega pojava : tu se rodi več moških
otrok in v prvi dobi življenja jih umre mnogo manj
ko kje drugje v Evropi. Najmanj jih umre v prvem
letu na Bolgarskem (8 - 3%), največ na Hrvaškem 2P2%
in na Srbskem 163%.

Sploh je Vrbanič sestavil 1. 1896 zelo zanimive
podatke o rasti in plodnosti Jugoslovanov, glavno
Srbohrvatov. To je sicer izdelano na temelju starejših
podatkov, toda do sedaj velike cene in poučno. V za¬
konu živi po njem tu okoli 40 %> torej število, ki je
mnogo večje nego drugod in posebno Srbsko pride tu
v ospredje. Po statistiki 1. 1900 je tam 25'4% ne-
oženjenih in 677% oženjenih ali omoženih in pred
20. letom se ženi 36% mož in moži 57j% žen. Na¬
sproti temu pa znaša pri avstrijskih Srbohrvatih število
neoženjenih 58 6% ' n  oženjenih samo 35'4%. Na
Hrvaškem in v Slavoniji je bilo v dobi nad 15 let
leta 1900 — 306% neoženjenih mož, žen 227%,
oženjenih oziroma omoženih 637% > n  64'5%. Zato je
tudi tu število porodov znatnejše: na Srbskem 4445,
na Hrvaškem 4418, v Dalmaciji 3839, v Istri 3743
(na Bolgarskem 3636) na 1000 prebivalcev. Ako uva-
žujemo samo pravilno omožene žene, vidimo, da se
je 1000 ženam narodilo na Goriškem 290, v Istri 273,
v Dalmaciji 257, na Hrvaškem 249, na Srbskem 215
(na Bolgarskem 215) otrok. To je razmeroma majhna
plodnost, posebno na Srbskem in Hrvaškem, manjša
nego drugod v Evropi. Veliko število rojenih je od¬
visno torej samo od znatnega števila zakonov in ne
od plodnosti.

139

Po Vrbaniču pride na 1000 ljudi na Hrvaškem 30 24
umrlih, v Istri 27 79, na Goriškem 27i6, na Srbskem
2567, v Dalmaciji 24 38 (na Bolgarskem samo 18 00),
iz česar vidimo, da je število umrlih na zahodu Srbskega
večje in sploh pri Srbih večje nego pri Bolgarih. Posebno
na Bolgarskem je umrlo razmeroma malo otrok v prvem
letu (samo 83%), dočim v Srbiji 163%, v Dalmaciji
15 4% i” na Hrvaškem celo 21'2%. Vsled tega je našel
Vrbanič razliko med porodi in umrlimi, koeficijent
naravnega prirastka v Srbiji l - 87 (na Bolgarskem l - 83),
v Dalmaciji 14, na Hrvaškem 1'39, na Goriškem 0 - 98, v
Istri 0 - 96, poprečno pri Jugoslovanih 1'57.

Vera je eden izmed glavnih kriterijev, po ka¬
terem se spoznajo Hrvati od Srbov, oni so katoliki, ti
pravoslavni in inohamedanci. Toda ta kriterij ni
edin. Saj so tudi pravoslavni, ki se štejejo za
Hrvate, vsaj poslednja statistika na Hrvaškem in Sla¬
vonskem kaže 2075 ortodoksnih (616, 518) več,
nego vseh naštetih Srbov (614, 443). In zopet je dosti
katolikov, ki se štejejo za Srbe, ali ki so vsaj vkljub
temu štetju Srbi. Sem spadajo n. pr. katoliki v Du¬
brovniku in v Boki Kotorski ali na Ogrskem*) katoliški
Šokci, Bunjevci in Krašovani.

Na Srbskem je seveda vsak Srb tudi pravoslaven,
zakaj teh je v deželi 987% (katolikov 0 40, moha-
medancev 0 60%). Srbskih mohamedancev je prebivalo
v Bosni in Hercegovini 1. 1895 — 548632 (34 9%);
treba pa je pripomniti, da jih je vsled izseljevanja
čimdalje manj. Uradna statistika navaja od leta 1883
— 1905 32625 izseljencev, izmed njih 30434 moha¬
medancev. V Bosni in Hercegovini je bilo brez vojaštva
naštetih 673 246 (42‘9%) pravoslavnih in 334.142

*) Leta 1900. so jih našteli 82.860.

140

(21'3%) katolikov*). V sosednji Dalmaciji i. 1900 je
bilo 96.279 prvih in 496.778 drugih, torej razmerje
162 % : 83 - 6 %• Ostale avstrijske dežele so katoliške
(Istra 996 %, Primorsko 98’5%)- Hrvaško in Slavonsko
ima razmerje 25 , 5°/ 0 :712°/ 0  (616518 prav. 1,721.416
katol.) Absolutna števila uradnega peškega in zagreb¬
škega izkaza se tu sicer ponekod razlikujejo, toda
relativnega razmerja to ne izpreminja. V Črni gori je
po Vrbaniču 875 °/o pravoslavnih, 3i °/o katolikov in
9'3% mohamedanov, ki jih prišteva Slovanom.

V omiki so Srbohrvati tako zaostali, da je pri
njih nepismenih ljudi do 74T4%, na Hrvaškem
in v Slavoniji 54 4% (P° peškem izkazu 56%). Visoko
število analfabetov v avstrijski polovici gre na račun
Dalmacije, kjer je bilo 1. 1900 nepismenih med moži
648%, med ženami 80’6%. Tudi Istra je zanemarjena,
kar se tiče omike in še bolj balkanske dežele, o ka¬
terih imamo nove podatke samo iz srbske statistike.
Na Srbskem so v zadnjem času našteli pismenih
ljudi 2103% (v mestih 55%, na deželi 15%).

*) V Bosni in Hercegovini imajo večino v Sarajevu in v
14 kotarih, pravoslavni v 25, katoliki v 12, toda to ni razdeljeno
po večjih kompaktnih krajih, ampak povsodi dosti pomešano.
Najbolj katoliška kotara sta Ljubuški (88 °/ 0 ) in Županjac (85 °/ 0 ),
najbolj pravoslaven je Bilek (81 °/ 0 ), Prnjavor (80 °/ 0 ), Petrovac
(79 °/ 0 ); Bos. Kostajnica (75 °/ 0 ); mohamedanci so samo v enem
tako močni in sicer v Cazinu na hrv. meji (78 °/ 0 ). Sicer jih
je večina v Sarajevu (45 °/ 0 ), potem v Čajnici (66'9 °/ 0 ), Foči
(68°/ 0 ), Bogatici (51'4°/ 0 ), Visokem (50-5°/ 0 ), Banjaluki (55’4°/ 0 ),
Bišču (51 4°/ 0 ), Dolnji Tuzli (67°/„) in Gračanici (59°/ 0 ). V prvih
letih po okupaciji so se mohamedani trumoma izseljevali in ta
selitev se vrši, dasi v manjši meri, vendar neprestano. Uradni
podatki o Bosni in Hercegovini kažejo za 1. 1906 približno to
razdelitev privržencev raznih cerkev: 590.000 mohamedanov,
760.000 pravoslavnih in 360.000 katolikov. Florinskij je naštel
na celem Balkanu približno 820.000 mohamedanskih Srbov.

141

Hrvati in Srbi so večinoma zemljedelski narod.
V Istri in Dalmaciji se peča s poljedelstvom 86'9%
(z obrtjo 4'6°/ 0 » s trgovino 3'8%» v javnih službah jih
je 4 7°/ 0 ) v Bosni in Hercegovini 8834 %• * * * * v  Srbskem
kraljestvu se peča s poljedelstvom in živinoreja
8423 % prebivalstva.

§ 32. Notranja diferen ci jaci  ja. Razen
velike celotne diferenciacije srbohrvaštva na hrvaška
in srbsko narodnost, o katerima smo dosedaj govorili in
in ki sta se nam pokazali bistveno enaki, zakaj niti
po telesni obliki*) niti po jezikovni strani, niti pa

*) Z antropologičnega stališča so pokazale dosedanje

študije mnogo večjo razliko Srbohrvatov od drugih Slovanov,
nego razliko med Srbi in Hrvati. Tudi izrazita etnografična

karakteristika kaže veliko soglasje : n. pr. eksistenca zadruge in
kjer je razlika važna, n. pr. v opravi hiš, ne soglaša njena meja

s srbskohrvaško. Romanski tip hiš (z 1 ognjiščem), vlada

v Črni Gori, Dalmaciji in Hercegovini, v ostalih deželah tip
t. zv. gornjenemški (z dvema ognjiščema).

Po Weissbachu  imajo Srbohrvati te glavne telesne
tipe: visoko rast, v veliki večini temni tip (večji v Bosni in
Hercegovini nego na Hrvaškem), silno kratkoglavost in znatne
kapaciteto lobanje. Srednji lobanjski indeks je 84 (pri glavah
živih Bošnjakov in Hrvatov 857), kapaciteta 1524. Brahicefalov
je 93'5 °/ 0 , mezocefalov 6%. Sploh sodi Weissbach: „Serben
und Kroaten konnen nur als ein Volk aufgefasst werden, wie
die nachfolgenden Untersuchungen der beziiglichen korperlichen
Eigenschaften dartun werden“. V najnovejšem času pravi sicer
N. Županič, da se oba naroda fizično razlikujeta, toda ako se
oziramo na starejša dela, bodemo videli, ali bodo dokazi za¬
dostni. Z ozirom na jezik se je delila cela skupina zahodno-
jugoslovanska po Vuku in Kopitarju tako, da so bili čakavci
Hrvati, štokavci Srbi in kajkavci Slovenci. Še Miklošič je delil
srbski in hrvaški jezik in je v obema videl različna slovanska
jezika. Toda novejša raziskavanja so pokazala, da take raz¬
delitve niso pravilne.

142

domačem življenju ni mogoče konštatirati globokejših
razlik, ki jih je vstvarila vera, politika in literatura,
lahko pri Srbohrvatih razločujemo še druge manjše
skupine, o katerih moramo spregovoriti.

Predvsem je jezikovna diferencijacija nekolikih
dialektičnih okrajev, ki pa se ne krijejo s političnimi:
dva glavna  dialekta štokavski in čakavski sta in
drugi prehodni ali pomešani,  kajkavski na za¬
hodu proti Slovencem in prizrensko-timoški ali staro-
srbski, svržilski na vzhodu proti Bolgarom. Nekateri
imenitni filologi pridružujejo kajkavščino sploh k slo¬
venščini, v novejšem času tudi Belič. Mejo je precej
težko določiti. Kajkavsko ozemlje je od čakavskega in
štokavskega po novih delih M. Rešetarja (iz leta 1907)
oddeljeno s sledečo črto: od sela Turnovca pri Dravi
gre do Virovitice, črez vrh Trimedak do vasi Brzaja,
odtod v velikem pretrganem loku mimo Belov.ua do
Velike Trnovitice; Koprivnica, Križevci in Ivanič grad
ostanejo pri tem zunaj štokavske oblasti, katere naj¬
severnejša točka je Cukovac. Od Trnovitice gre meja
črez naselbine Šimlanik, Miklenška, Pilenice do Jase¬
novca ob Savi, potem gori ob Savi do Bistrača, za
izlivom Ilove ob bregu Save in Kolpe do Belaja in
dalje ob toku Mrežnice do Tržiča, Plaškov (nom.
Plaški), Brloga, Gackopolja, do gore Plešivice in poleg
Velebita do Nina in Zadra. Zunaj leži še unijatski
štokavski otok okoli Žumberka (Sichelburg), ki se
razprostira tudi na Kranjskem do naselbin: Radonica,
Suhor, Bojanci (ti so ortodoksni). Pri tem je treba
pripomniti, da so tu na jugu kajkavci stopili prav¬
zaprav na čakavska tla. Tudi v Istri je šla njih meja
do Grižnjan (Grisignana), Oprtalj (Portore), da tudi
za Dragonjo do Nove Vasi (Vilanova), do Motovuna

143

(Montone), zavzemajo tudi Fučke v okolici Buzeta.
Ravnotako se je tudi v Primorju prej govorilo čakavsko,
kakor izpričujejo stari zapiski in zameno je treba
pojasniti s tem, da je odhajalo za časa turških vojsk
prebivavstvo odtod v velikem številu na sever in ko
se je pozneje vračalo, je govorilo že kajkavsko. Naj¬
čistejši kajkavci živijo med Zagrebom, Varaždinom in
Križevcem. Vseh je približno 800.000. Sedaj je ča-
kavščina omejena na otoke Jadranskega morja do
Pelješca in Lastovega (Mlet je že štokavski), na ne¬
katere dalmatinske občine v okolici Zadra, Šibenika,
Trogira in Spleta (sicer je Dalmacija štokavska) in
na Hrvaško do predela Bišnjak — Velika Kapela med
Kulpo in Jadranskim morjem. V nekdanji vojaški
granici deli čakavce od štokavcev črta: Tržišč, Plaški,
Sinac, Lešče, Kuterovo do Senja. Tudi na jugu je
segal prvotno čakavski dialekt do Neretve in prek
nje, toda tu se je zopet umaknil štokavščini.

Ostala štokavska oblast — beseda o njenih raz-
rečjih spada v druga dela — prehaja na vzhodu v
bolgarske dialekte med Vidinom, Sofijo in Kustendilom
in na jugovzhodu od Vranjega in Prizrena v mace-
donske. Tu je vrsta krajevnih skupin, deloma še malo
znanih, ki se bližajo po nekaterih znakih čisti srbski
skupini, deloma čisti bolgarski skupini, vsled česar
so postale predmet mnogih prepirov, ne samo med
politiki, ampak tudi med filologi. Ta pas prehodnega
dialekta (Belič ga imenuje „prizrensko-timoški“) se
vleče od Donave pri ustju Timoka črez Niško in
Vranjsko do Kruševca, Prištine in Prizrena in se deli
zopet na vrsto dialektičnih skupin po navedenih kra¬
jevnih imenih. Vzhodno mejo štokavščine (s kosov-
skoresavskim) peljeta Belič in Rešetar od Ulcina črez

144

Prokleto planino, Prizren, Janjevo, Prokuple, Stalač,
Zaječar do izliva Timoka v Donavo.

Posebne narodopisne podskupine v srbohrvaškem
ozemlju tvorijo že zgoraj omenjeni katoliški Bunjevci
in Šokci (ByfteBUH, IIIokii,ii) v Bački, Baranu in Liki, o
katerih postanku pa malo vemo. Tudi njih politično
naziranje je nejasno. Srbi jih štejejo za svoje, Hrvati
za Hrvate. Bunjevci govorijo štokavsko. Daljše kolo¬
nije so tudi naselbine t. zv. Kraš ovanov  v krašov-
skoseverinski župi na gornjem toku Karaša (glavno v
Krašovi, Nermiču, Ravniku, Jabalcu, Lupaku, Vodniku,
Klokotiču, 1. 1900 skupaj približno 7500 duš; podobno
v vasi Lipi v aradski stol.), katere so imeli prej Czoer-
nig, Schvvicker, Czirbus, Hunfalvy, da tudi Dobrovsky,
Miklošič, Drinov i. dr. za Bolgare. L. Miletič je sedaj
pokazal, da je njihov postanek in jezik srbski, ki
spada k štokavskemu dialektu, toda ki se precej raz¬
likuje od sosednjega srbskega v Banatu. Zmotil se je
Syrku, ki je videl v njih neko jezikovno samostojno
pleme. Vsi so katoliki; kdaj so prišli sem, ni znano,
toda bili so tu najbrže od XV. stoletja in so prišli iz
vzhodne Srbije. Zadnja statistika jih navaja deloma kot
Srbe, deloma kot Hrvate, in Hrvati jih tudi štejejo za svoje.

Ako se ozremo na manjše tipične, lokalne sku¬
pine, bi navedel, da se kajkavski prebivavci zahodnega
dela zagrebške županije med Samoborom in Žum-
berkorn (Sichelburg) imenujejo Prigorci  (kraj Pri-
gorje),  prebivavci pri izviru Kolpe— Brejci;  poleg
njih imamo okoli Zagreba še imeni Bezjaki,
P u h o v c i.

Zanimiva po svojih krajevnih skupinah je Istra.
V severni Istri so predvsem kajkavski Fučki  (Fučki,
sg. Fučak), imenovani tako po posebnem sikavem

145

načinu govora. Prebivajo okoli Buzeta, na jugu do
rečice Botonega, dalje do črte Draguč, Hum (Colmo),
Barnobič, na severu do Sočerge, Dvorov, Rakitoviča.
Od Fičkov proti vzhodu in jugu od črte Trst-Reka
prebivajo hrvaški (štokavsko-čakavski) Čiči,  ki so
poostali iz bosenskih kolonij (I. 1532). Na jugovzhodu
Istre je treba razlikovati stare čakavske prebivavce
(Istri j a ne, Bezjake)  od poznejših štokavskih na¬
seljencev iz Dalmacije, potomcev starih Romanov, ki jih
sosedje imenujejo Vlahe,  Mor  lak  e. Prvi prebivajo v
sodnih okrajih: pazinskem (Pisino), labinskem (Albona)
in v nekaterih selih buzetskega okr. (Pinguente), drugi v
okr. motovunskem (Montona), poreškem, rovinjskem,
vodnjanskem (Dignano), puljskem in v nekaterih vaseh
pazinskega. Razen njih so se ohranili še Rumuni v vasi
Žejane pri Voloski in v okolici Čepiškega jezera (na¬
selbine Brdo, Grobnik, Jesenovič, Sušnjevica, Letaj in
Nova Vas). Po zadnji statistiki so čista rumunska sela
samo Žejane (389 Rumunov), Brdo (Berdo 596) in Nova
Vas (Villanova 219) pri Plominu (Fianona).

Na Srbskem se je razvila velika vrsta lokalnih
imen, narejenih po rekah, planinah, krajih in mestih.
Predvsem se deli narod na nekoliko velikih skupin,
izmed katerih je vsaka razdeljena na manjše narodne
skupine. Tako prebivajo na severozahodu, na zahodu
mesta Šabca Šapčani  (krajevna imena Mačvani,
Pocerci), v okolici Valjeva Valjevci  (Tamnavci,
Kolubarci, Podgorci), ob Drini Podrinci  (Jadrani,
Radjevci, Azbukovčani), Užičani  (Rujanci, Starovlahi
ali Starovlašani, Studeničani, Dragačevci), na planini
Rudniku Rudničani,  v šumadijskem okraju Su¬
ni ad inči  (Gružani, Kragujevčani, Jaseničani, Smede-
revci, Kosmajci, Kačerci) v dolini Vel. Morave Mo-

10

146

ravci (Temničani, Levčani), v kruševaškem okrožju Kru-
ševlj  a n i (Župljani), v okolici Leskovca Leskovčani,
ob gornji Moravi Vranjanci  (Poljanicam, Moravci, Pči-
njani), ob reki Vlasini Vlasinci, Torlaki ali Piročani
v okolici Pirota, dalje Zaplanjci, Svrljižani  (kraj
Zaplanje, Svrlig) in v severno-zahodnem kosu Srbije ob
Tinroku Tim oč a ni (Knjaževčani, Zaječarci), Crno-
rečani, Resavci, H o m o 1 j c i inPožarevčani,
katerih staro ime je bilo Braničevci (Mlavci, Stižani,
Pečani, Žviždani, Rečani), Poreča ni in Ključa  ni,
silno stiskani od Rumunov. Staro srbsko ime 'Rašci,
Raščani po kraju Raški) se je ohranilo -na Ogrskem
za pravoslavne Srbe (madj. Racz — Raczok).

Ravno tako so se razvila podobna lokalna imena
tudi v Bosni in Hercegovini po zemljepisnih okrajih:
Humnjaki, Rudinci, Bekijani, Dubravci, Podvelešci,
Rakičani, Cuvnjaki, Bjelopoljci, Nevesinjci, Gačani,
Pivnjani, Banjani, Šumnjaki, Popovci, Rašnjani, Žu¬
pljani, Zupci, Bokezi (Bokeli), Borčani, Nikšiči, Čabrani,
Fatničani, Ljubomirci, Planjani, Cerničani, Stočani,
Ljubušani, Ljubinci, Bilečani, Fočaki, Posavci, Tuzlaki,
Travničani itd.*). V Črni gori je še močno ohranjena
stara plemenska razdelitev, ki jo ljudstvo samo jasno
razlikuje. Predvsem so na severu Hercegovci,  ki
so prišli v Črno goro iz Hercegovine; drugi kraji so

*) Tudi v Bosni je nekoliko naselbin aromunskega po¬
stanka (Cipuliči, Zovik, Bijela, Modrič, Porebrici), kjer je sicer
rumunski jezik še v navadi, toda večina prebivavcev se ima že
za Srbe (imenujejo se Cin čari, Ašani  — IRnupipu, AlliaHU).
Dakorumuni, ki prebivajo glavno v Purkovicah, Jadru, Loparih,
Modranu, Batkovičih, Mavci in dr., in ki jih je približno 2000, se
imenujejo nasproti njim Karavlahi  (KapailJiacit). V Slavoniji
se imenujejo Kori tari.

147

Brda  na severovzhodu in tretji prava ali stara Črna
gora s Krajino  med morjem in skadrskim je¬
zerom. V črnogorski Hercegovini so ti plemenski kraji :
Grahovo, Ban ja ni, Op uš n a, Rudi n a, N i k -
tičke Rudine, Niktička župa, Piva, Drob¬
il j aci  (Uskoki), Šaranci.  Na Brdih prebiva sedem
plemen („cejtMopa Bpj;a“) in to od zahoda proti
vzhodu*): Belopavliči, Piperi, Brat  o nežici,
Kuči, Vasojeviči, Moračani  (Gornja in Donja
Morača), Ro v ca (Rovčani). V stari Črni gori se
razlikujejo štiri nabije (nasnja), izmed katerih se vsaka
deli še na plemena: Katunska nabija  (Cetinjani,
Neguši, Zekniči, Cuce, Kčevo, Ozriniči, Bjelice, Komani,
Zatarčani, Pješivci, Lukovo), Lješanska  n a h i j a
(Zečani), Riječka nabija  (Ceklinjani, Ljubotinjani)^
Crmnička nahija ali Crmnica  z vrsto drobnih
plemen (6pa r rcTBa). V nekdanji čisto srbski pokrajini
prebivajo danes Arbanasi in mohamedanski Srbi, izmed
katerih so največje pleme Mrkojeviči in Mikuliči pri Baru.

Posebno skupino tvorijo po Zanetovu t. zv. Sire¬
ni  ki  na gornjem toku Lima in prizrenske Bistrice.

Opisani položaj Hrvatov in Srbov, njih različni
politični razvoj vkljub plemenski sorodnosti in še bolj
različni politični cilji, ki jih oba naroda zasledujeta
vsled svoje zgodovine, trudeča se za tem, da se zago¬
tovita in se v bodoče razvijeta kar najbolj in naj-
krasneje, vse to je zagrešilo dosedaj mnogo medsebojnih

*) Po Hassertu in Kovačiču so Kuči albanskega izvira,
po J. Erdeljanoviču pa srbskega. Seveda je eden njihov del t. zv.
novih  Kučev (Drekanoviči) prejel precej albanske krvi (del
drugih, t. zv. Bukimire ima Erdeljanovič za stare slavizirane
Romane.)

10*

148

prepirov in motil bi se, kdor bi si ob navideznem,
relativnem danešnjem miru in ob kakem kratkem
premirju predstavljal njih bodoči položaj kot strpljiv,
miren in srečen. In če niti ne pomislimo na velike poli¬
tične ideale, na idejo Velike Srbije na eni in Velike
Hrvaške na drugi strani, katerih spolnitev se medse¬
bojno izključuje, ostane vedno cela vrsta skupnih in
spornih točk, ki se neprenehoma javljajo. Te točke se
nahajajo v samem Hrvaško-Slavonskem, v Dalmaciji
(na pr. Dubrovnik) in posebno v Bosni, ki je pravo
Eridino jabolko med obema narodoma. Tu se je igrala
tudi avstrijska vlada dosedaj skrivalnico, ker ni imela
razumne vodilne narodnostne ideje. Kaj bode nekoč,
kako se bode novi politični položaj po aneksiji razvil
in kake posledice bode imel na razmerje Hrvatov
in Srbov, se ne more povedati. Za slovansko vedo in
misel bi bilo danes koristno vsaj to, da bi se zjasnila
in da bi se ne zapirale oči pred resničnim stanjem :
to se pravi, da bi se pred vsem konstatiralo s poštenim
štetjem sedanje razmerje Srbov in Hrvatov in da bi se
ravnalo pravično v vseh narodnih in verskih rečeh.
Potem ne bo treba poskušati z oglaševanjem tretjega
srbohrvaškega naroda bose irskega*), kar je storila
Kallayeva vlada pred nekolikimi leti, seveda brez
uspeha. Od leta 1907 se je nadomestilo uradno ime
„bosensko“ zopet s pravilnim „srbohrvaškinr“.

*) Zavest nekake zgodovinske samostojnosti in indivi-
dualitete v Bosni je bila že prej. Že v XIII. stol. piše Joan

Kinnamos : „Bn(jOvn .«i9 vog idfrf rtcuja rnvzri  fco v“ f

in Bosnenses  stopajo na površje pogosto samostojno v vrsti
slovanskih narodov. Toda to razlikovanje, ki temelji na politični
tvorbi, nima danes nobenega pomena.

149

VII.

Bolgari.

§ 33.  Zgodovinski uvod. Poslednji slovanski
narod, ki je nastal po diferenciaciji južne slovanske
veje, so Bolgari, ki živijo danes skoro vsi na Balkan¬
skem polotoku.

Kakor drugi Jugoslovani, so imeli tudi oni svojo
zibel mnogo bolj na severu, nekje za karpatskimi
gorami v sosedstvu Rusov, toda odtod so začeli med
traškimi in scitosarmatskimi plemeni prodirati že v
III.—V. stol. proti dolnji Donavi (in to od obeh strani
Karpatov) in v VI. stol. so stopili na Balkan. V tem
času tu niso imela slovanska plemena skupnega
imena; imenovali so se Slovani tako, kakor sosedni
plemeni srbsko in slovensko in tudi enotni niso bili.
Še v VII. in VIII. stol. vidimo, da prebiva v vzhodnem
delu Balkanskega polotoka le vrsta posameznih, med
seboj ne ožje združenih plemen, tako Sjeverce in
sedem neimenovanih plemen na danešnjem severnem
Bolgarskem, rumelske Slovane, Druguviče, Smoljane,
Strumence, Rynhine, Sagudate, Berzite v Macedoniji, h
katerim so jezikovno pač spadali tudi Slovani, ki so
šli doli na Grško (Velegeziti, Vajuniti, Milingi, Jezerci)
in na grško otočje.

Toda v tej dobi se je že začelo združevanje,
seveda vsled tujega povoda. Leta 679 je prodrl pod
poveljstvom Asparuha del povolžanskih Bolgarov tur¬
škega pokolenja črez Donavo do Dobrudže in do
Varne, podvrgel svoji oblasti najbližja, tu prebivajoča

150

slovanska plemena, jih združil in v kratkem času svojo
oblast in združitev razširil tudi na druge Slovane v
sredini polotoka.

Obenem pa so se ti povolžanski Bolgari zelo
hitro sami asimilirali, ker jih razmeroma ni bilo mnogo,
slovanskemu življu tako, da so se v njem izgubili*),
in njih ime, ki je prešlo z novo ustanovljene države
tudi na narod, ki je bil v nji združen, je ostalo za
spomin na ta tuji državotvorni element. Sicer so bili
Bolgari v notranjosti in v,svojem jedru vedno in so
tudi ostali Slovani, dasi so asimilirali mnogo tujih
življev. Zakaj bilo je tu razen turških Bolgarov še
mnogo ostankov starih Trakov, ostanki germanskih
osvojevavcev, (glavno Gotov), ostanki Hunov, Avarov,
in pozneje je prišlo še mnogo novih azijskih življev:
Polovcev, Kumanov, Oguzov, Ciganov in Turkov —
Osmanov.

Bolgarska država, ki je bila že za časa Simeona
(893—927) ogromno obsežna, je bojevala pozneje z
Bizantinci na eni in s Srbi na drugi strani mnogo
bojev, ki so imeli na njen razvoj in mejo velik, vedno
se menjajoč vpliv. Toda Slovani, ki so spadali v njen
nekdanji največji obseg, — po tej dobi so prenesli
stolico carja in patriarhov začasno v Ohrido — so se
čutili čimdalje bolj Bolgare in so si to zavest skup¬
nosti, dasi ne vedno v isti meri, ohranili proti sosedni
sodobno se tvoreči srbski deželi tudi v času trde
sužnosti, v katero so prišli po prihodu osmanskih
Turkov. Turki, ki so 1. 1393 dobili Trnovo, so si že

*) Zanetov išče v Gagavzih in Škorpil v t. zv. delior-
manskih Turkih (Gadžalih) med Silistrijo, Šumnom, Varno in
Ruščukom (imenovani od sosednih Bolgarov Gadžali) ostanek
prvotnih Bolgarov. Toda temu mnenju se je uprl Moškov.

151

i. 1396 z bitko pri Nikopolju popolnoma podjarmili
Bolgarsko in držali v tej sužnosti narod do 1. 1876—8,
ko je bila vsled upora in vsled sočasnega posredo¬
vanja Rusije povrnjena Bolgarom zopet svoboda in
samostojno življenje. Sprva sicer samo delu, ki je
prebival med Donavo in Staro Planino, toda k nji se
je pripojila vsled tiho nastale revolucije tudi bolgarska
Rumelija do Dospadskih gor, toka Arde, Sakarske
Planine in Burgaškega zaliva. Del Bolgarov, ki pre¬
biva kompaktno v Macedoniji, pa čaka neprestano in
do sedaj zaman osvoboditve iz težavnih razmer, ki so
vkljub vsemu trudu velesil zelo neurejene.

Za časa te politične zgodovine bolgarske države
je razvoj naroda označen z nekakim neprestanim ne¬
mirom, stresanjem, gibanjem posameznih delov naroda
iz enega mesta na drugo. Že za obnovitve grškega
gospodstva so se morale slovanske kolonije umikati
iz juga nazaj, — Slovani na Grškem so bili pri tem
popolnoma asimilirani že v teku srednjega veka —
toda največ je zopet delovala turška invazija.

Ko so Turki prišli na polotok, so se že za
Murata 1. začeli naseljevati v plovdivskem in zagorskem
kraju, za Bajezita I. med Plovdivom in Balkanom in
so ostali potem v porečju Marice v večini, glavno v
nižinah do XIX. stol., kar vidimo iz podatkov popa
Konstantina iz 1. 1819 in nazivlja iz kraja, ki je
pretežno turško (imena vasi, polj, potokov, gozdov,
pašnikov, gričev). Izmed 52 vasi čirpanske okolice
imata samo dve neturški imeni, v sejmenski okolici
samo 3. Šele pri gorah se je začelo pravo bolgarsko
ozemlje. Drugo središče turške kolonizacije je bil
vzhodni del severne Bolgarske, glavno opustošena
Dobrudža (desertum  Andreja Palatia 1. 1444). Tu se

152

je naselila že pred prihodom Turkov množica Peče-
negov, Uzov in Kumanov (danes t. zv. Gagavzi) in
pozneje Tatarov.

Kakor se zdi, se je prva turška kolonizacija
osredotočila v kraju Deliormanu in to v XV.—XVI.
stol., pozneje v Tuzluku in Gerilovu. V XVI. stol. nam
sporoča Dubrovčan Pavel Djordjič, ki je tu popotoval,
o močni turški naselitvi v okrajih Gorilovi (Gerlovo,
Tuzluk), Deliormanu in Dobrudži. Poturčenje pa je bilo
tu dovršeno šele’v XVII. stol. in v Gerilovu šele v XVIII.
Vidimo, da imajo mnoge turške vasi slovanska imena.

Vsa ta turška kolonizacija severnovzh. delov
Bolgarske se je gotovo vršila s tem namenom, da bi
se zavarovali prehodi črez Balkan (posebno po iz¬
kušnjah boja z Vladislavom 1. 1443). Izmed starega
slovanskega prebivavstva so ostali samo neznatni
ostanki v kraju pri Kamčiji pri Provadiji, Sumnu in
Razgradu. Ravno tako se je naselila na jugu v XVI.
stol. množica turških Jurukov in Konjarov iz Azije v
nekaterih mejnih krajih Tracije in Macedonije.

Stari bolgarski Slovani so se umaknili po prihodu
Turkov naravno v gore, tako da so bile meje naselbine
Devna, Monastir, Krivnja, Ravna, Nenovo, Njevša,
Kalugerica, Divdjedovo, Novoselo, torej približno črta
šumensko-varmenske proge. Toda na jugu se je začel
slovanski živelj hitro vračati nazaj in si pridobivati
stara tla, zakaj Osmani so predvsem izumirali vsled
neprestanih bojev in se niso okrepili z novimi silami ;
drugič pa so prihajali sem tudi novi Bolgari iz severa
(od Lovča, Nikopolja), kjer je bilo vedno mnogo več
nemira in nevarnosti za življenje. Tam na severu pri
■Donavi so se odigravali glavni dogodki turških bojev
in zato se je domače slovansko prebivavstvo umikalo

153

odtod na jug in na druge strani. Ta emigracija je bila
gotovo že davno, toda oficijalne podatke imamo šele
od XVII. stol. Tako vemo, da so odšle 1. 1741 bol¬
garske kolonije v temeški Banat na Ogrskem, kjer njih
ostanki še danes prebivajo (Vinga, Bešenov), I. 1752
do 1754 je šel velik val Bolgarov in Gagavzov v
južno Rusijo, drugi 1. 1787 — 91 in za bojev v letih
1801—1812 je šlo tretjič in največ Bolgarov črez
Donavo v Besarabijo (glavno od Vidina) in vnovič
po bitki leta 1828—29. L. 1821 je bilo v Besarabiji
7735 rodbin z 38.000 dušami, po 1. 1829 je prišlo sem
zopet 4400 rodbin z 27.000 dušami. Potem zopet
vidimo reakcijo. V sledečih 50 letih, ko je nastal nekak mir,
se je vrnilo mnogo bolgarskih rodbin nazaj v očetnjavo,
še vedno burno in nemirno (iz Besarabije se je vrnilo že
1. 1833 900 rodbin), in obenem so stopali mnogi tudi z
Balkanskih gor doli v nižine, deloma do Donave (do
Ruščuka), do Dobrudže, deloma v kraj med Drinopoljem
in Burgasom (od Cirpana in Stare Zagore), v okolico
Kavakli, Kyzyl-Agača, Jambola, da, za mirne vlade Mah-
muda II. tudi v okolico Rodosta, Derkosa in Carigrada
(zopet od Stare Zagore, Rodope in Strandža).

Potem je prišla vojna 1. 1877 — 78 in ta je po¬
vzročila velike, dosedaj nedokončane spremembe. Že v
nje začetku so bežali Bolgari v trumah od Stare
Zagore, Kazanlika, Gjopse, Zlatice v severne kraje in
so se vrnili nazaj šele tedaj, ko so prišli Rusi na
jug. Toda nasproti temu so se praznile tudi stare
turške in čerkeske vasi, bodisi vsled tega, ker je pre-
bivavstvo bežalo že naprej pred Rusi, ali vsled tega,
ker se niso mogli po vojni navaditi novih razmer.
Nastalo je veliko izseljevanje Turkov (Jireček je cenil
njih število visoko nad 100.000), glavno v letih 1878

154

do 1884, in namesto njih je prišla po berolinskem
miru velika imigracija Bolgarov iz Rumelije (glavno
iz krajev pri Feri,. Dimotiki, Uzunkoprii, Eribolu,
Plovdivu, Kirklisi) in potem iz Macedonije, ki sta obe
ostali pod turškim gospodstvom. Da, vračali so se
tudi emigrantje iz Rumunske, Besarabije, iz tavriške
gub., iz Male Azije in so se nastanili pri Svištovu,
Varni in v Tuzluku. Selitev „preseljencev“ („nplsce-
.ieim,H, npmueJigH") iz Macedonije traja vsled neiz-
boljšanih razmer neprestano. Kake izpremembe so se
vršile med prebivavstvom na nekaterih krajih, je raz¬
vidno na pr. iz tega, da je imelo 1. 1890 po Jirečku
izmed 338 krščanskih naselbin varenske in šumenske
dieceze 135 od zadnje vojne nove prebivavce! Tako se
je spremenilo, da je ostalo izmed starega bolgarskega
prebivavstva tukaj samo nekaj ostankov (c/rapii n ji n
iscraii BbJifapu, turško odjer  — kraj). Ostalo

bolgarsko prebivavstvo ni tu po Miletiču staro nad
120 let. Tudi za Jantro proti zahodu je malo starih
vasi in mnogo priseljencev, skoro večina iz Balkana,
posebno v kraju pri Lovču in Seviljevu. Novo ljudstvo se
razlikuje od starega po tradicijah, kroju in glavno po na¬
rečju. Na drugi strani so tudi mnogi novi priseljenci na
jugu Balkana in Burgasa, Aitosa, Jambola (Zagorci).

Tu je bil torej neprestan nemir, neprestano va¬
lovanje, in boljše razmere ne bodo nastale toliko časa,
dokler ne bo končno rešeno prašanje, kaj se naj
zgodi z Macedonci. In to odločitev vedno zavlačujejo
interesi sosednjih velesil.

§ 34. Meja bolgarstva.  Na severu je meja
Donava približno od Črne Vode do Vidina in dalje
črta, ki gre od Vidina proti zahodu črez Car-Petrovo,
Bojnico, Šišince do srbske meje. Iz te črte pa prestopi

155

od Vidina bolgarski ostrov proti severu do Novega
sela ob Donavi. Ravno tam, kjer se srbskobolgarska
politična meja oddeljuje od Timoka, se začenja za¬
hodna meja, o kateri se filologi prepirajo po tem,
kam kdo prišteva prehodni pas pirotsko-vranjskega
narečja. Belič na pr. ga prišteva srbščini, Conev bol¬
garščini in priznava šele moravsko-resavski dialekt za
prehodni. Kakor smo že zgoraj razložili (str. 143), se
seveda od Timoka črez Pirot, Niš, Vranje do Prizrena
razprostira pas jezikovno prehodnega značaja. Toda,
ako odštejemo neznatne dialektične, narodnostno precej
indiferentne znake in se oziramo na ostale faktorje, ki
danes odločajo narodno zavest, ne moremo reči, da
gre meja bolgarske narodnosti po Timoku črez Niš-
na Vranjo, kakor jo na pr. vede Conev, ampak gre
od Velikega Izvora ob Timoku črez hrbet Stare Pla¬
nine (Goljema planina, Sv. Nikolaj planina, Ciprovska
planina), kratko rečeno ob politični meji do gore
Koma, odtod med Pirotom in Caribrodom črez Rujo
planino in mimo Vlasine do gornje Morave, do mesta
Vranje. Odtod gre dalje približno poleg niškoskopeljske
proge k Skoplju, objema Skoplje in gre po silno
pretrgani črti črez vzhodne griče Šardagha do Dibre.
Na tej zelo malo znani liniji je bolgarsko in sosednje
srbsko ozemlje zelo pretrgano od arnavtskega klina,
ki moli vanj od jugozahoda. Od Vranje do Kuma-
novega, pa med Skopljem in Tetovim je vrsta več ali
manj albaniziranih slovanskih vasi. Natančneje se meja
tu ne da določiti. Pri Dibri se obrne meja bolgarstva
proti jugu in gre na levem bregu Črne Drine do
Ohridskega jezera, katerega večji del obkroža*), gre

*) Po Weigandu so tu obmejna sela Frgovo, Piskupat,
Podgradec, Starovo, Bratomir.

156

doli k reki Devolu, Mališkemu jezeru (Malik), do
mesta Gorice in od tod do Kostura. Tudi okolica
Kostura je na široko bolgarska do Krupišta ob reki
Bistrici. Tu se meja zopet obrne proti severovzhodu
do Ostrovskega jezera in dalje črez Voden (Njeguš)
do dolnjega toka Bistrice in do solunskega zaliva,- po
katerega bregu gre do Soluna.

Od Soluna, katerega okolica je slovanska do
Novegasela na Kalkidiki, gre meja črez Langandinsko
polje do jezera Bešik-gol in dalje črez naselbine:
Visoka, Zarovo, Suho, Njegovan do izliva Strume v
Tahinsko jezero in do Sjera (Seres), kjer se mešano
dotikajo grško, turško in bolgarsko ozemlje. Od Sjera
vleče Conev mejo v kljukasti črti, ki ni natančneje
znana, skozi turško Rumelijo do Dimotice ob dolnji
Marici, potem črez Uzunkjoprli, Baba-Eski, Corlo, Si-
livrijo, Cataldžo do okolice samega Carigrada inDerkosa.
Vzhodna meja mu je breg Črnega morja do ustja Do¬
nave. Toda cela ta od Coneva omejena južna in vzhodna
meja znači, začenši od Meste, samo najskrajnejšo mejno
črto bolgarskih naselbin na Balkanu, ne pa mejo kom¬
paktnih naselbin. Že južni mejni kraji plovdivskega in
starozagorskega okrožja so z Bolgari bolj slabo na¬
seljeni — o razmerah v turški Rutneliji ne govorim
vsled pomanjkanja točnih podatkov — in še slabše so
po nekaterih krajih poseljeni Bolgari med Jantro in
morjem. V tem delu Bolgarske je bila 1. 1881 še večina
mohamedanov*); danes se je položaj tu že spremenil
v korist Bolgarom.

*) In turški živelj ni samo povsod prevladoval, ampak
•čisto turške so bile tudi nekatere okolice, posebno Haskjoj pri
Silistriji, kjer je bilo Bolgarov samo 86 °/ 0 , Osman Pazar

157

V 1. 1900 je našla statistika tu take razmere: v
ruščuškem okrožju je prebivalo 153.730 Turkov (razen
Gagavzov in Tatarov) poleg 175.216 Bolgarov, v plje-
venskem 12.261 Turkov poleg 270.010 Bolgarov, v
tirnovskem je b : lo razmerje 25180 T. : 366.837 B.,
v vidinskem 4444 T. : 142.975 B., v šumenskem
130.945 T. : 108.579 B. in v varnenskem 107.839 T. :
131.325 B., skupaj 433.779 Turkov in 1,194.942 Bolgarov.
Največ Turkov v kompaktnih naselbinah nam kažejo
okoliši: Balčik, Varna, Dobrič, Kurtbunar, Provadija
varnenskega okrožja, Eski-Džumaja, Osman Pazar,
Popovo, Preslav, Šumen šumenskega okrožja, Elena,
Svištov, Sevlijevo drnovskega okrožja, Bjela, Razgradi
Ruščuk, Silistrija, Tutrakan ruščuškega okrožja. V bur-
gaškem okrožju je bilo 1. 1900 — 37.041 Turkov,
39.152 Grkov in 218.189 Bolgarov, v starozagorskem
okrožju 31.379 Turkov poleg 350.380 Bolgarov, v plov-
divskem 24.886 Turkov poleg 313.847 Bolgarov (brez
Pomakov). Tu prebivajo Turki glavno v okoliših:
Karlovo, Peštera, Plovdiv in Stanimaka, v Stari Zagori
v okoliših: Kazanlik, Harmanli, Haskovo, v burgaškem
okr. v okoliših: Ajtos, Anhiolo, Karnobat in Sliven.
Podrobna števila se lahko najbolje spoznajo iz tabele
na str. 158.

(B. 12‘5°/o), Bazaurt (B. 14 °/ 0 ), Kemanlar (B. 17 °/ 0 ), Balbunar
(B. 17.8 °/ 0 ), Šumen (B. 24-3 °/ 0 ). Največ Bolgarov je bilo v okolici
kesarevski (59-1%) in ruščuški (59%). Sicer so živeli Bolgari
tu večinoma samo v mestih. V tem delu Bolgarske je bilo po
Saratovu 1. 1881 — 482.000 Turkov, 1. 1888 že 443.000, 1. 1900
sem naštel v ruščuškem, varnenskem, šumenskem, tirnovskem
okrožju 417.694 Turkov, 9824 Gagavzov in 18.079 Tatarov.
Celotno se je zmanjšalo na Bolgarskem od 1. 1888 po Jurkeviču.
število Turkov za 125%.

158

Glavne narodnosti Bolgarske 1. 1900:

159

Poleg Turkov padajo po številu Tatari (edino v
varnenskem okrožju jih je nekoliko več) in ravno tako
varnenski Gagavzi, krščanski potomci starih turško-
tatarskih invazij. Grki prebivajo, kakor je naravno, v
večjem številu samo na obrežju Črnega morja, glavno
v okolici Burgasa in poleg tega v notranji deželi pri
Plovdivu (tu so šteti brez t. zv. Karakačanov), glavno
v stanimaški okolici (Stanimaka sama je večinoma
grška) na zahodu od Kyzy!agača, v Kavakli in
v bližnjih naselbinah. Pri obrežju je najsevernejša
grška naselbina Novoselo pri Varni, dalje so še grška
mesta Mesembria, Anhialo, Sozopol, Burgas pa samo
deloma.

Židje in Armenci ne prebivajo nikjer kompaktno.
Ciganov je mnogo, toda raztreseni so po občinah cele
kneževine, v gorah tvorijo tuintam tudi večino pre-
bivavstva, na primer pri Eleni (Jurukleri, Stevrek, Ka-
ramcalar) in pri Plovdivu (Airene). Srbov je zelo malo
izkazanih v zadnjem štetju (skupaj samo 1516); povsod
so se zglašali samo posamezniki, kar je gotovo posle¬
dica narodnega razvoja in razpora v zadnjih 30 letih.
Zato pa prebivajo kompaktno ob Donavi Rumuni, in
sicer predvsem v severnozah. kosu med izlivom Timoka
in Vidinom in pa v vrsti naselbin pri Donavi od iz¬
liva Cibra do Svištova. Tudi v Tutrakanu je večina
Rumunov v notranji deželi samo v občini Siubenici
pri Beli Slatini in Debovu pri Nikopolju. Cincari živijo
posamezno na Sofijskem in Plovdivskem. O ruski ko¬
loniji v Tatarici pri Silistriji in o češko-slovaških
naselbinah na Vojvodovem, Gornji Mitropoliji in v
Brtšljanici smo govorili že zgoraj (str. 23. in 95.).

Razen te ravnokar omejene dežele se srečujemo z
bolgarskimi naselbinami še na severu Donave, večjidel so

160

to kolonisti iz XVIII.—XIX. stol., ker je starejše bolgarsko
prebivavstvo, ki je prvotno prebivalo tudi tu, že davno
izginilo vsled razvoja madjarskega in rumunskega življa.
Ostanki, ki so se tu ohranili do konca XVIII. stol., so
bili najbrže samo kolonije iz XIII. stol. To so bili
znani brasovski Bolgari iz naselbin Velikega in Malega
Csergeda (pri Blasendorfu) in iz vasi Baumgart (Bon-
gard) in Reussdorfchen (Roszczur) iz okolice Sibinja —
danes že popolnoma porumunjeni. Prej so jih imeli
nekateri za Srbe, drugi za Slovence, dokler ni na¬
posled dokazal prof. L. Miletič, da so Bolgari. Bili so
katoliki. Bolgarske kolonije so danes na južnem Ogrskem
(v Banatu) še naselbina Vinga med Aradom in Te-
mešvarom, Brestje pri Vršcu in Stari Bešenov pri Se-
gedinu z nekoliko seli okoli in okoli. Nastale so okoli
1. 1741 in so tudi katoliške. Dalje eksistira znatna vrsta
bolgarskih naselbin na južnem Valaškem, kjer jih je
Weigand naštel 50 s 50.000 duš. Prebivajo v kraju
Dolž  (12 naselbin), Oltenica  (2 naselbini), Te-
leorman  (5, tu je v mestu Aleksandriji večina
bolgarska), Vlaška  (7), Ja lomi  ca  (3), Ufo v (tuje
22 vasi); največji bolgarski naselbini sta Afumatz in
Kisele-Strbi. Razen tega je dosti Bolgarov tudi v
nekaterih mestih kakor v Galacu, Brajli, Bukareštu,
Buzavu, Oltenici, Djurdjevu, Krajovi in Ploještih (tu
5—7000).

Na Ruskem so se nastanili Bolgari v XVIII. sto¬
letju, kjer se imenujejo prvič v polovici t. st. bolgarski
priseljenci v naselbini Česme, potem na reki Visi in
Sinjuši. Glavna selitev pa je nastala po 1. 1769. Bolgarske
naselbine so nastale poleg srbskih na gornjem toku
Ingula in Ingulca — toda ti so se do danes izgubili —
deloma kompaktno v Besarabiji, kjer so se do danes

161

ohranili, dasi je pri njih silno prevladal turški jezik.
Najdemo jih glavno v okraju akermanskem, izmajlskem
(Taraklil, Bolgrad) in benderskem. Razen tega prebivajo
Bolgari tudi v herzonski guberniji nad Odeso in Nikola¬
jevim in v tavriški v okraju berdjanskem in feodozij-
skem. Vseh je naštela statistika v početku 1. 1897 še
172.659 duš in med temi v besarabski gub. 103.225
(5'3%)> v herzonski 25.685 (09%) in v tavriški 41.260
(2 8%), kjer hitro padajo. Po Moškovu pa je oficijalna
statistika štela med Bolgare tudi Gagavze, katerih število
se ceni na 70.000 s središčem v Komrati (benderski
okraj).

V Mali Aziji se nahajajo bolgarske naselbine glavno
v okolici Bruse in to deloma v mestecu Mihalič (tur.
Mahalič), deloma v celi skupini naselbin okoli občine
Kodžebunara (Sujut, Kobaš, Toj-belen, Novoselo,
Mandi>r, Haladžebair) in v Kiliku, dalje v nekaterih
pastirskih občinah ob obrežju in v Kyzderventu pri
Skadru. Skupaj je naštel tu Kančov 20 bolgarskih
občin.

V zadnjem času vidimo tudi v priseljeniških sta¬
tistikah Amerike Bolgare, toda štete skupaj s Srbi,
tako da se ne more podati točno število. Približno
50.000 jih bo tam. Valjavec jih je naštel samo 4000,
kar je pač malo.

§ 37. Statistika.  Iz zgoraj navedenih vzro¬
kov, glavno pa vsled popolnoma neznanih narod¬
nostnih razmer Slovanov v turški državi, je zelo
težko podati tu pravilno statistiko Bolgarov. Njih
število se more samo ceniti in o ostalih stati¬
stičnih razmerah lahko sodimo samo po uradnih
podatkih bolgarskega kraljestva, žalibog do sedaj tudi
nepopolnih.

11

162

Skupno število Bolgarov je bilo na koncu I. 1900
približno tole:

V Bolg. kraljestvu (štetje 31. XII. 1900) . . 2,885.379
v turški Rumeliji, v Albaniji, v Carigradu

in v Mali Aziji približno. 600.000

v Macedoniji (po Kančovu) približno . . 1,200.000
na Runuinskem (skupaj z Dobrudžo) . . 90.000

na Ruskem. 180.000

v ostalih deželah. 50.000

Skupaj . . 5,005.379

Na Bolgarskem je bilo po zadnji statistiki 2,864.735
Bolgarov in 20.664 Pomakov, pri čemer je treba pri¬
pomniti, da je statistika kombinirala materinski jezik
in narodnost (MarepeHi e.imrr, — naporom). Na Ru-
munskem noče uradna statistika domačih Bolgarov
poznati, šteje jih, kolikor mi je znano, za Rumune in
navaja v številu 7810 samo Bolgare, ki spadajo v
kneževino. Weigand pa jih (domačih) ceni (glej zgoraj
str. 147.) na 50.000; število Bolgarov v Dobrudži pa
je cenil Kančov na 40.000, Iširkov na 30.000. Na
Ogrskem jih je bilo 1. 1900 približno 12.000 (V. Cintula).
L. 1851 jih je naštela tu statistika 23.000, toda takrat
so bili za Bolgare pomotoma šteti drugi Slovani,
n. pr. srbski Krašovani. V Ameriki je naštel Valjavec
4000 Bolgarov, toda gotovo malo, ker se skupno s
Srbi nahajajo v novejših statističnih podatkih vedno
tudi Bolgari. V evropski Rusiji jih je naštela uradna
statistika 1. 1897 točno 172.659. Najteže jih je ceniti
na Turškem. Za Macedonijo sem se držal Kančova z
ozirom na svoje stališče napram macedonskemu pra-
šanju. Tudi Cvijič je v novejšem času cenil „Slovane“
v kosovskem, solunskem in bitoljskenr vilajetu skupno

163

na 1,300.000 (450 -(- 500 340 tisoč), Brankov je

naštel skupaj s Skopeljskim 1,172.000 Bolgarov*). V
turški Rumeliji prištevam k Bolgarom tudi Pomake.
V adrianopoljskem vilajetu je cenil Mach na 370.000
pravoslavnih in 115.000 musulmanskih Bolgarov.

Daljše statistične podatke lahko navedemo iz
znanih vzrokov samo o Bolgarih, ki prebivajo v
Bolgarskem carstvu, zakaj samo od tam imamo neko¬
liko zanesljivih statistik (iz 1. 1881, 1888, 1893, 1900;
1. 1870 je bilo štetje samo površno). Zato se tudi dalje
navedena data raznih statističnih razmer tikajo samo
Bolgarov v carevini, ako ni posebej omenjeno, in tam,
kjer nisem dobil do sedaj zadnjih rezultatov, navajam
rezultate statističnega dela Vrbaničevega iz I. 1896 (na
temelju štetja iz I. 1888).

Vrbanič je v svojem delu, ki se ozira predvsem
na razmere naravnega vzrastka jugoslovanskih dežel
(porode, smrti, zakone), konstatiral pri Bolgarih raz¬
merje mož k ženam 1000 : 965**), dalje večje število

*) Toda po novem štetju, ki ga je napravil Hiltni paša in
navel Rene Pinon (rezultati niso točni), je bilo v kosovskem
vilajetu 164.476 patriarhistov, 184.912 eksarhistov in mohame-
danov 420.388; v bitoljskem vilajetu grških patriarhistov 309.759,
aromunskih 11.301, srbskih 8461, eksarhistov 178.527, mohame-
danov 509.307; v solunskem grških patriarhistov 311.982, aro¬
munskih 22.377, eksarhistov 244.723, mohamedanov 531.431.
Ako prištejemo še nekatere kaze na temelju starejšega štetja,
navaja Pinon skupaj za te 3 vilajete 3,267.255 prebivavcev,
med njimi 1,795.359 mohamedancev in samo nekaj črez 600.000
bolgarskih eksarhistov. Grških, rumunskih in srbskih patriar¬
histov je naštel kakih 850.000, toda Srbov je med njimi le ne¬
znatno število.

**) Saratov in Jireček navajata za Bolgare 967 žen po
istem štetju iz 1. 1888. To razmerje pa se precej spreminja po
posameznih krajih. Tako je bilo razmeroma več žen v okraju
loveškem, plovdivskem, sevlijevskem in tirnovskem in največ v
koteljskem okolišu (1375). Najmanj ima Balčik.

n*

164

moških porodov nad ženskimi (za 54 2 več pri 1000 po¬
rodih), razmerje neoženjenih k oženjenim 53% : 41*9%
(vdovcev in vdov 44%). Število porodov sploh je na
1000 prebivavcev 36'36, torej manjše nego pri Srbih,
toda tudi umrlih je manj, samo 180 (prim. pregledne
podatke zgoraj na str. 126.). Posebno malo umira na
Bolgarskem otrok v prvem letu, najmanj izmed vseh
Jugoslovanov (samo 8'3%, dočim v Dalmaciji 15’4%,
na Srbskem 16 3%, na Hrvaškem 212%); vsled tega
je letni koeficijent prirastka na Bolgarskem ravno tako
ugoden kakor na Srbskem, to je 1'83 (tega navaja tudi
Jireček). Saratov je našel za leta 1881 — 87 prirastek 1 85
(v tem času se je rodilo na 100 dečkov 897 deklic),
toda v času 1890—1900 je bil, kakor se zdi, za nekaj
manjši. Za Bolgarsko sploh navaja v novejšem času
Jurkevič prirastek samo 15 za severne in 12  za
južne okraje.

Po Popovu pride v carevini 388 prebivavcev na
1 km?

Kar se tiče vere, so Bolgari grške, vzhodne vero¬
izpovedi („H3T0'iH0npaB0CJiaBHH“), pod lastno bolgarsko
cerkvijo, katere patrijarh prebiva v Ortakjoju pri Cari¬
gradu. Izjemo delata dve skupini.. Predvsem katoliški
Bolgari, t. zv. P a v 1 i k i j a n i (bolg. IlaBJiHOHHrk), ki
imajo vzhodni dialekt in prebivajo v nikopoljskem
okolišu (občina Asjenovo in Trtnčovica), v svištovskem
okolišu (Bjelem, Dragomirovo, Orješ, Dhžene) in v
sedmih vaseh pri Plovdivu (Seldžikovo, Hambarliji,
Duvanliji, Davudžovo, Kahčkiji, Baltadžiji, Ciiren). V
loveškem okolišu jih statistika ne pozna, nasproti temu
je katoliška občina B'brdarski-Geran pri Beli Slatini in
Gostilja pri Orehovu (okrožje Vratca). Vsi izhajajo iz
Plovdivskega, kjer je bilo njih davno središče in kjer

165

so prebivali prej v celem pasu naselbin od Plovdiva
do Nikopolja. Od njih so odšle tudi kolonije Bolgarov,
ki so se nastanili na Ogrskem (Vinga, Bešenov) in ki
so tudi katoliki.

Drugi, večji del Bolgarov je prejel v dobi turške
sužnosti islam. Imenujejo se P o m a k i (sg. lloMari,) in
prebivajo predvsem v Rodopi, kjer tvorijo močen pas
od Plovdiva do Soluna in poleg tega (vzporedno) tudi
na severu balkanskih gor, v kraju pri Lovču, Pljevnu,
glavno med r. Vidom in Panego južno od Pljevna*);
v bolgarskem kraljestvu so silno padli vsled izselje¬
vanja na Turško, zakaj od 1. 1878 so prišli Pomaki
vsled svojega pretežnega turškofilskega mišljenja v
silno nasprotje z ostalim bolgarskim ljudstvom. Zadnja
statistika jih je naštela na Bolgarskem 20.644, med
tem v plovdivskem okrožju 17.055, v pljevenskem 2837,
drugod samo drobce.

Kar se tiče omike, ne stojijo Bolgari do sedaj
visoko, kar si lahko pojasnimo s težavnimi razmerami,
v katerih so živeli stoletja, oddaljeni od vsake civili¬
zacije in katero šele sedaj marljivo dohitevajo. Po
zadnji statistiki je bilo pismenih Bolgarov v carevini
poprečno 28'4%> in okrožja gredo drugo za drugim v
sledečem redu: Ruščuk 38‘5%> Šumen 35'9%, Varna
34'8%» Timovo 34i°/o> Plovdiv 29 6%, Burgas 29 4%,

*) Po zadnji statistiki so Pomaki v carstvu zelo naseljeni
v plovdivskem okrožju, v pešterskem okolišu (občine Banja, Če-
pinska, Dorkovo, Korovo, Kostandovo, L/bžene, Osenovo, Ra-
kitovo, Florovo), v plovdivskem okolišu (Enikjoj, Brjezovica,
Čuren), precej tudi v stamaškem (Bogutevo, Borovo, Drjenovo,
Čukurkjoj, Hvojna, Tjunyjuznica, Čepelare, Dobral'i>k, Malevo,
Savt hšte, Jugovo itd.). V pljevenskem okrožju je močna pomaška
občina v tetevenskem okolišu in sestoji iz dveh sel Galate in
Gradežnice in pa občini Lješnica in Turski-lzvor.

166

Sofija 288 %. Stara Zagora 28‘3%, Pl je ven 23 • 1 °/ 0 ,
Ktistendil 201%, Vidin 198°/ 0 , Vratca 19%. Sicer
kažejo največjo izobrazbo, kar je naravno, mestni
okoliši: Sofija 60%» Ruščuk 60%> Varna 60%> Plovdiv
49%» poleg njih pa stopajo v ospredje še kmečki:
Kotel in Šumeli s 47% in Kazanlik s 37%. Najmanjše
število pismenih nam kažejo okoliši Radomir (20%).
Caribrod (19%), Kyzil-Agač (19°/ 0 ), Berkovica (16%),
Kula (14%), Bjelogradčik (13%) in Ferdinand (13%).

§38. Notranja diferencijacija.  Temelj ple¬
menske diferencijacije Bolgarov je razdelitev na 3 ve¬
like dialektične skupine: 1. na skupino zahodnega
dialekta, ki je omejena na vzhodu s črto, ki gre od
ustja r. Vida v smeri k Solunu in to črez okoliše in
kaze: Nikopolj; Pljeven, Loveč, Teteven, Pirdop, Novo-
selo, Panagjurište, Ihtiman, Cepino, Razlog, Nevrokop,
Melnik, Petrič, Demirhissar, Sjer, Solun — in na sku¬
pino vzhodnega  dialekta, ki se deli zopet na dva
dela: 2. severnovzhodni, v katerem se imenuje ljudstvo
z navadnim imenom Zagorci (3aropn;H) ali Hrcoji
(Xx]>n,on) ali Poljanci (Hojntugn) in 3. jugovzhodni,
rodopski,  v katerem se imenuje ljudstvo Rupci, Ru-
palani (Pyim,H, i , yna.iann); njih jedro je med Stanimako
in izvirom Arde v kraju „Pynio<n.“. Za približno mejo
med obema vzhodnima deloma se navaja pogorje Balkan
in Srednja gora, toda treba je takoj že naprej pri¬
pomniti, da oba dialekta prestopata na nekaterih mestih
to mejo Sicer so delitve bolgarskih filologov različne
in zato ni mogoče določiti strožjih mej. Conev pelje
mejo od Burgasa črez Jambol, Staro Zagoro do Tatar-
Pazardžika, Miletič od Adrianopolja do Plovdiva po
Matici (dasi gredo otoki do Čirpana, St. Zagore in do
Kotla). Na zahodu sega rupski dialekt do Cepina in

167

ni dvoma, da so pred turško invazijo Rupci pred¬
stavljali najmočnejše pleme na jugu, ki je segalo črez
Balkan in Srednjo Goro. Tudi o meji zahodnega dialekta
imamo razna mnenja. Po Miletiču se razprostira za¬
hodni dialekt do Tatar-Pazardžika (Šopi).

‘Poleg tega je nastala pri Bolgarih vseh 3 skupin
množica lokalnih imen za manjše skupine, ki so se
razlikovale med seboj v običajih, tradicijah, kroju in
podnarečju. Tako se imenujejo vobče prebivavci balkan¬
skih gor Balkanci  (EaiKangacmi, E a.i Kangli), pre¬
bivavci rodopske planine Planinci  (II.iaHiiHgii), pre¬
bivavci sofijske, kustendilske in kratovske doline Po¬
ljanci, Poljci, Poljčani  (HoJiaiigH, HoggH, Ilojineiie).

Južni Bolgari imenujejo severne pod skupnim
imenom Zagorci  (3aropgn), nasproti temu imenu¬
jejo severni južne O t v i> d e n c i (0 tbt>j,6hii,h, OTBhgemnn,
OTenoimun, OTemum). Toda Zagorce, ki so prišli od
severa, najdemo tudi pri Ajtosu in pri Burgasu (do
Mehniečkjoja in sv. Nikolaja med Burgasom in Sozo-
poljem). Med Balkanci razlikuje Miletič te skupine od
vzhoda proti zahodu: Erkečane  (SpKeuaHii), Guličane
(ryjiuiaHM), pri Črnem morju (dve veliki naselbini
Erkeč, Guliča), Čengence  (TeHreHgH, po naselbini
Čenge), Rišane (Pumami, po selu Riš), K o tl e n c e
(Koaviengii po mestu Kotel nad Slivnim), T i č a n e
(Tmiami po reki in selu Tiča, tur. Čitak), Bebrovce
(EedpoBgH ali Eedponemi po vasi Bebrovo na jugu od
Elene), E1 e n č a n e (9jemiann), D r j e n o v č a n e
(AptHOimami po selu Drjenovo, južno od Trnova),
Trjevnjence in Gabrovce  (TptBHeHgH in EatipoBgii;
Trjevna, Gabrovo, naselbini na jugu od Trnova), Tro¬
jance  (Tpoflirgii po gradu Trojanu na jugu od Lovča),
Te te vence  (TeTeBengn ; naselbina Teteven na za-

168

hodu od Trojana). — Priseljenci iz Ruinelije imajo
imena po tem, odkod so prišli: Odrinci  (O^piranH),
Jambolci  (Hm6ojiu,h), Starozagorci (OTaposaropnn),
Malkotrnovčani  (MajiKori.pnoimaHn), Glavanci
(rjiaminnH po selu Glavan pri Kavakli) in druga.

V bolgarski Macedoniji se srečujemo ravno* tako
z množico podobnih krajevnih imen. Mrvaci  (Mi.pBaii.H)
se imenuje ljudstvo med Strumo, Rodopami v okolici
Sjera, Demirhissara, Melnika, Drame, Nevrokopa in
Bracigova. V zahodni Macedoniji na Dibrskem je okoliš,
zv. Mala reka (lana Peica); njegovi prebivavci so dobili
plemensko ime Mijakov  (Mnaipi, govorijo „mh51'ikh“).
Ti Mijaki imenujejo zopet ljudstvo v okolici Kičeva,
Bitolje, Priljepa in Velesa Brsjake  (EipcanH, prim.
stare Usaj - f / vm ),  sami se imenujejo Mijaki P e k a h n h
ali PeKaaHHH*). Med drugimi macedonskimi lokalnimi
imeni navaja Kančov dalje: 9 cth  — prebivavce kraja
Župe na desnem kregu Črne Drine (v Korešti ScTeoiupi),
KeKOBUH  — prebivavce Popolja (Ilonoie), lIjjniBa-
h ou 11,11 :— prebivavce zahodnega dela solunske rav¬
nine, JCenicapH — prebivavce sel: Lukovo, Jabla¬
nica, Selce-Župa, Nereze, Piskupština, Drenok, Modric,
y.no<i'H — prebivavce sel: Steblevo, Ginejec, Sebišta,
Borovo. Kičevski Brsjaki imenujejo kmete od priljep-
skega polja Tur jake  (Tvpaipt), Priljepčani kmete od
Morihova — Torlake  (Topjiapu), ime, ki se sliši tudi
za ljudstvo iz caribrodske in pirotske okolice od so¬
fijskih sosedov, da, tudi na jugu pri Turkih v okolici
Gradca. Drugi podobni priimki dialektične posebnosti

*) Po revoluciji 1. 1821 je bilo po celem svetu razpršeno
bolgarsko pleme Di.rzilov, Dirzilovcev (približno 5000 rodbin),
ki je prej stanovalo v okolici Vodena in Ostrova, glavno v
naselbini D'brzilovem.

169

so tudi imena Tokunci (Toityiui,u zopet od Piročanov
za ljudstvo iz okolice Sofije), Ninjovci  za ljudstvo
na Osemu, Marači za ljudstvo med Osemom in Iskrom.
Mohamedanski Bolgari ob izviru Arde se imenujejo
A h r j a n i (Arbpjuie; nastalo iz srednjeveškega Agarjani),
med Dospatom in Mesto Češliji, Čečenci (lemami,
hciempi). Pod griči Šardagha do Dibre prebivajo po
Zanetovu Tor besi  (TopGeum).*)

O imenih starih Bolgarov (tako zv. bctxh, c r rapn,
epa m h B'barapn) smo govorili že zgoraj na str. 154. Tu
je treba dodati, da se rabi za nje tudi posebno, za¬
gonetno ime H'brco  ji  („xipn,6n“ ali „a>pn,OH“, sing.
m. rbpnoft, sg. fem. rbppoHica), besede, ki pomenijo
tudi sploh prostega kmeta, človeka. Razprostirajo se
od Črnega morja do Iskra in za njim (n. pr. na Vidin-
skem) na jugu do Strandže planine (na planini živijo
že Rupci). Govorijo severnovzhodno narečje in se raz¬
likujejo tudi v kroju. Tudi ženska oprava Balkancev
v donavski ravnini se razlikuje po temni, volneni obleki,
t. zv. sukmanu (krilu s stanom) od erlijskih žen, ki
nosijo namesto krila spredaj in zadaj predpasnik.

Balkanske priseljence pri Šumnu, Razgradu in
pri Ruščuku imenuje domače ljudstvo „črne“ (>/epHH.
aepHHTli) in to po črnih hlačah. Tudi na zapadu se raz¬
likujejo balkanski »nepiionpluiiKOBUH 1 * in Ot.ao.n.piJiiiKOini.iB 1
iz nižin. Po kroju hlač se dalje delijo „Cieneiipe'r;uie“,
„iua.'iBapane“ in „opMU,u“.

Neka posebnost so še bolgarski Šopi  (IIIoiih).
Pravi Šopi prebivajo na zahodu v kustendilskih gorah
pri Kratovu, Radomiru, Brezniku in Sofiji in se začnejo
po Brochu takoj pri gorah srbskobolgarske meje, pri

*) Prebivavci na izviru Bregalnice se imenujejo Pijane
(že v XII. stol. se navaja Ilutvir^a).

170

Krivi Feji (KptiBa <I>0Jt) na vzhodu od Vranje, in se
razlikujejo po obličju in po kroju (bele hlače) od
drugih. Nekateri raziskovavci vidijo v njih slavizirano
pleme staroveških traških Sapajov (Zanetim),  tako kakor
se zopet v imenu Rupcev išče ostanek staroveškega
imena Mtoimrj,  ki je zgubilo nenaglašeni prvi zlog. Razen
tega imenujejo vzhodni Bolgari tudi prebivavce iz okolice
Vratec in Trna Šope, dasi tu sami ne rabijo tega imena. Po
Miletiču se že v vasi Mečki (Me™,), ako gremo od
Nikopolja na Pljeven, končajo „Hn,coji“ in začenjajo
„Šopi“. V stari dobi pa Šopi niso šli črez Isker.

Tu bi še pripomnil, da eksistira na raznih mestih
Bolgarske vrsta občin, zv. arnavtskih (Arnautlar), n. pr. v
okraju varnenskeni, provadijškem, razgradskem, ke-
manlarskem. Njih prebivavci so sicer deloma neslovan¬
skega postanka (Albanci ali Grki), toda deloma so to
tudi čisti Bolgari, katere so imenovali Arnavte samo
zato, ker so prišli iz Macedonije iz okolice Kostura in
Vodena (tako na pr. Arnavti od Silistrije, Razgrada,
Bracigova). Zato primanjkuje vedno ponavljajočemu se
mnenju o slovanskem (bolgarskem) postanku Čakonov
in Majnotov iz južnega Grškega potrebnih dokazov.

O mohamedanskih Po m a ki h smo govorili že zgoraj
(str. 165.) in ravno tako tudi o drugih krajevnih imenih
musulmanskih Bolgarov, Ahrjani, Čečenci (str. 169.).

V severnovzhodnem kotu Bolgarske živijo zopet
t. zv. Gagavzi  — kristjani, ki govore turško*). To so
pravi, t. zv. Xac'F>.n>-raray3n ali lipriMopmi Faravaji, ki
se razlikujejo od drugega dela, ki govori in čuti bolgarsko

*) O postanku Gagavzov je prepir. Jireček jih je imel za
potomce Kumanov, Moškov vidi nasproti temu v njih ostanek
Črnih Klobukov ruskih letopisov (Turkov — U/.ov), Zanetov
zopet ostanke starih povolžanskih Bolgarov.

171

in ki jih imajo nekateri za poturčene Bolgare (Bh.irap-
ckhtIj  raray.3H). Primorski Gagavzi prebivajo v Varni
in v nekaterih selih (Kestrič Kara-Hussein, Dževizliji,
Džaferliji, Ala-Klise, Gjaur-Sujutčuk, Ein-Kjoj, Kavarna,
Bjela), bolgarski v nekaterih selih v okolici Varne in Pro-
vadija in glavno v selu Bejdantu v Dobrudži (Babadag).

Množica bolgarskih Gagavzov se nahaja tudi v
Besarabiji v benderskem okraju, kjer so osredotočeni
glavno v okolici Komrata. Moškov jih ceni na 70.000,
toda v oficijalni statistiki so bili šteti za Bolgare (prim.
zgoraj str. 161.). Za slovanske Bolgare v Besarabiji
navaja Zanetov ime Tukani  (TyKann).

Tudi z antropologičnega stališča razlikuje naj¬
boljši bolgarski strokovnjak dr. S. Vatev posebne sku¬
pine v celem bolgarskem narodu, toda ne moremo jih
dosedaj spojiti z jezikovnimi. Očividno pa je, da se
tudi vzhod Bolgarske razlikuje od zahoda, posebno od
sofijskega kraja in od Macedonije in da ima tudi jug
svoje posebne znake. Celotno je prišel Vatev na te¬
melju merjenja 320.000 šolskih otrok, 36.000 vojakov
in 1330 lobanj do sledečega zaključka o bolgarskem
tipu: tipični Bolgar je srednje visok (razmerje 1665 cm
pri možeh in 1567 pri ženah) in danes pretežno brunet
(50% temnega proti 5°/ 0  svetlega tipa; ostanek je po¬
mešan). Toda treba je uvaževati, da je stopnja temnejše
barve največja na vzhodu, v močno pomešanih krajih,
dočim je na zahodu in v Macedoniji — v starem centru
bolgarskih Slovanov — temni tip že redek. Nos ima
Bolgar raven, visok zgornji rob očesne votline in tudi
glavo ima visoko; kar se tiče širine glave, je tu 77°/ 0
mezocefalnih (indeks 75—80). Srednji indeks je bil pri

172

vojakih 7965 (v Macedoniji 7946), pri lobanjah 7797.
Dolihoidne oblike so glavno na jugu, kratke na severo¬
zahodu, na jugu Macedonije pa stopi poprečni indeks
nad 85.

§ 39. Slovani v Macedoniji.  Kakor je bilo
še zgoraj naznačeno, so postali Slovani v Macedoniji
in v Stari Srbiji, t. j. v kraju površno omejenem*) na
zahodu od Ohridskega jezera, Drina, Šardaghom, na
severu od srbske meje, dalje od Osogovske in Rilske
planine in na vzhodu od reke Meste (Karasa) predmet
ostrih prepirov med Srbi in Bolgari, zakaj obe stranki
menita, da imata dovolj vzrokov, da bi jih mogli na¬
rodnostno pripojiti bodisi Srbom, kakor hočejo prvi,
bodisi Bolgarom po mnenju drugih. V ta prepir, v
katerem se niso mogli tudi najboljši znanstveni delavci
otresti enostranskega stališča, so posegli pogosto in v
celoti objektivneje tudi drugi slovanski in neslovanski
raziskovavci, glavno Rusi in iz kroga teh je nastala
celo tretja teorija, po kateri niso macedonski Slovani
niti Srbi niti Bolgari, ampak posebno, samostojno slo¬
vansko pleme Macedoncev.  To je bilo n. pr. stališče
P. Draganova leta 1887, v tem smislu je izdalo I. 1890
tudi petrogradsko Slov. blagotvor. obščestvo narodo¬
pisno karto Balkana, ki sta jo izdelala Komarov in
Zarjanek, in ravno to stališče zavzema danes zname¬
niti srbski geograf-etnograf Jov. Cvijič.

*) Toda pojem Macedonije in Stare Srbije je negotov.
Bolgari štejejo za Macedonijo tudi okolico Skopelj, Tetova,
Kumanova, Kratova (na primer Brankov, lširkov), nasproti temu
prištevajo Srbi Skopeljsko in Tetovsko k Stari Srbiji (Cvijič,
Belič) in v novejšem času Iv. Ivanič tudi Prilep, Bitolje, Ohrido
in Veles tako, da gre meja črez Vardar pri Demi Kapu pod
Velesom. Vse pod vplivom političnih ciljev,

173

Na polju znanstvene literature so se pečali pred¬
vsem zgodovinarji z razmerjem Macedonije napram
srbski in bolgarski državi v minulosti, etnografi so
primerjali običaje macedonskih Slovanov s sosednimi
srbskimi in bolgarskimi; največ pa so delovali iz¬
med vseh filologi, ki so iskali značilno karakte¬
ristiko jezika in dialektov macedonskih in ki so
izkušali, kateri strani je bolj soroden, ali srbski ali
bolgarski. Ta prepir je rodil znatno znanstveno
literaturo, posebno v zadnjih 20 letih, toda vkljub
temu ni poravnan in še dolgo časa ne bo, ker v
njem navadno ne gre za znanstveno spoznanje, ampak
predvsem za politiko.

In tu se vedno zopet najdejo vzroki, da bi ostal
prepir neodločen. Srbi potrebujejo morje, in ker ne
morejo priti sedaj do Adrije, kjer jim je vzela Avstrija
prehod črez Bosno in Hercegovino, upirajo proseče
oko k Belemu morju, specijalno k ustju Vardara, k
Solunu, in se iz teh vzrokov trudijo kar najbolj po-
vdariti vse značaje stare in danešnje Macedonije, ki
spričujejo, da spada k srbskemu narodu. Bolgari pa
nasproti temu nočejo opustiti tega, kar danes faktično
eksistira in kar tudi pretekle dobe izpričujejo, to je
ožjo zvezo Macedonije z Bolgarsko. Poleg teh dveh
glavnih pretendentov pa se oglašajo s svojimi silno
pretiranimi zahtevami za Macedonijo tudi druge poli¬
tične države, Grško, Rumunsko in seveda tudi Turško,
ki sedaj pravno ima to deželo. A tudi druge, oddalje¬
nejše velesile ne pustijo Macedonije iz sfer svoje koristi,
glavno Rusko, Italija in Avstrija.

Iz te mešanice literarnih teženj in političnih in
znanstvenih del slede danes za objektivnega opazovavca
za sedaj tile vidni zaključki:

174

1. Slovani v Macedoniji in Stari Srbiji pred¬
stavljajo ljudstvo, katerega narodna zavest ni do sedaj
popolno in enakomerno razvita, ako jih primerjamo z
obema slovanskima sosedoma. Pri tem pa ni dvoma,
da se pretežni del teh Slovanov čuti in šteje za Bolgare
(ByrapnnT>), da priznava samostojno bolgarsko cerkev,
katere glava je eksarh, ki prebiva v Ortakjoju*), in
dalje, da je ime „Bolgar“ tu zgodovinsko, da ni nastalo
šele vsled bolgarske cerkvene propagande zadnjih let.
Daši so bili ti kraji pripojeni tudi srbski državi, se ime
Srbin ni obdržalo v ljudstvu. Zato je nova, politično-
cerkvena bolgarska propaganda našla v celi zemlji
silen odziv, dočim najde srbska vspešno bodočnost in
ugodna tla kvečjemu samo v severnem kraju, ki je v
dotiki in v sferi neposrednjih koristi in vpliva srbskega
kraljestva, torej v t. zv. Stari Srbiji in Skopeljskem.

2. Tudi s filologičnega stališča se jezik macedonskih
Slovanov, dasi tvori pravzaprav skupino lokalnih dia¬
lektov, ki se posamezno med seboj precej razlikujejo
in ki tvorijo v celoti nekaj srednjega med štokavskim
srbskim dialektom in vzhodnim, pravim bolgarskim
jezikom, — vendar nagiba večinoma in po glavnih
znakih bolj k bolgarskemu ko srbskemu govoru**).
Edino severni del se bliža dialektičnemu vranjsko-
niško-timoškemu pasu, ki ga prišteva prof. A. Belič
srbskemu jeziku, toda tudi tu drugi filologi ž njim ne
soglašajo. Iz teh vzrokov sem pripojil tudi zgoraj v
tekstu in na prideljeni mapi macedonske Slovane k

*) Po Brankovu je v Macedoniji 77% eksarhistov in 23%
patriarhistov. Če pa je novo štetje Hilmi paše pravilno, je raz¬
merje popolnoma drugačno. Glej zgoraj str. 163.

**) Glavno je tu raba zapostavljenih členov, izguba dekli-
nacije in ohranitev nosnikov.

175

Bolgarom, ker sem spoznal, da je samo v Stari Srbiji
večja množica rodbin, ki se glasijo k srbskemu narodu.

3. Vrh tega je gotovo, da vprašanju, v koliko je
Macedonija srbska ali bolgarska, danes ne odločajo
niti sekundarni jezikovni kriteriji, niti narodopisni
(n. pr. običaj slaviti „slavo“) — ampak drugi faktorji:
zgodov nska tradicija, cerkvena in idejna prislušnost in
politične težnje. Toda niti po tej strani ni v Macedo-
niji miru, ampak krepko gibanje, ki ga vodi agitacija.
Deluje se s političnimi gesli, denarjem, šolo, cerkvijo
od bolgarske in od srbske strani, in to so činitelji,
ki lahko tuintam, kjer se z vspehom osredotočijo, na¬
pravijo iz manj zavednega človeka Srba ali Bolgara
brez ozira nato, kako narečje govori. In ti faktorji
niso dokončali svojega dela in ga ne bodo dokončali,
dokler ne bodeta Macedonija in Stara Srbija v rokah
bodisi Srbije, bodisi Bolgarske.

Ona država, ki bo nad deželama dalje časa vla¬
dala, jima bo šele mogla dati tudi trajen naroden
značaj. Danes je Macedonija bolgarska — toda pra-
šanje moči in bodočnosti je, ali bo vedno bolgarska
ostala ali se deloma posrbila. Naravna rešitev bi na¬
stala, ako bi prišlo Staro Srbsko v roke Srbom, Ma¬
cedonija Bolgarom. S tem bi se tudi narodnostne
razmere najnaravneje razvile in utrdile. Toda ali bo
prišlo do te politične in s tem tudi narodnostne rešitve
niacedonskega prašanja, to je zelo dvomljivo.

176

VIII.

Število Slovanov.

§ 40. Vseh Slovanov na celi zemlji sem naštel
za leto 1900 137—138 milijonov in to število bi po
izvršeni reviziji I. 1908 spremenil na kakih 1365 mili¬
jona, kar je razvidno iz sledečega pregleda:

Rusov.okrog 94,000.000

Poljakov. 17,500.000

Luž. Srbov. „ 150.000

Čehov in Slovakov. „ 9,800.000

Slovencev. „ 1,500.000

Srbohrvatov. „ 8,550.000

Bolgarov. „ _ 5,000.000

Skupaj 1. 1900 okrog 136,500.000

Rezultat more biti samo približen. Kakor se
je videlo iz statistik posameznih narodov, se da le
redkokedaj točneje dognati število privržencev slo¬
vanske narodnosti, posebno na Balkanu in ravno tako
v Nemčiji in v Avstriji. Števila slovanskih kolonistov
izven Evrope pa so sploh le približno cenjena. Za
primero navajam, da je Langhans 1. 1900 cenil vseh
Nemcev na svetu na 85 milijonov, 1. 1904 Henoch na
82 milijonov*), torej za veliko manj nego samih Rusov.
Prof. Florinskij je cenil v svoji knjigi „CjiaB. iuieM)i“
število vseh Slovanov na koncu I. 1906 na 148,521.000
duš. Ako vzamemo za temelj naš rezultat in če cenimo
pri letnem prirastku l'4°/ 0 , koliko bo Slovanov pri
bodočem štetju 1. 1910, nam pride približno 156—7
milijonov.

*) Med temi v Evropi 69,663.000, v Ameriki 11,600.000.

177

Dr. Dragotin Lončar:

Socijalna zgodovina Slovencev,

1. Slovenci so najzapadnejši del južnih Slovanov,
ki so se v svoji sedanji domovini naselili v istem redu,
kakor so bivali poprej v pradomovini za Karpati.
Kdaj so prišli Slovenci prvič v sedanje kraje, ne mo¬
remo povedati. Teorija o avtohtonizmu Slovanov ob
Donavi in na Balkanu je izzvala odpor med najod¬
ličnejšimi slovanskimi in neslovanskimi jezikoslovci in
zgodovinarji*). Nekak mejnik v naselitvi Slovencev je
leto 568., ko so Langobardi zapustili Panonijo in odšli
v Italijo. V družbi z Obri ali Avari so začeli Slovenci
prodirati proti zapadu in jugu : pritisk sovražnih na¬
rodov ali pa nepremagljivo hrepenenje po osvojitvi
novih dežel vsled nedostatne hrane je gnalo po zgledu
germanskih plemen tudi naše pradede na jug in zapad

Slovenci so si morali z mečem v roki priboriti
danešnje svoje ozemlje, kjer je bivalo prej staro
keltsko-rimsko prebivavstvo, ki je bilo katoliške vere.
To prebivavstvo so premagali in si tako ohranil: svojo
narodnost. Dr. Fr. Kos**) meni, da so Slovenci naj-
brže ravnali s prvotnim prebivavstvom bolj kruto nego
germanska plemena. To se da sklepati iz tega, ker so
bili Germani že kristjani — arijanci, Slovenci pa po¬
gani : Germani so pustili rimskemu prebivavstvu veči¬
noma življenje, a so se sami porimljanili in tako so
nastali romanski narodi Italijanov, Francozov itd.;

*) Dr. Lubor Niederle, Slovanske starožitnosti. Praga,
II. del, 1. zvezek, 1906.

**) Dr. Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v
srednjem veku. Ljubljana, I. 1902, II. 1906.

12

178

Slovenci so pa večinoma ohranili svojo narodnost, ker
so iztrebili prvotne, na višji stopinji omike stoječe
prebivavce. Staro, rimsko prebivavstvo se je ohranilo
do danes v primorskih mestih. Slovenci so prevzeli
od prvotnega prebivavstva mnogo imen za reke, mesta
in gore, na pr. Sava, Drava, Mura, Soča, Celje, Ptuj,
Alpe, Ture, Kras itd.

Slovenski svet visi proti vzhodu, kamor teče
večina rek, zato so Slovenci od te strani prodirali ob
rekah navzgor proti izvirom. Polagoma so zasedli se¬
danjo Kranjsko, Koroško, Štajersko, Goriško, Gradi¬
ščansko in vzhodno Benečijo (Furlanijo), dalje vzhodno
Tirolsko in solnograški Lungau, njih naselbine so se
nahajale po sedanji Dolnji in Gornji Avstriji ter po
zapadnem delu Panonije. Zahodna meja slovenske
zemlje je bila v VII. in Vlil. stoletju od izvira reke
Drave proti severu do gore Dreiherrenspitz, nato
proti vzhodu ob grebenu Visokih Tur do izvira Mure,
odtod proti severu ob razvodju med Salico, Muro in
Anižo do gore „Dachstein“, dalje proti Totes Ge-
birge in ob razvodju med Trauno in Anižo k Donavi,
kjer so se dotikali Čehov. Ob severni periferiji so jim
zastavljali pot Nemci (Bavarci), ob južni pa Lango¬
bardi (Furlani).

Čeprav so se Slovenci razprostirali od izvira
reke Drave do Panonije in od Donave do Jadran¬
skega morja, vendar njih skupno število ni bilo veliko.
Bili so splošno redko naseljeni in pomešani s tuje¬
rodnim življem. Navajeni izza svoje pradomovine
ravnin ali nizkih brd, so se tudi v novi domovini
najrajši naseljevali po takem zemljišču, dokler je bilo
pač mogoče. Kjer pa so se doline polagoma vzdigale,
na pr. ob Dravi in Savi, tam so prodrli daleč v nje.

179

Teorijo O. Kamni e la in VI. Levca, po kateri bi se
bili Slovenci ogibali nižin in dolin ter se naseljevali
po gorskih pobočjih, je že deloma izpodbil Krones*),
še bolj pa Do p sc h**). Ako bi se bili Slovenci go¬
steje naseljevali po goratih krajih, bi se ne bili mogli
tako kmalu ponemčiti. Sicer nasprotuje K a m m e 1 -
Levčevi  teoriji tudi krajevna nomenklatura***).
Slovenska zemlja ni celota, namesto skupne enote se
je razvilo več manjših ozemelj, kar je utemeljeno v
zemljepisni legi. V nekaterih stoletjih smo izgubili
polovico svojega ozemlja: Slovence so zadele
večje te r i tori j al n e nego jezikovne izgube.

2. Slovenci in Obri nastopajo iz početka združeni.
Bili so si vojni zavezniki, ker jim je tako kazala med¬
sebojna korist. Obri so bili izključno roparsko ljudstvo,
Slovenci pa so bili obdelovatelji in oskrbovatelji njih
zemlje, zato pa so imeli v njih krepke zaveznike v
boju. Obrska nadoblast nad Slovenci ni mogla biti
velika, kajti Slovenci so dostikrat na svojo roko udarili
na kakega sovražnika brez obrskih poveljnikov in
brez obrskega nadzorstva.

Pozneje se je zavezniško razmerje med Slovenci
in Obri izpremenilo. Obri so hoteli popolnoma gospo¬
dovati nad Slovenci, ki so se morali s sovražniki
sami bojevati, dočim so Obri ostajali doma in si pri¬
laščali plen. Ob zimskem času so hodili med Slovence

*) Dr. Franz von Krones, Die deutsche Besiedlung der
ostlichen Alpenlander. Stuttgart, 1889.

**) Dr. Alfons Dopsch, Die altere Social- und Wirt-
schaftsverfassung der Alpenslaven. Weimar, 1909.

***) Velika škoda je, da prezgodaj umrla slovenska znan¬
stvenika Iv. Kunšič in VI. Levec  nista mogla izvršiti svoje
skupne ideje, izdaje „ Zgodovinskega imenika krajev na Slo¬
venskem."

12 *

180

in živeli na njih stroške, s silo jim jemajoč žene in
hčere ter nakladajoč jim razne davke. Seveda si obr-
skega gospodstva ne smemo misliti pravno urejenega,
stalnega in povsod enakega; bilo je marveč le faktično,
v kolikor in kadar močnejši obvlada slabejšega. Obrske
oblasti, ki je trajala kakih 50 let, je rešil Slovence
Samo  (623—658), združivši severne in južne Slovane
v zavezniško državo, ki je bila kos Obrom, Frankom
in Langobardom. Zato vidimo, da so takrat imeli
Slovenci, ki so jim vladali domači vojvodi, mir pred
sovražniki. Toda po Samovi smrti je razpadla njegova
država in začeli so se novi boji z Langobardi, Bavarci
in Obri. Slovenski vojvoda Borut  je bil sam preslab,
da bi bil odgnal Obre; prosil je pomoči pri svojih
sosedih Bavarcih, ki jo je drago plačal: Bavarci so
pomagali pregnati Obre, zato pa so morali Slovenci
priznati oblast Bavarcev, ki so bili podložni Frankom.
To se je zgodilo v prvi polovici Vlil. stoletja. Ko si je
pozneje Karol Veliki podvrgel bavarsko vojvodino
in Langobarde ter uničil Obre, šo prišli vsi Slovenci
okrog leta 800. naravnost pod frankovsko oblast: t. zv.
karantanski  (t. j. oni, ki so bivali po danešnjem
Koroškem, Kranjskem, zapadnem Štajerskem, vzhodnem
Tirolskem, južnem Solnograškem in južni Dolnji Av¬
striji), panonski  (t. j. oni po vzhodnem Štajerskem,
zapadnem Ogrskem in severnozapadnem Hrvaškem),
kakor tudi Slovenci po Benečiji, Goriški, Gradiščanski
in Istri. Karol Veliki je izpočetka pustil Slovencem
njih domače kneze in vojvode, da bi se ljudstvo tem
laže privadilo tuje vlade in vere. Ko so se pa zdru¬
ženi Slovenci, Hrvati in Srbi pod vodstvom panon¬
skega vojvode Ljudevita,  ki je vladal na ozemlju
med Dravo in Savo, uprli frankovski oblasti in bili

181

poraženi, tedaj so Slovenci izgubili domače kneze, a
namesto njih so prišli nemški grofje. Frankovsko go-
spodstvo je za vedno uničilo slovensko samostojnost
v začetku IX. stoletja.

3. Prvi poizkusi pokristjanjevanja  Slovencev
spadajo v VII. stoletje, ko je vladal Samo. Sv. Amand,
škof utrechtski, je hotel doseči med Slovenci nniče-
niško krono. Njegovo prizadevanje ni imelo trajnega
uspeha, niti mučeništva ni dosegel. Ko so prišli Slo¬
venci za vlade Boruta pod bavarsko-frankovsko oblast,
tedaj se je začelo uspešno pokristjanjevanje in sicer
na severu iz Solnograda (škof Virgilij), na jugu iz
Ogleja (patrijarh Pavlin II.). Karol Veliki je leta 811.
določil, da bodi reka Drava od svojega izvira pa do
izliva v Donavo meja med obema tekmecema: po¬
krajine severno od Drave so bile izročene nemškemu
Solnogradu, dežele južno od Drave italijanskemu Ogleju.

Pokristjanjevanje po nemškem duhovništvu je
škodovalo slovenski narodni in politični individual¬
nosti. S krščanskim križem se je družil nemški meč.
Slovenci so plačevali novo verstvo z izgubljanjem
svoje narodne in politične svobode. Oznanjevavcem
novega verstva je bila bolj pri srcu desetina nego
Kristusov nauk: učeni Alcuin je moral svariti pred takim
počenjanjem solnograškega nadškofa Arna in opo¬
minjati oglejskega patrijarha Pavlina, naj odlaga z de¬
setino. Slovenci so se upirali krščanstvu, ki jim je
donašalo desetino in uničevalo stare šege in navade,
narodno in politično svobodo. Nemški vladarji so
dobro vedeli, da si ne podvržejo Slovencev, dokler
jim ne uničijo poganstva, ki je bilo steber njih neod¬
visnosti. Pohlepnost po bogastvu in nenasitna lakom¬
nost sta bili najkrepkejši oviri razširjevanju krščanstva.

182

Plačevanje cerkvene desetine je bilo izmed glavnih
zaprek. Končno je zmagal meč. Zato se pa tudi prav
nič ne čudimo, da krščanstvo v tej obliki ni prinašalo
sadu višjega duševnega, kulturnega življenja.

Vse drugačne nego pri karantanskih, so bile iz
početka razmere panonskih Slovencev. Solunska brata
sv. Ciril in Metod  sta učila krščanstvo v duhu
in resnici v slovanskem jeziku; zato sta prinašala
kulturo.  Položila sta temelj višjemu duševnemu živ¬
ljenju: figurativna pisava se je umaknila fonetični,
tradicijonalno slovstvo se je izpopolnilo z umetnim.
Žal, da si je zopet krščanstvo sile podjarmilo krščanstvo
duha: slovanski knez Svatopluk  je s svojo samo-
pašnostjo, omejenostjo in nezmožnostjo pomagal Nem¬
cem, da so uničili delo solunskih bratov, ki je ostalo
za Slovence brez trajnega in plodnega vpliva. 'Panonski,
kakor karantanski Slovenci so zapadli letargiji, iz katere
jih je zbudilo še le XVI. stoletje — doba reformacije.

4. Obenem s pokristjanjevanjem se je začela
med Slovenci nemška kolonizacija.  Po frankov¬
skem vojnem pravu je pripadala kralju vsa ona
zemlja, ki si jo je pridobil z orožjem v roki, dalje oni
svet, ki ni imel gospodarja in končno to, kar se je
konfisciraio zaradi veleizdaje in nezvestobe. Ako po¬
mislimo na to, koliko so trpele slovenske pokrajine
od rimskih časov pa do Karola Velikega, potem si
lahko predstavljamo, da je bila ogromna zemlja
prazna in brez gospodarja. Kralj je dal svojo imovino,
komur je hotel, v dar ali v užitek, beneficij: zaslu¬
ženim velikašem, škofijam in samostanom. Ti fevdniki
so naseljevali nemške kmete in obrtnike. Tako so za¬
sedli Nemci zlasti gorate kraje severnega Štajerskega
in severnega Koroškega, ker je bil ta svet malo ob-

183

ljuden in obdelan, dočim so rodovitnejši deli južnega
Štajerskega in Koroškega ostali slovenski. Naselnikom
so se obetala obširna zemljišča, popust davka in vo¬
jaške dolžnosti. Tudi južno od Drave med večino
slovenskega prebivavstva je naseljevala nemška go¬
spoda nemške kmete. Najstarejši urbar brižinskega
gospodstva v Škofji Loki  iz leta 1160. našteva 108
nemških in 153 slovenskih kmetij. Ravno tako je bilo
drugod, na pr. v Veles  o ve m na Kranjskem, na
Bizeljskem in v Podčetrtku  na Štajerskem itd.
Na drugi strani so si pa tudi nemški meščani prido¬
bivali posestva na kmetih sredi slovenskega prebi¬
vavstva. Na ta način so zlasti na Koroškem (Velikovec)
in Štajerskem (Celje, Maribor, Ptuj)  nemška mesta
širila svojo moč in vpliv med slovensko okolico*).
Na slovenskem ozemlju so se naseljevali Bavarci,
Franki in Sasi, ki jih je morebiti Karol Veliki
zaradi njih upornosti dajal med Slovence, kakor je
to delal ž njimi drugod. Najprvotnejši in najpriljub¬
ljenejši način kolonizacije je bil ta, da so se prisvajala
plodovita zemljišča, ki so se šele pozneje pravno po¬
trjevala. Mnogokrat se kolonizatorjem ni zdelo niti po¬
trebno iskati potrdila svoji novi posesti. V X. stoletju
so napravili cel kup ponarejenih listin, pripisovanih
Karolingom, v katerih so pomešane prave daritve z
izmišljenimi. Solnograški in pasovski škof n. pr. sta
množila svojo moč na ta način, da sta pomagala
svojim prijateljem in pristašem dobivati kraljevska
zemljišča**). Tudi slovenski knezi in plemiči so dajali
škofijam in samostanom posestva v dar.

*) Krones, 1. c.

**) Simon Rutar, Jedinstvo slovenskih dežel od Vil. do
XIII. stoletja. Ljubljanski Zvon, 1882.

184

Nemško kolonizacijo v Panoniji so zaustavili
Madjari,  ko so 907. leta porazili bavarsko vojsko
Luitpolda: za pol stoletja je ponehal v teh pokrajinah
frankovski vpliv. Sicer je panonsko slovanstvo postalo
plen Madjarov, vendar je bilo južno Štajersko rešeno
za slovenstvo, ko so se po porazu Madjarov ob Lechu
leta 955. odprla vrata na stežaj nemškemu naselje¬
vanju, ki se je pričelo sedaj z mogočnim tokom. Od
IX. stoletja pa skoro do konca srednjega veka so
prihajali tuji naselniki na slovenska tla. V XII. in XIII.
stoletju je bila brez prelivanja krvi in brez hrupa
ponemčena vsa periferija od Slovencev zasedene
zemlje. V začetku novega veka je bila nemška kolo¬
nizacija že končana.

Da si je vsaj del koroških in štajerskih Slovencev
ohranil svojo narodnost, na to so vplivali razni vzroki. O
Madjarih sem že govoril. Ivan Vrhovec*)  omenja
troje vzrokov: 1. v prvi vrsti morda dejstvo, da so
Slovenci sprejeli krščanstvo in da so Nemci ravnali
pravičneje ž njimi; 2. Jugoslovani so imeli čisto dru¬
gačne nemške sosede nego severni Slovani : Bavarci
so bili predvsem kristjani, Sasi pa so se borili za
svojo svobodo do zadnjega in so se malo brigali za
krščanstvo, toda bili so izvrstni germanizatorji; 3. ka¬
rantanski Slovenci južno od Drave niso spadali pod
solnograško nadškofijo, ampak pod oglejski patrijarhat,
ki je bil slovenstvu preje prijatelj nego nasprotnik.

Res je, da so se Sasi krčevito držali svoje ple¬
menske individualnosti; res je pa tudi, da so n. pr.
bavarski škofje iz koristolovja z uničevanjem Meto¬
dovega dela pripravljali pot nemški politiki. Ali niso

*) 1. V. (Ivan Vrhovec), Grmanstvo in njega upliv na
Slovanstvo v srednjem veku. Ljubljana, 1879.

185

bili dalje Slovenci ravno tako strastni in divji na¬
sprotniki krščanstva, kakor n. pr. polabski Slovani,
dokler so pač mogli? Značilno je vsekako, da je izraz
»krščenik in krščenica“ pomenjal (ponekodi še danes)
hlapca ali deklo. Solnograški nadškofje so se nad
dvesto let trudili, predno so navadili Slovence, da so
plačevali desetino. Kompaktna naseljenost Slovencev
južno od Drave, kjer so se posamezni nemški otoki
poslovenili, prihaja brezdvomno med prvimi vzroki v
poštev pri prašanju, zakaj Slovenci niso izgubili po¬
polnoma svoje narodnosti; saj vemo, da so bile na
Slovenskem teritorijalne izgube večje nego jezikovne.

5. Nemško naseljevanje je škodovalo Slovencem
teritorijalno in s tem narodno predvsem ob periferiji.
V središču ni bila kolonizacija in germanizacija tako
silna; za to pa je tu srednjeveški pravni in družabni
red, fevdalizem,  uničeval Slovence socijalno in s
tem obenem narodno. Tu je treba pripomniti, da so
bile med Slovenci že tudi poprej stanovske razlike:
domnevana staroslovanska demokratičnost je ideali¬
zacija. Prvotno slovensko plemstvo je vedno bolj iz¬
ginjalo: mnogo ga je padlo v bojih, ostali so se po¬
lagoma potujčili; asimilacija s tujerodnim življem je
donašala plemstvu gospodarsko korist in s tem dru¬
žabni vpliv. Svobodni slovenski posestnik se je začel
pogrezati v podložništvo in suženjstvo. Vsi tisti, ki so
se uklonili tujemu gospodstvu še le potem, ko jih je
k temu prisilil meč, so po vojnem pravu izgubili svojo
svobodo in njih zemlja je prešla v last zmagavcev :
ujetniki v boju in uporniki so postali sužnji, mrtvo
blago, ki se je kot delavna moč darovalo, zamenjavalo
ali prodajalo na trgu. Graščak je imel celo pravico,
da je razveljavljal zakonske zveze med sužniki. Papež

186

Hadrijan IV. (1154—1159) je izrekel odločno, da se
zakonski sužnji ne smejo razporočati. Odslej so se
priznavali otroci sužnjev za zakonske. Iz leta 1177. in
1178. sta se ohranili v arhivu nižjeavstrijskega mesta
Stein poleg drugega dve carinski tarifi, v katerih se
imenujejo kot izvozno blago tudi slovenske deklice
(„wendisch — slavische Madchen“). Križarske vojne
so pospešile živahno kupčijo po Donavi med Nemčijo
in vzhodom. Ime Slovan je pomenjalo Nemcem in
Italijanom sužnja. Suženjstvo se je sicer vedno bolj
ublaževalo, sužnjem se je omogočevalo, da so se
odkupili; vendar so se ohranile različne stopnje
nesvobodnosti do najnovejšega časa (1781. in 1848.).

Nemški kralji so si v svojem stremljenju po ce¬
sarski kroni v Rimu morali predvsem zagotoviti prosto
pot čez Alpe v Italijo. Ta pot je vodila skozi slo¬
vensko ozemlje. Zato vidimo, da so kralji darovali
mnogo posestev zlasti duhovski gospodi, ker se jim
je zdela najbolj zanesljiva, da jih podpira pri njih
prizadevanju. Ce se je pa duhovska gospoda v boju
med cerkvijo in državo pridružila nasprotnikom
države, potem so nemški kralji poizkušali, da podar¬
jeno zemljo izvijejo iz rok duhovske gospode in jo
izroče posvetni.

Posestva duhovske in posvetne gospode so le¬
žala sredi svobodnih slovenskih posestev. Duhovski
in posvetni mogotci so skušali zaokroževati svoja
posestva s tem, da so mala gospodarstva spajali s
svojimi v velike komplekse. To so kaj lahko delali,
ker so imeli sodno pravico na svojem ozemlju. A tudi
z nakupom in zamenjavo se je vršilo zaokroževanje.
Cerkev je množila svoje bogastvo zlasti s tem, da so
ji božjepotniki in križarji darovali, prodajali ali za-

187

stavljali svoja posestva. Plemiči in drugi bogatini so
ob smrti zapuščali imetje cerkvam in samostanom
bodisi iz dobrega namena, bodisi zato, da bi se z bo¬
gatimi darovi spravili s cerkvijo zaradi svojega pre¬
grešnega življenja. Posvetni velikaši so množili svojo
moč zlasti kot cerkveni branitelji ali zagovorniki
(advocatus). Cerkve in samostani so prosili posvetne
kneze, da so jim z orožjem branili njih imetje in
pravice. Taki branitelji pa so mnogokrat postali tla¬
čitelji, ki so si s cerkvenimi posestvi pridobivali oblast
na škodo svojih varovancev.

Ravno tako in še v večji meri so postajali
svobodni posestniki nesvobodni pod pritiskom ostrih
vojaških postav srednjega veka. Kdor je imel svo¬
bodno zemljišče, je moral iti v boj, kadar in koli-
korkrat ga je kralj pozval, a ves čas se je moral
oskrbovati sam s hrano in obleko. In sedaj pomislimo
na brezštevilne in dolgotrajne boje tistih časov, zlasti
na jugu! Mali gospodarji so morali obubožati. Zato
so se udajali posvetnim in posebno duhovskim veli-
kašem v varstvo in jim prepuščali prostovoljno svojo
posest, da so oni namesto njih prevzeli vojaško dol¬
žnost. Na ta način so se svobodni posestniki opro-
ščevali vojnega bremena, obenem pa so izgubili
svojo prostost, ker so od svojega posestva plačevali
davščino in bili navezani na grudo. Število nesvo¬
bodnih slovenskih, kakor seveda tudi nemških kmetov
je vedno bolj naraščalo. Sicer je bilo razmerje med
gospodarjem in podložnikom jako različno : ponekod
je smel podložnik posestvo kot dediščino zapustiti
svojim potomcem, ali ga prodati; drugod ga ni smel
prodati; tretji zopet — to je bilo navadno na Spod¬
njem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem — ni imel

188

niti pravice podedovanja. Poleg tega je moral pod¬
ložnik dajati razne davščine in tlačaniti*).

Na kraljevskih in plemiških posestvih so delali
nesvobodni slovenski in nemški kmetje kot hlapci in
dekle edino za hrano, stanovanje in obleko, ali pa so
dobivali kos zemlje za obdelovanje in dajali od tega
davek v pridelkih. Poleg kmetov so bili na vsakem
takem posestvu tudi nesvobodni rokodelci, ki so slu¬
žili najprej svojemu gospodarju; kar jim je ostalo
časa, so ga porabljali za svojo korist, da so delali za
prodaj. Kmetje in rokodelci so si lahko kupili svo¬
bodo. Okrog stolic ali dvorov, kjer je bival vladar ali
njegov namestnik, t. zv. palatinski grof, ter okrog
gradov plemičev in škofov so se poleg grajskih slu¬
žabnikov in vojakov (ministerijalov) naseljevali svo¬
bodni kmetje, rokodelci in trgovci, deloma zaradi
varnosti, deloma zato, ker je bilo tu središče gospo¬
darskega, trgovskega in političnega življenja. Na drugi
strani so pa tudi nesvobodni kmetje in rokodelci
uhajali v mesta, da si pridobe svobodo, ako jih ni
zahteval nazaj njih gospodar v določenem roku. („Stadt-
luft macht frei.“)

To je bil početek mest razen onih, ki so se
dvignila na temelju starih rimskih mest. Iz rokodelstva
in trgovstva se je razvil oni ponosni stan meščanstva,
ki je bil pri velikih narodih v srednjem veku nositelj
svobode in napredka. Prijetno mestno življenje je
vabilo tudi učene stanove in gospodo s kmetov v
mesta, kjer je uživala pridelke svojih posestev in
hotela kakor kmetom gospodovati tudi meščanom, ki

*) Dr. Franz Martin Mayer, Geschichte Osterreichs mit
besonderer Riicksicht auf das Culturleben. Dunaj in Lipsko,
I. 1900, 2. izdaja.

189

so se družili v trdne zadruge, s katerimi so si izvo-
jevali neodvisnost. Po naših primorskih mestih je
prevladoval laški, drugod nemški živelj. Polagoma in
nezavedno se je slovensko mestno prebivavstvo po¬
tujčevalo. Iv. Vrhovec*)  navaja n. pr. izmed 272 no¬
vomeških hišnih posestnikov iz 1515. leta 98 s slo¬
venskimi imeni, ki so pa že tako popačena, da je
nekatera težko spoznati. Mestna uprava je bila urejena
po nemškem pravu, v obrti in trgovini je odločeval
nemški vpliv. O Ljubljančanih zatrjuje Valvasor,  da
so živeli mirno med seboj „kakor ovce v staji:
Kranjci, Štajerci, Korošci, Hrvatje, Italijani, Tirolci,
Bavarci, Sasi, Franki, Švabi, Šlezi, Moravci in Cehi,
da, celo Danci, Pomorani, Holandci in Francozi so
prihajali sem; tretjina meščanov so bili zgolj tujci."
Nemški trgovci so se v Benetkah združili v t. zv.
„schwabische“ in „frankische Tafel“, nikdar se slo¬
vanski trgovci ne imenujejo posebe, sedeli so v Be¬
netkah z Nemci skupaj. Stavbarstvo je bilo izvečine
v rokah tujcev.

6. Ko so si Nemci osvojili vse slovenske dežele,
so jih združili v eno upravno celoto : v vojvodino Karan¬
tanijo ali Koroško,  ki je imela na vzhodu in jugu
svoje mejne pokrajine ali marke. Te mejne pokrajine
so pač imele glede varstva mej samostojne zapoved-
nike, mejne grofe, ki so bili sicer podrejeni koroš¬
kemu vojvodi. Karantanija ni bila z Nemčijo spojena
v enotno državo z enakimi zakoni in enako upravo,
slovenske dežele so obdržale svoje pravne običaje,
svojo mero in denar. Za nemške koloniste so seveda
veljali nemški zakoni. Pozneje se je spojilo slovensko,
nemško in rimsko pravo, iz česar so nastali dež. zakoniki.

*) Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta. Ljubljana, 1891.

190

Dočim so izpočetka po Karantaniji vladali do¬
mači knezi, je po mejnih pokrajinah že Karol Veliki
takoj nastavljal Nemce, ker se mu Slovenci niso
zdeli dovolj zanesljivi. Ko so po uporu Ljudevita
Posavskega prenehali domači knezi, je bila Karanta¬
nija tesneje spojena z vojvodino Bavarsko do 976. leta,
toda imela je svoje upravitelje. Bavarsko-karantanski
vojvodi so hrepeneli po neodvisnosti od nemškega
cesarstva, zato je prišlo do delitve obeh vojvodin. A
tudi karantanski vojvodi so hoteli postati neodvisni;
Eppensteinec Adalbero je n. pr, celo sklenil zvezo s
Hrvati, da bi odcepil Karantanijo od nemške države.
Posledica Adalberovega upora je bila ta, da so nemški
cesarji začeli ločiti mejne pokrajine od Karantanije in
jih povzdigovati v samostojne vojvodine. To se je
godilo z vzhodnimi in južnimi markami od konca
XI. stoletja naprej. Tako so polagoma nastale sedanje
dežele ali kronovine, po katerih so se še ohranili
Slovenci.

Drobljenje slovenskega ozemlja je zlasti pospe¬
ševal fevdalizem. Okrožna ustava Karola Velikega je
razpadla in fevdi so postali dedni. To se pravi:
prejšnji kraljevski uradniki so se iz upraviteljev po¬
vzdignili v neodvisne vladarje svojih ozemelj. Prej so
izvrševali kraljevske pravice (regalije) v kraljevem
imenu, sedaj pa v svojem. Tako nastopajo večji kom¬
pleksi posestev, neodvisni od karantanske vojvodine ;
njih lastniki priznavajo le cesarja za svojega vrhov¬
nega poglavarja, imajoč knežjo oblast. Predvsem so
nemški cesarji podpirali cerkvene kneze in pospeševali
njih moč, da bi jim pomagali krotiti preoblastne voj¬
vode. Take cerkvene kneževine so bile na Slovenskem:
oglejski patrijarhat, nadškofija solnograška, škofije

191

brižinska, bamberška, briksenška, krška; dalje domači
in tuji samostani, ki so bili tudi kolikor toliko neodvisne
državice: Sv. Pavel, Osoje, Admont, Žiče, Gornji
Grad, Stičina, Kostanjevica, Bistra itd.

Kar se tiče svetnega plemstva, omenjam najprej
domače plemiče Seliče-Breže. Gotovo je bilo še več
slovenskih plemiških rodbin, ki so se bile prostovoljno
podvrgle Nemcem, si pridobile potrditev svojih po¬
sestev in daljnjo naklonjenost nemških vladarjev ; toda
od druge polovice XI. stoletja stopajo v ospredje
vedno bolj nemške knežje rodbine namesto slovenskih,
ki se potujčujejo. Take nemške dinastije so bile n. pr.
Weimar-Orlamunde, traungauski ali štajerski grofje,
Eppensteinci, Sponheimci, Ortenburžani, goriški grofje,
Andechs-Merani, grofje huenburški in njih sorodniki
celjski grofje itd. Pozneje so dobili slovenske dežele
v oblast Babenbergovci, Premysl Otokar II. in končno
Habsburžani (od XIII. do XV. stoletja), ki so leta 1521.
združili vse slovenske dežele (Koroško, Kranjsko,
Štajersko in Primorsko), nekatere deloma že ponem¬
čene, v eno politično celoto »Notranjo Avstrijo" s
skupno vlado v Gradcu, pri kateri so imele vse slo¬
venske dežele svoje zastopnike. Pri tem je ostalo do
1783. leta, do cesarja Jožefa II., ki je ustanovil nova
namestništva in jih podredil dvorni kanceliji na Du¬
naju. Od leta 1809. do 1813. je Napoleon I. zedinil
večino slovenskih dežel v »ilirsko kraljestvo", kar je
trajalo tudi pod Avstrijo od 1816. do 1849. leta.

Duhovski in posvetni deželni knezi so svoja
posestva izročali raznim plemičem v užitek in ti so
posamezne kose zopet oddajali dalje. Deželni knezi
so bili fevdni gospodje, obenem pa tudi sami vazali drugih
vladarjev. Duhovski in posvetni velikaši, ministerijali

192

(knežji služabniki in uradniki) in deželnoknežja mesta
so tvorili t. zv. deželne stanove, ki so se posvetovali
in sklepali o sodstvu in upravi, o denarstvu in vo¬
jaštvu. Deželni knezi so bili izprva odvisni od deželnih
stanov, pozneje za dobe absolutizma pa so oni sta¬
novom diktirali svojo voljo (Postulatenlandtage).

Iz podanega teritorijalnega razvoja vidimo, da so
z nekaterimi presledki skozi celi srednji in novi vek
ostale slovenske pokrajine v zvezi med seboj. Toda
te zveze niso narekovali narodni, marveč za dobe
frankovsko-nemških vladarjev strategični oziri v svrho
državne obrambe proti Obrom in Madjarom, za vlade
Habsburžanov sta zopet turška nevarnost in verski
boj družila slovenske dežele in za Napoleona I. so
bili politično-gospodarski oziri odločilni, da je ustanovil
„Ilirijo.“

Iz zgodovinskega dejstva o skupnih razmerah
med slovenskimi deželami izvajajo nekateri zgodo¬
vinarji, n. pr. H i tz i n g e r*), Radics**), Rutar***)
nekako slovensko politično, državno idejo. Nasproti
tem izvajanjem moramo imeti pred očmi drugo, ravno
tako zgodovinsko dejstvo: socijalno strukturo srednje¬
veške družbe vobče in Slovencev posebe, ki nasprotuje
domnevani slovenski politični ideji. Ne smejo nas pri
tem motiti momenti, kakor pravni običaji itd., ki na¬
videzno potrjujejo slovensko državno idejo, v resnici
pa le dokazujejo, kako se je polagoma pripravljalo
gospodstvo tujega življa. Ko je ta prišel do svoje ab¬
solutne moči, so odpadle še tiste oblike, ki bi naj
spominjale na nekdanje slovenstvo, odpadle so, kakor

*) „Novice“, 30. štev. 1865.

**) „Triglav“, 66.-69. štev. 1865.

***) Simon Rutar. 1. c.

193

hitro niso bile več potrebne. Zveza slovenskih dežel
bi imela za nas državen pomen, ako bi si bili Slovenci
ohranili tisti stan, ki je bil v tedanjih časih političen
činitelj: slovensko plemstvo. Z izginjanjem slovenskega
plemstva so tudi izginjale oblike, katerih nositelj je
bilo. Slovenci niso mogli biti političen narod v držav-
nopravnem smislu, ker so prezgodaj izgubili svoje
plemstvo, ki je bilo v tistih dobah zastopnik državne
ideje. Edini slovenski sloj je bilo takrat socijalno ne¬
svobodno ljudstvo, ki je kot narod v narodopisnem
oziru moglo biti kvečjemu predmet znanstvenega pre¬
iskovanja, a nikakor ne političnega upoštevanja. Josip
Apih*)  poudarja prav, da ni bilo narodno nasprotje
vzrok, da so deželni stanovi v „Notranji Avstriji"
nastopali proti centralni vladi, marveč stanovski interes,
ki je branil provincijalno, deželno samoupravo, da bi si
obdržala gospodstvo nad podložniki in svoboščine
nasproti centralni vladi. Deželni stanovi niso bili slo¬
venski, niso bili politični zastopniki slovenskega naroda,
ampak fevdalnih predpravic na slovenskem ozemlju.
Leta 1651. so upravitelji zbora sv. Jeronima v Rimu
vprašali kranjske stanove, ali se smejo Kranjci prište¬
vati Ilircem, t. j. Slovencem, ali ne, in so dobili odgovor,
da se ima kranjski narod razumevati pod nemškim
narodom, ker pripada kranjska dežela „sveti nemški
državi". Zato tudi ne smemo slovenskemu narodu
prištevati tedanjih državnikov, učenjakov, vojskovodij,
škofov: Herbersteini in Kacijanarji, Auerspergi in Lam¬
bergi,Valvasorji in Ravbarji itd. niso »domače gore listi"**).

*) Josip Apih, Plemstvo in narodni razvoj. Ljubljanski
Zvon, 1887.

**) Krones  našteva v omenjenem spisu vse kranjske,
štajerske in koroške plemiške rodbine do polovice XIII. stoletja.

13

194

Socijalna struktura srednjega veka nam torej kaže
na Slovenskem naslednjo sliko: politično vladajoči
sloj je tuje in potujčeno plemstvo; s plemstvom gospo¬
darsko in politično tekmujoče meščanstvo je tuje in
potujčeno; izobraženci, posvetni in duhovski, delujejo
v smislu in duhu tuje kulture, v kateri so bili vzgojeni;
edini slovenski sloj — nižje ljudstvo — je v svoji
masi socijalno nesvoboden: Slovenec ne prihaja
v poštev niti politično, niti kulturno, nit
gospodarsko.

7. Bilo je v interesu cerkve in posvetnega plem¬
stva, da je prvotno suženjstvo vedno bolj izginjalo.
Kruto postopanje s kmeti je imelo to posledico, da so
nesvobodni ljudje uhajali v mesta in trge ali si iskali
boljših gospodarjev. Zato so graščaki dovoljevali, da
so si tudi nesvobodni kmetje pridobivali osebno po¬
sestvo in pravica do zemljiškega uživanja je postala
od XIII. stoletja naprej dedna, za kar se je ob nastopu
novega zakupnika plačevala t. zv. umrlina; zemljiški
lastnik je bil seveda še vedno graščak. Obenem so se
uredile davščine in tlaka, kar je bilo za kmeta in
njegove dediče obvezno in zapisano v t. zv. urbarijih.

Na ta način se je skoro okrepil kmetski stan,
dokler je trajalo naturalno gospodarstvo, ko je kmet
vse davščine dajal v pridelkih. Zemljiški lastnik je
zahteval toliko, da je živel razkošno; ni pa spravljal
pridelkov na kupe, ker bi se mu bili pokvarili. Toda
popolnoma se je izpremenil položaj, ko se je začelo
denarno gospodarstvo. Najprej se je v XIII. stoletju
uvedla raba denarja v mestih, nato pa v XIV. in XV.
stoletju tudi na kmetih. Denar se ne pokvari, kakor
naturalni pridelki, za denar je na prodaj vse; zato so
sedaj zemljiški lastniki zahtevali od svojih tlačanov

195

vedno več pridelkov, ki so jih lahko prodajali v mestih
in trgih, ter si z denarjem kupovali druge potrebščine
in življenjske udobnosti. Denarja jim ni bilo nikoli
preveč, odtod čim dalje hujši pritisk na tlačana. Tudi
zemlja je dobila sedaj večjo vrednost, ker so se njeni
pridelki dali izpreminjati v dragoceni denar. Posledica
tega je bila, da je plemenita gospoda skušala spraviti
kolikor mogoče mnogo zemlje nase in da je bilo vedno
več ljudi, ki jih ni mogla rediti domača gruda. Primo¬
rani so bili iskati si preživitka drugod, zlasti v vojski
kot pešci najemniki, ker je bila iznajdba smodnika
izpodbila vojaško in družabno stališče viteštva, na¬
mesto katerega je prišla pehota do veljave.

Položaj kmeta tlačana se je poslabšal z uvedbo
rimskega prava. Rimsko pravo, sloneče na denarnem
gospodarstvu, je dovoljevalo neomejeno zviševanje
bremen. Vsa državna in deželna bremena so plačevali
posvetni in duhovski gospodje, ki so jih zopet pre¬
valili na ramena kmeta. Mesta so bila še v razvoju,
davčni sistem še neurejen. Podložni kmet je bil skoro
edino bogastvo plemstva in samostanov, ki so pobirali
od svojih podložnikov davke zase, za deželo in državo.
Vojne so bile v onih divjih časih na dnevnem redu:
boji fevdalcev med seboj in s cesarjem ter z zuna¬
njimi sovražniki.

Anton Kas p ret*)  je podal jasno sliko o tem,
kako so graščaki zviševali svojim podložnim denarne
in osebne davščine ter uvajali nove naklade in nena¬
vadno tlako proti določbam urbarijev. Tu navajam vse
bistvene točke.

*) Anton Kaspret, Razmere gorenjskih kmetov okolo
leta 1500. Ljubljana, 1893. (Izšlo najprej nemško v Mitteilungen
des Musealvereines fiir Krain, 1889, nato slovensko v Ljub¬
ljanskem Zvonu, 1891).

13 *

196

Silno slabo se je godilo podložnikom zastavljenih
graščin. Imetniki in upravniki takih graščin so kljub
reverzom, da smejo zahtevati le davke, zapisane v
urbarijih, zviševali vse davščine in vsako tlako. Podlož¬
niki so poleg navadnih urbarskih davkov plačevali tudi
izredne naklade, ki bi jih bili morali plačati graščinski
imetniki. Graščina je množila svoje dohodke s tem,
da je nalagala prenaklade, t. j. kmet je moral za uži¬
vanje svojega zemljišča razen urbarskih davkov plače¬
vati še posebno naklado. Še večji dobiček so imeli
graščaki od kupne pravice. Podložnik si je kupil pra¬
vico, ne da bi bil pri tem kratil lastninsko pravo
graščaka, da je smel zemljišče prodati ali zapustiti
potomcem kot dediščino, tudi se mu niso smeli sa¬
movoljno zviševati davki. Če je pa zemljišče obdeloval
nemarno ali se branil tlačaniti, je izgubil kupno
pravico, kar se je večkrat zgodilo, ker so graščaki
zviševali vse dolžnosti in davščine, čemur so se
kmetje upirali. Komur se je preklicala kupna pravica,
temu graščina ni povrnila denarja, ki ga je potrosil
za zgradbo svojega doma, niti ga odškodila za trud,
ki ga je imel z obdelovanjem zemljišč. Ako graščaki
niso imeli formalno pravega povoda za razveljavo
kupne pravice, so odkupovali kupna pisma in oddajali
zemljišča kmetom, ki so obljubili plačevati večjo naklado.
Kmetje so se nadalje pritoževali zaradi umrline. Po
pravu je pripadala po smrti podložnika vsa dediščina
graščaku, toda že v starih časih se ni postopalo tako
strogo. Navadno je vzela graščina najlepšo živino v
hlevu, t. zv. mrtvaškega vola, po smrti podložnikove
žene pa njeno najlepšo obleko. Mnogi graščaki niti
tega niso jemali, ker se jim je zdelo krivično. Izpre-
gledali so ta davek, posebno tedaj, če je kmet kaj

197

volil cerkvi; dajala se je le primerna odkupnina,
toda ta odkupnina je postajala pozneje vedno večja.
Graščaki so pomnoževali svoje dohodke s tem, da so
izumili nov davek: stavbnino. Od vsake hiše ali go¬
spodarskega poslopja, ki si ga je postavil podložnik
na zemlji svoje občine, je moral plačati pristojbino in
sicer svobodni kmet enako kakor tlačan. Vsak kmet, ki
je prodal hišo, travnik, njivo ali kaj drugega, je moral od
tega dati desetino graščaku, ki mu je napisal prodajno
pismo. Graščaki in njih oskrbniki so nalagali kmetom
velike globe, ako niso izpolnjevali svojih dolžnosti,
ako niso bili gosposki pokorni, ako ji niso. izkazovali
dolžnega spoštovanja ali ji celo kratili njene pravice.
Kmetje so tudi trpeli škodo zaradi slabše kovanih
novcev, kadar se je zahteval davek v gotovini. Gra¬
ščaki niso hoteli jemati v deželi navadnih, manj vrednih
novcev, ampak so zahtevali le dobre, polnoveljavne.

A ne samo davščine, tudi tlaka je postajala za
podložnega kmeta vedno večja in hujša. Kmet-tlačan
je bil dolžan opravljati graščaku na korist raznovrstno
tlako: ročno, vozno itd. Po starem pravnem običaju
ni bila tlaka odmerjena, marveč se je zahtevala, koli-
korkrat je to hotel graščak za svoje osebne ali domače
potrebščine, torej le za potrebo, ne pa za dobiček.
Ko so se začele dolžnosti in davščine zapisovati v
urbarije, takrat se je določilo, kakšno tlako mora
opravljati posameznik in koliko dni v tednu. Ako je
zahtevala graščina tlako, ki ni bila v urbariju, je navadno
kmeta za to primerno odškodila. Proti pogodbi je bilo,
da so pozneje graščaki nalagali kmetom neodmerjeno
tlako, ne da bi jih bili za to primerno odškodovali. Celo
vsak dan so morali tlačaniti, poleg tega je gosposka
zahtevala zdaj osebno tlako, zdaj zopet robotnino, t. j.

198

odkupnino urbarskih dolžnosti v denarju, kakor ji je bolj
kazalo. Graščina je odpravila plačilo za vozno tlako in je
hotela imeti neomejeno tovorno tlako ali pa odkupnino.
Prepiri med kmeti in graščaki so dalje nastajali zaradi
tega, ker je gospoda kratila podložnikom uživanje
graščinskih gozdov, iz katerih so po stari navadi do¬
bivali drva in steljo. Zmede so bile tudi zaradi ri¬
bištva, lova in paše. Nekdaj so uživali te pravice
samo deželni knezi in graščaki, polagoma so jih
popolnoma ali nekoliko prepuščali svojim podložnikom,
da so si s tem množili svoje dohodke ali pa so na ta
način plačevali usluge. Pozneje so graščaki odrekali
kmetom pravico do ribištva, lova in paše; iz dobička-
željnosti so proti obstoječemu pravnemu redu dajali
prednost tujcem, ker so plačevali večjo desetino, poleg
tega so še motili domačine v posesti. Tako so n. pr.
gorenjske planine dobivali v najem in uživanje itali¬
janski pastirji, ki so prvi učili Slovence planinarstva
in sirarstva. Občine in zasebniki so zaman iskali pri
gosposki pravice, varstva in zaščite. Graščaki so molče
prepuščali svojim podložnikom, da so kratili pravice
svojih sosedov, kakor so sami segali v pravice sosednih
graščin. Kakšno je bilo pravosodje tiste dobe, razvi-
dimo n. pr. iz pritožbe blejskih kmetov na briksen-
škega škofa leta 1515. Neki obdolženec je trpel 23 let
v grajski ječi, ne da bi se mu bila dokazala krivda
pred sodnikom. Še le, ko njegov porok ni hotel pla¬
čevati več stroškov za hrano, je bil jetnik prost!

Zanimivo sliko gospodarskega in socijalnega
življenja za dobe fevdalizma na Slovenskem nam
podajajo regesti iz listin škofjeloškega gospodstva, ki jih
je objavil dr. Fr. Kos*). Tu vidimo, kako je v XVI. sto-

*) Dr. Franc Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke in
njenega okraja. Ljubljana, 1894.

199

letju naraščalo število bajtarjev v gospodstvu brižinskih
škofov; število kmetij je pa ostalo skoro isto. L. 1560.
je bilo vseh loških podložnikov 1669, med njimi pri¬
bližno 343 bajtarjev in rovtarjev (županija Dovje ni
všteta). Od leta 1560. do 1563. se je število bajtarjev
pomnožilo za 48, od leta 1560. do 1577. za 231, to
je več nego za tretjino, od leta 1560. do 1586. pa za
371. Leta 1590. je bilo vseh loških podložnikov: 1128
kmetov (večjih in manjših), 824 bajtarjev, 44 gostačev
in 84 novinarjev (novih rovtarjev). Simon Rutar*)
nam poroča o Tolminskem, da so se tam vedno bolj
množili mali posestniki, ki so imeli samo 3 / 4 , 1 / 2 > 1 / 4
ali le 1 / 8  celega zemljišča.

Občutno škodo so imeli kmetje od tega, ker se
jim je prepovedovalo trgovati na kmetih, pri cerkvah
ali drugje razen v mestih; kajti v tistih časih so uži¬
vali le meščanje tržno pravico. Tudi obrt na kmetih
se je prepovedovala. Proti trgovanju na kmetih, t. zv.
„Geyhandel“, so klicala mesta na pomoč deželnega
kneza. Vladarji so ščitili in širili mestne pravice, da
so imeli v meščanih zaslombo proti plemstvu. Na
Kranjskem je ta prepir med meščanstvom in plem¬
stvom, ki nam ga je opisal Ivan  Vrhovec**), trajal
več nego tristo let in se končno dovršil s porazom
nekdanjega trgovstva.

8. Neizmerno zio so prizadevali posebno slovenskim
podložnikom dolgotrajni tu rški napadi.  Uničena polja,
požgani domovi in gospodarska poslopja, v potokih
prelita kri, oskrunjevanje in suženjstvo so bile posle¬
dice te najžalostnejše dobe v žalostni zgodovini slo-

*) S. Rutar, Zgodovina Tolminskega. Gorica, 1882.

**) Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih.
Ljubljana, 1886.

200

venskega ljudstva. In česar ni ugonobil Turek, to so
uničevale kobilice, slaba letina in kuga. Skoro cela
tri stoletja in pol, nekako od 1396. do 1736. leta, so
se vršili v daljših ali krajših presledkih turški napadi
na slovensko ozemlje, zdaj večji, zdaj manjši.

Turških napadov ne smemo presojati z verskega
ali narodnega stališča, kajti »dedni sovražnik krščan¬
stva" se je ravnal po političnih razmerah tedanjih
časov. Zato moremo turške napade in njih pomen za
slovensko socijalno zgodovino prav pojmovati, ako
imamo pred očmi troje zgodovinskih dejstev.

Prvič: Slovanski velikaši v Bosni so klicali Turke
na pomoč v boju zoper Luksenburžana Sigismunda,
ogrskega kralja. Izrabivši prepire bosenskih velikašev
med seboj in s Sigismundom, so se polagoma po¬
lastili Turki Bosne, od koder so napadali slovenske
in hrvaške dežele*).

Drugič: Nemško cesarstvo, čigar del so bile slo¬
venske dežele, se ni skoro nič brigalo, da bi res-no
odvrnilo pretečo nevarnost. Kdo bi naštel vse te državne
zbore, kjer se je sicer mnogo govorilo o Turkih, a malo
storilo uspešnega zoper nje! Poslanci se vselej še o tem
niso mogli zediniti, kje bodo sedeli v zboru pri po¬
svetovanju! Sebičnost in nesložnost nemških knezov
je gledala v prvi vrsti nase: Slovenci smo jim bili
predaleč in turška nevarnost zanje še ne tako blizu.
Posamezne krščanske države so iz političnih vzrokov
sklepale mir in prijateljstvo s Turki. Benečani so jih
celo hujskali na druge in jih podpirali. Zoper Turka
nabrani vojaki so se rabili za sebične namene. Ko
pa sta dobila Karol V. in Ferdinand I. leta 1532. izdat-

*) Ferdo Šišič, Hrvatska povijest, Zagreb, I. 1906.

201

nejšo pomoč iz nemške države, nista izrabila prilike,
kakor bi bilo pričakovati, nasprotno so španski in
italijanski najemniki ob svojem povratku ropali in
požigali po Štajerskem in drugod. Papeži so sicer
večkrat pridigali križarsko vojno zoper Turke in
oznanjali odpustke; a ravno isto so delali tudi zoper
krivoverce. Zato nam bo umevno, da je bil boj s kri¬
voverci kot z bližnjimi sosedi za krščanske vladarje
bolj vabljiv od boja z daljnimi Turki, ki je zahteval
več truda, a donašal manj koristi. Poleg tega se oni
narodi, pri katerih je prodirala reformacija, niso mogli
navduševati za papeževo vodstvo. Kako so protestantski
stanovi pri nas pojmovali turško vprašanje, o tem
povem več na drugem mestu. Ko je papež Pavel 11.
oznanil križarsko vojno zoper češkega kralja Jurija
Podebradskega, ki je bil utrakvist, se je vzdignil zoper
krivoverca ogrski kralj Matija Korvin, zet njegov, pišoč
papežu: „Bodisi zoper Cehe, bodisi zoper Turke, vselej
je Matija in madjarski narod pripravljen tebi služiti."
Krivoverski Cehi se stavijo v isto vrsto s Turki. In v
vojni med zetom in tastom so se vršile nato grozo¬
vitosti, o katerih pravi Janez Parapat*),  da bi si
strašnejših ne bil izmislil zakleti sovražnik krščanstva,
divji Turek.

Tretjič: Tudi deželni knezi in deželno plemstvo
se ni zadostno brigalo za turške napade. Bilo je sicer
mnogo zborov notranje-avstrijskih dežel, nalagali so
se davki v ta namen, n. pr. leta 1470. t. zv. osebni
davek, ki ga je plačeval vsakdo, celo berači in dojenčki;

*) Janez Parapat, Turški boji v XV. in XVI. veku s po¬
sebnim ozirom na Slovence. Letopis Matice Slovenske za 1871.
Ljubljana, 1872.

202

vendar pravega uspeha ni bilo, denar se je porabljal
tudi za druge namene. Sebičnost deželnih stanov ter
boji vladarjev med seboj in s plemiči so onemogočali
odločen nastop. Turški napadi so celo služili posvetni
in duhovski gospodi za pretvezo osebnim nameram.
Ako pripoveduje zgodovina o junaških činih posa¬
meznih plemičev in o vzdrževanju vojaške granice*),
česar nečemo podcenjevati, dasi je treba splošno pri¬
pomniti, da so podatki o številu kristjanov, ki so jih
Turki ubili ali ujeli, kakor tudi poročila o krščanskih
zmagah cesto pretirana: slišimo na drugi strani tudi
o tem, da so se vitezi ob nevarnosti zatekali v svoje
trdne gradove; da so Turki časih po več mesecev
divjali po deželah, ne da bi se jim bil kdo postavil
nasproti; da so se po tedanji vojaški uredbi pošiljali v boj
najemniki, ki so potem, če se jim ni izplačevala na-
jemščina, razsajali nič manj nego Turki, in da so se
stanovi znali upirati in mešetariti s svojim deželnim
knezom glede dovoljevanja potrebnih davkov, dočim
so sami sebi dajali v dar ogromne svote za najrazlič¬
nejše namene: posvetni in duhovski gospodi so se
popuščali davki, delili darovi za poslanstva, potovanja,
ženitovanja, vojaško opravo, za zasluge itd.**).

*) Simon Rutar, Slovenske dežele in ustanovitev vojaške
krajine za Ferdinanda I. Spomenik Matice Slov., Ljubljana, 1883.

**) Kako so gospodarili n. pr. kranjski plemiči z deželnim
denarjem, o tem je priobčil zanimive podatke Ivan Vrhovec
v svoji knjigi „Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih". Naj
navedem par posebno kričečih zgledov. Leta 1681. je podaril
deželni zbor deželnemu oskrbniku grofu Gallenbergu 10.000 gl'.,
če jih more izterjati od koroške dežele, ki je bila dolžna Kranjski
50.000 gl. Leta 1682. je podaril od istega dolga deželnemu
glavarju na njegovo prošnjo 17.000 gl. za zasluge. Leta 1684.

203

Slovenci so bili navezani v boju zoper Turke
skoro edino samo nase, zlasti še tudi zato, ker Turki niso
imeli navade, da bi bili dolgo oblegali mesta in gradove,
marveč so nepričakovano pridirjali in se z ropom
obloženi zopet vračali. Največ je na ta način trpelo
kmetsko ljudstvo, veliko manj plemstvo in meščanstvo,
dasi sta seveda zaostajali tudi obrt in trgovina. Da se
vsaj nekoliko zavarujejo pred turškimi napadi, so si
kmetje sezidali sami t. zv. tabore* *), t. j. ogradili so
griče ali pa si utrdili vaške cerkve, kamor so pobegnili
v slučaju napada s svojo imovino. Prihod sovražnika
so naznanjali z grmadami po visokih gorah od Kolpe
do Karavank. Razen tega so morali tlačanih še pri
utrjevanju mest in trgov.

Podložniki so dobro uvidevali, da jih gospoda
ne ščiti, kakor bi bila njena dolžnost, zato so se
večkrat pritoževali. Koroški kmetje so leta 1474. v
Wolfsbergu zbranim kranjskim in koroškim stanovom
dostojno, toda odločno povedali, da jim odpovedo
urbarske davščine, ako jim bodo še dalje nakladali
turški davek, ne da bi odpodili Turke. Ravno tako
poročajo štajerski deželni stanovi, zbrani v Mariboru
1474. leta, svojemu cesarju Frideriku III., da so kmetje
zaradi vednih napadov obupani, da so pripravljeni

je popustil deželni zbor brez ugovora grofu Lanthieriju 15.000 gl.
davka, češ, da je prevzel po svojem očetu popolnoma zadolžena
posestva, da je bil takrat še jako mlad in da ga je zadelo
mnogo nesreč. Leta 1740. so očitali ljubljanski meščani deželnim
stanovom, da so podarili knezu Auerspergu 90.000 gl., baronu
Raunachu 40.000 gl., baronu Apfalternu 15.000 gl. itd.

*) Franz Levec, Die Einfalle der Tiirken in Krain und
lstrien. Ljubljana, 1891. (Izšlo najprej v Jahresbericht der
k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach, 1891.)

204

odreči graščaku pokorščino, pridružiti se Turkom ali
se pa izseliti. Zlasti koroški kmetje so po poročilu
kronista' Unresta hudo godrnjali zoper gospodo in jo
dolžili naravnost skrivne zveze s Turki. Zato so se tudi
koroški kmetje prvi uprli svojim graščakom leta 1478.
Para  p at*) meni, da je bilo gospodi skoro všeč, ako
tujci krote uporne kmete. Ko je minila turška nevarnost,
so prihajali plemiči iz svojih trdnih gradov in stikali
za uporniki. Kar je ušlo turški sablji, to je krvavelo
pod krščanskim mečem graščakov. Reva in beda sta
naposled dospeli tako daleč, da so krščanski stariši
sami radi dajali svoje otroke v turško sužnost, dočim
so jih bogatini lahko odkupovali.

Turški napadi so občutno slabili gospodarski
položaj slovenskega kmeta in so v vzročni zvezi s
kmetskimi upori, na kar primerno opozarja dr. Vla¬
dimir  Le  v e c**). Zato tudi vidimo, da so bila glavna
središča kmetskih uporov ravno tam, kjer so bila izho¬
dišča turških napadov: na Dolenjskem, kamor so pri¬
dirjali Turki iz Bosne in sicer bodisi proti kranjsko-
štajerski meji ob Brežicah in Krškem, bodisi proti
kranjsko-hrvaški meji po Beli Krajini in Kočevskem.

9. Edina tolažnica, ki naj bi bila slovenskemu
tlačanu lajšala težke ure življenja, bi bila mogla biti
takrat po svojem poklicu — cerkev.  Toda celo javno
in zasebno življenje proti koncu srednjega in v začetku
novega veka je bilo polno podivjanosti, razuzdanosti
in nevednosti, zato je tudi cerkev plavala v tem
splošnem toku.

*) Janez Parapat, 1. c.

**) Dr. Wl. Levec, Die ersten Turkeneinfalle in Krain
und Steiermark. Mitteilungen des Musealvereines fiir Krain, 1903.

205

Avgust D i m i tz *), dr. Josip Gruden **),
Anton Krempl***), Simon Rutar****) in drugi
zgodovinarji nam slikajo tedanje cerkvene razmere na
Slovenskem, ki so bile bistveno povsod enake.

Predvsem moramo vedeti, da so bili višji du¬
hovniki izvečine tujci, zlasti iz plemiških rodbin, bolj
diplomati in vojaki nego dušni pastirji, ki so kopičili
bogastva s tem, da so uživali dohodke od več služeb
obenem; dunajski škof Slatkonja n. pr. je imel vsaj
začasno kar enajst beneficijev. Lastniki cerkvenih be¬
neficijev so dajali dohodke svojih župnij v najem, jih
zamenjavali ali zastavljali kakof tržno blago. Nižja
duhovščina (vikarji in kaplani), ki je za malo plačo
opravljala duhovsko službo in si sama volila svoje
duhovne pomočnike, je bila silno nevedna in ni imela
niti za izvrševanje svojega poklica zadostnega znanja.
Svoj posel je opravljala kot obrt in se obenem pečala
s postranskimi opravili, ki so kaj donašala, n. pr. s
krčmarstvom in konjarstvom. Še v drugi polovici
XVIII. stoletja nahajamo v Loškem Potoku na Dolenj¬
skem župnijskega vikarja, ki je bil obenem dacar,
zakonski posredovavec in konjederec*****).

*) August Dimitz, Geschichte Krains von der altesten
Zeit bis auf das Jahr 1813. Ljubljana, II. 1875, lil. 1875.

**) Dr. Jos. Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci
v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije. Ljub¬
ljana, 1908.

***) Anton Krempl, Dogodivšine štajerske ženile. Z
posebnim pogledom na Slovence. Gradec, 1845.

****) S. Rutar, Zgodovina Tolminskega. Gorica, 1882. —
Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Ljubljana, 2. snopič,
1893.

*****) Q r  Ivan Prijatelj, Donesek k jezikovni in socialni
zgodovini slovenski. Naši Zapiski, Ljubljana, 1909.

206

Splošna navada je bila takrat popivati, kleti,
igrati s kockami in nositi smešne mode. Duhovščina
ni bila skoro nič boljša. Dokler se je bojevala cerkev z
državo in je prevladoval duh papeža Gregorja VIL, so ži¬
veli duhovniki bolj zgledno. Ko pa je bila cerkvena moč
utrjena, seje duhovščina udajala razuzdanosti: konku-
binatu in požrešnosti*). Posamezne izjeme ne prihajajo
v poštev, ker so izobraženejši krogi, t. zv. humanisti,
tvorili zase poseben učenjaški stan, ločen od neved¬
nega ljudstva. Za delitev zakramentov in za izvrševanje
cerkvenih opravil je zahtevala duhovščina pretirana darila,
sicer je odrekala duhovniške funkcije. Proti plačilu je
odvezovala grehe, kakor prešuštvo, uboj itd., nosila je
orožje, se prepirala in pretepala. Take in podobne
pritožbe so predložili deželni stanovi cesarju Maksi¬
milijanu I. v Innsbrucku 1518. leta**). Duhovnik dosti¬
krat ni umel narodnega jezika, ker je po slovenskih
krajih služilo mnogo nemških in laških duhovnikov
najemnikov poleg hrvaških glagoljašev, ki so za plačilo
od kraja do kraja maševali in se tako preživljali. Nižji
duhovniki so za denar igrali komedijo, čarali, kopali
zaklade, delali sleparske čudeže, šolali otroke itd.***)
Po Tolminskem je bilo vse polno takih mašnikov, ki
so smeli le maševati in samo v sili deliti zakramente.
Ti duhovniki, imenovani „Messenstecher“, „Messen-
haspler" in „schwarmende Priester", so hodili okoli
po vaseh, kjer so bile cerkvice, nagovarjajoč ljudi, naj
jim dado za maše, ker ne zahtevajo toliko, kakor

*) Krempl  pripoveduje v omenjenem spisu,da so si
menihi vsled samega dobrega življenja in brezdelja trikrat na leto
puščali žilo.

**) Dimitz, 1. c. 11.

***) Anton Krempl, 1. c.

207

drugi redni duhovniki. Bili so zelo neomikani, ker
niso znali drugega nego maševati, in delali s svojim
nespodobnim vedenjem pohujšanje. Slepili so ljudi z
blagoslovljenimi podobami, čudodelnimi molitvami,
zagovarjanjem itd. Še proti koncu XVIII. stoletja je
imela cerkvena oblast opraviti ž njimi*). Mnogo je
bila kriva tej podivjanosti tedanja cerkvena razceplje¬
nost slovenskih dežel. Oglejski patrijarhi in solnograški
nadškofje se niso brigali za svojo škofijo, vsa cerkvena
uprava je bila skoro izključno v rokah arhidijakonov,
ki si jih je volila duhovščina sama in krepko branila
to svojo pravico.

Res je, da so se v cerkvi sami pojavljala strem¬
ljenja za izboljšanje slabih razmer, toda brez uspeha.
Srednjeveški cerkveni univerzalizem je bil zgrajen za
ves svet na šabloni, ki ni imela temelja v realnem
življenju, ker ni upoštevala pogojev pozemskega bi¬
vanja. Njen nadzemeljski vzor je moral priti v ostro
nasprotje z dejanjskimi razmerami človeka, kakor mu
jih narekujeta priroda in družba. Zato so ostali vsi
poizkusi cerkve po preuredbi brezuspešni, dokler se
ni pojavila opozicija, izhajajoča iz načel, ki so bolj
odgovarjala človeški prirodi in sodobni družbi. Re¬
formacija !  j e bila naravnost kulturna po¬
treba, zlasti za male, nesamostojne narode,
ki so ž njeno pomočjo začeli višje duševno, svoji
osebnosti primerno življenje.

Reformacijske ideje so našle na Slovenskem
ugodno zaslombo pred vsem med ono duhovščino, ki
je bila literarno izobražena in vneta za svoj poklic.
Ta duhovščina so je zbirala okrog Primoža Tru-

*) S. Rutar, 1. c.

208

barja, ki je bil izšel iz domačih tal kot sin sloven¬
skega podložnika. Indiferentni, neuki cerkveni najem¬
niki višje duhovščine pač niso mogli biti nositelji
reformnega gibanja. Prvi dve slovenski knjigi, Tru¬
barjevi  (1550), prva stanovska  gimnazija v Ljub¬
ljani (1563), prva tiskarna v Ljubljani (M a n d e lče va,
1575), prva slovenska slovnica (Bohoričeva,  1584)
in prvi (Dalmatinov)  slovenski prevod vsega sv.
pisma (1584) so kot plod reformacije stebri slovenske
literature in kulture*).

Dr. Ivan Prijatelj**)  je pokazal, kako je re¬
formacija zbudila v Slovencih smisel za idealno,
premišljeno in navdušeno delo, kako je dvignila ver¬
stvo iz materialističnega pojmovanja in čustvovanja,
kako je zboljšala nravnost ter spoznala važnost šol¬
stva in izobrazbe. Nikakor ne gre zmanjševati pomena
slovenske reformacije s tem, da se v prvi vrsti pou¬
darja razloček med namenom in sredstvom ter se
danešnji pojem narodnosti, ki se je oprostil verskega
okrilja, prenaša v preteklost. Seveda je bila tiskana
knjiga sredstvo, da se je širila reformacija, ko je bila
ustna agitacija prepovedana in združena s smrtno ne¬
varnostjo. Toda pozabiti ne sinemo zgodovinskega
dejstva, da je bilo takrat krščansko verstvo edino
polje duševnega življenja za preprostega človeka.
Bogati sloji, plemstvo in meščanstvo, niso direktno
potrebovali krščanstva za svoje duševno obzorje, za
razvedrilo in krepilo v bojih vsakdanjega življenja,

*) Članek Fr. Levca o kranjski zgodovini v publikaciji
„Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild,
Krain.“ Dunaj, 1891.

**) Dr. Ivan Prijatelj, O kulturnem pomenu slovenske
reformacije. Ljubljana, 1908.

209

ker so se lahko naslajali z literarnimi in umetniškimi
produkti stare grško-rimske kulture, ki jim je bila
pristopna in jim dovoljevala vsakovrstne užitke. Ravno
v tej prehodni dobi iz srednjega v novi vek je mogočno
oživela antiška kultura: renesanca in humanizem, ki so
ji v svoji notranjosti udano služili posvetni in du-
hovski mogotci, čeprav so se na zunaj odevali v plašč
krščanstva*). Preprosti človek vsega tega ni mogel,
ker ga niso usposobljala za to niti omika, niti njegova
sredstva. Temu človeku, „zagnanemu v svoje cerkve
in tabore, trpinčenemu od ljudi in prirode"**), je
moglo biti krščanstvo edina pomoč in edino upanje.
In kakšno je bilo krščansko verstvo v svoji kon¬
kretni obliki — srednjeveški cerkvi? Slišali smo
že, kakšno; zato je umestno prašanje: Kakšen vpliv
in zgled, kakšno duševno tolažbo in vodstvo so dobi¬
vali slovenski kmetje od takega duhovništva?

Z druge strani se poudarja, da je bilo kljub
propalosti duhovščine razvito versko življenje po
mestih in kmetih ter se v ta namen navajajo
mnogoštevilne pobožne ustanove, cerkvene bratov¬
ščine in božja pota***). Nasproti temu je treba pomisliti
da ravno vsled raznih ustanov in bratovščin narašča¬
joče število mestnih duhovnikov, zlasti tujih, ni bilo
vedno v korist cerkveni disciplini in nravnosti, da so

*) Matija Čop je pisal: „ln classischer Bildung und
Erudition, die freylich im 16. Jahrh. auch in katholischen Landern
(vielleicht sogar mehr als in protestantischen wenigstens hin
und wieder) bliihete, stand damals Krain den deutschen Landern
nicht nach.“ Ivan Kunšič,  Doneski k zgodovini književne
zveze mej Čehi in Slovenci. Po pisateljevi smrti uredil in izdal
Vladimir Levec. Zbornik Slovenske Matice v Ljubljani, 1899.

**) Dr. Ivan Prijatelj, 1. c.

***) Dr. Jos. Gruden, 1. c.

14

210

služila božja pota tudi trgovskim koristim in da so
bila razna tržišča dostikrat cilj takim potovanjem. V
okrilju verstva se skrivajo opravila, ki nimajo ž njim
nič bistveno skupnega, kar je umevno za tiste čase.
Tudi ne smemo pozabiti, kako je bilo razširjeno prazno¬
verje in čarovništvo, kako so bičarji, skakači in drugi
prenapeteži versko čustvovanje potvarjali v sanjarsko
mistiko in v skrajno, časih naravnost perverzno askezo
ali pa v nebrzdano spolnost tako, da smo upravičeni
govoriti o splošnem propadanju verskega življenja.
Leta 1228. je dal oglejski patriarh Berthold sezidati
cerkev v Črnomlju, da bi zatrl poganstvo med ondotnim
prebivavstvom*). Zanimivo je tudi, da so Kobaridci še
leta 1331. pod nekim drevesom ob izvirajočem studencu
častili svoje bogove, kakor so bili vajeni v času ma-
likovavstva, dokler jim ni sveta vojska iz Čedada pod
vodstvom verskega inkvizitorja Francesca de Clugia
posekala svetega drevesa in zabila studenca. In leta
1435. je umrla v Bolcu neka ženska, o kateri so ljudje
Irdili, da hodi nazaj kri sesat. Razdraženo ljudstvo od¬
koplje njeno truplo in ga prebode s kolom. To je po
ljudskem mnenju uničilo ..volkodlaka". Čedadski nad-
dijakon je o tem začel preiskavo, o kateri pa nimamo
nobenega poročila**).

Nečemo v nič devati, kar se je storilo za vedo
in umetnost v srednjem veku, toda vprašamo samo:
Kaj je imel slovenski narod  od te kulture v dobi
pred tiskom in kdaj bi bil imel kaj od nje po izumu
tiska, ako bi ne bilo reformacije? Reformacija nam je

*)„...  von der Blindheit des Irrtums und der Nach-
ahmung heidnischen Wesens zu heilen und als abirrend vom
wahren Schafstalle auf den Weg der Wahrheit zuriickzugeleiten".
Krones, l. c.

**) S. Rutar, Zgodovina Tolminskega.

211

dala propovednike in pisatelje, ki so nudili svojemu
ljudstvu, iz katerega so izšli, dušno hrano, tolažbo in
upanje, ona nas je učila brati in pisati, odprla nam je
kulturo v domačem jeziku. Po solunskih bratih sv. Ci¬
rilu in Metodu se je v XVI. stoletju dvignil Slovenec
iz pasivne uloge, ki mu jo je prisojala srednjeveška
cerkev, da stopi v kolo kulturnih narodov. Bohorič in
Dalmatin, Krelj in Trubar so nam dali knjižni jezik
in slovstvo, postavili temelj šolstvu in cerkveni orga¬
nizaciji z upoštevanjem slovenščine ravno zato, ker
so bili reformatorji. Kdor jih priznava kot literate, a
jih zametuje kot reformatorje, ta vedoma ali nevedoma
prezira vzročno zvezo in značaj one zgodovinske dobe.
Za revnega slovenskega kmeta ni bilo takrat duševnega
življenja drugod nego v krščanskem verstvu. Dočim
pa srednjeveška cerkev ni bila sposobna računati s
Slovencem katoličanom kot s samosvojim bitjem, dočim
ga je poznala le kot predmet, ki se izgublja v univer¬
zalni organizaciji, ki se samo šteje in ne tehta, je
nasproti temu reformacija poudarjala osebnost, indivi¬
dualno življenje. Logična posledica tega načela je bila,
da je nastala narodna literatura in kultura v okvirju
verstva (Hus, Luther, Trubar). Ideja reformacije je
prišla k nam iz Nemčije in padla na rodovitna tla pri
slovenskem duhovniku, sinu slovenskega tlačana. Ger-
mansko-slovanska sinteza je potem rodila ogromno
duševno delo, prvikrat smo Slovenci premagali brez-
pomembnost in pasivnost s kulturnostjo, ki je po svoji
jezikovni in slovstveni strani dala temelj, na katerem
stojimo in zidamo še dandanes.

10. Reformacija je nudila slovenskemu ljudstvu
versko in s tem duševno, kulturno pomoč; toda slo¬
venski podložnik (kakor nemški) je pričakoval od nje tudi

14 «

212

zboljšanja svojega socijalnega položaja. Nazaj k prvot¬
nemu krščanstvu, nazaj k evangeliju! —- je klicala refor¬
macija in kmetu je zasijalo solnce vere in nade; kajti kr¬
ščanstvo je verstvo bratstva in ljubezni. Evangeljsko
svobodo, ki jo je zahtevala in uveljavila reformacija na
verskem polju, je nesvobodni kmet prenašal tudi na
socijalno polje. Sklicujoč se na evangeljsko svobodo
je upal doseči svoje socijalno izboljšanje. V tem pa se je
bridko motil, ker ni poznal bistva krščanstva: ne
evangeljskega in ne reformacijskega.

Prvotno krščanstvo je suženjstvo in podložnost
načelno utemeljevalo kot nasledek izvirnega greha
(sv. Avguštin). Vsi smo enaki pred Bogom, bratje v
Kristusu in otroci nebeškega očeta, ker nas je krščanstvo
osvobodilo izvirnega greha, toda ne njegovih nasledkov.
Zato je krščanska svoboda le duševna, a ne telesna,
kajti vsaka oblast je od Boga (sv. Pavel). Reformacija
stoji v tem prašanju načelno na istem stališču, sklicujoč
se na evangeljsko krščanstvo: ona pripušča versko, a
zavrača socijalno svobodo.

Razen tega prihaja v poštev dejstvo, da se je re¬
formacijsko gibanje moralo organizirati, ako se je
hotelo trajno vzdržati proti in poleg katoličanstva:
verski ideji je bilo treba dati cerkveno obliko. In tu
se je izvršil kompromis med reformacijskimi načeli in
med kulturno-političnimi razmerami sodobne družbe.
Reformacija je bila v svojem jedru klic po prvotnem kr¬
ščanstvu, ki še ni bilo prepojeno s sholastično filo¬
zofijo, spuščajočo se v najpodrobnejše abstraktne
spekulacije brez ozira na subjektivno in objektivno
izkustvo, protest proti vsem tem brezštevilnim zuna¬
njostim, ubijajočim notranje prepričanje in verno po¬
božnost. Na drugi strani se je reformacija obračala

2 ! 3

ravno tako tudi proti renesanci in humanizmu, ki sta
uvajala v krščanstvo pogansko grško-rimsko kulturo,
znanost in umetnost. Toda daljnji razvoj je pokazal,
da tudi reformacija ni mogla pogrešati umskega dela,
saj je vendar ona nasproti univerzalnosti rimske cerkve
poudarjala načelo individualnega razuma, š čimer se
je približala renesanci in humanizmu. Največji refor¬
macijski bogoslovec je bil humanist Melanchthon, a
Luther, nasprotnik racijonalizma, se je združil s huma¬
nisti in plemstvom, da nasloni svojo reformo na kul¬
turno in politično vladajoča sloja, pripravljen za usluge
dajati protiusluge. Tako se je razvila protestantska
cerkev Luthrova in Melanchthonova, ki se je presadila
tudi na slovenska tla. Kakor na Nemškem, tako je i
na Slovenskem postalo plemstvo najmočnejša opora
reformacije. Zakaj?

Nove vere so se najprej oprijemali duhovniki in
meščani, dočim je stalo plemstvo izprva ob strani.
Leta 1525. je naročal ljubljanski škof Rauber kranjskim
stanovom, naj se zaradi propovednikov pritožijo na
državnem zboru v Augsburgu*). Leta 1527. nahajamo
v Ljubljani krog protestantskih meščanov, ki jih je
zbiral pri sebi Matija Klombner. V tem času (1523,
1527, 1528, 1529, 1530) je že Ferdinand I. prepovedoval
razširjanje Luthrovih in drugih protestantskih spisov:
tiskarjem in prodajavcem krivoverskih knjig se grozi
s kaznijo utopljenja, knjige pa zapadejo ognju. Iz teh
ponovnih prepovedi se da sklepati, da se je reforma¬
cija po Slovenskem širila občutno.

*) „Es ist leider in dem Land grosser lrrsal, vvelcher am
meisten durch die Prediger entstanden, aus Ursach, dass sie
widerwartig Sacheii auf der Kanzel und sonst anzeigen, die
mehr zu Zerruttung des Glaubens, zu Unfried und Aufruhr,
als zu Einigkeit dienen." Dimitz, 1. c. II.

214

Plemstvo je obenem z odpravo cerkvenih napak
vedno jasneje zahtevalo tudi versko svobodo. Sicer
izprva ni mislilo na popolen odpad od rimske cerkve,
toda neizprosna logika razmer ga je tirala v vedno
hujše nasprotje, od koder je bil povratek čim dalje
težji. Kakšno je bilo versko naziranje plemstva, razvi-
dimo iz naslednjih dejstev: V linškem zboru leta 1530.
prosijo kralja Ferdinanda I., naj deluje pri cesarju,
papežu in državnih stanovih na to, da se odstrani
„razkol nemškega naroda v krščanski veri“*), ker bi raz¬
cepljenost utegnila več škodovati nego koristiti v boju
zoper Turke. Na dunajskem zboru leta 1536. in 1537.
tožijo o verskem razkolu, vsled česar nedostaje duhov¬
nikov in se širi podivjanost med ljudstvom. Leta 1537.
je sklenil kranjski stanovski odbor glede na to, da
Turki zmagujejo zaradi pregrešnega življenja kristjanov,
opominjati vse duhovske in posvetne gosposke, naj
dovedejo ljudstvo na pravo pot krščanskega življenja.
Posvetna gosposka naj kaznuje vsak javen prestopek
in zabranjuje na cerkvenih semnjih ples in drugo ne¬
dostojno razveseljevanje**). Kranjski poslanci, ki so se
odpravljali na linški zbor 1538. leta, so dobili od de¬
želnih stanov navodilo, naj prosijo kralja, da pri pa¬
pežu, cesarju in na drugih mestih deluje za versko
edinost***). Na dunajskem zboru leta 1539. so zahtevali

*) „Spaltung der deutschen Nation im christliehen Glau-
ben.“ Dimitz, 1. c.

**) Dr. Franc Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke in
njenega okraja. Ljubljana, 1894.

***) „. . . es allergnadigst fordere und behilflich sein wolle,
danrit eine Vereinigung im Glauben beschlossen und nicht der-
massen wie bisher, im Irrthum gelebt, Leib nnd Seele verfiihrt
werde.“ Dimitz, I. c. 11.

215

stanovi „dobro krščansko poravnavo 1 '*). Na državnem
zboru v Regensburgu leta 1541. so avstrijski stanovi
vse nadloge, ki so zadevale njih dežele, kakor turške
napade, ogenj in kugo, pripisovali edino le zanemar¬
janju nove čiste vere in neskesanosti ljudi. Na zboru
v Linču leta 1541. govore o potrebi krščanskega živ¬
ljenja, da se na ta način srečno ubranijo Turkov**).
Kranjski poslanci so obenem prosili, da se odpravi
božja pot na Sv. Goro, kjer baje slepi zadobivajo vid,
krivi postajajo ravni in hromi zdravi, kar je pa v res¬
nici malikovanje in praznoverje, zaradi česar je sledila
kazen božja***). Na zboru v Pragi leta 1541. tožijo de¬
želni stanovi o nravni propalosti in ne poznajo zoper
turško nevarnost drugega sredstva, nego oznanjevanje
božje besede, ki naj opominja ljudstvo k pokori****).

Tako vidimo, da so protestantski plemiči smatrali
pomanjkanje vernosti za vzrok vsem nadlogam, ki so
jih obiskovale, zlasti turškim napadom. Kakor je katoli-
čanstvo nastopalo enako proti krivovercem in Turkom,
tako so bili tudi protestanstvu Turki in papeštvo enaka
nevarnost. Zato so nemški deželni stanovi,
vojvoda Krištof wiirtemberški in cesar
Maksimilijan  II. moralno in gmotno podpirali slo-

*) „. . . gute christliche Vergleichung". Dimitz 1. c. 11.

**) „. . . gnadigste Ordnung vornehmen, dass alles, was
dem heiligen Wort Gottes zuwider ist, abgethan, das Wort
Gottes gepredigt und Gottesfurcht geziigelt vverde." Dimitz, 1. c. II.

***) . . darauf Straf Land und Leuten von Gott nach

Laut gottlicher Schrift gefolgt war.“ Dimitz, 1. c. II.

****) . . dass schier kein recht politisch oder biir-

gerlich, sondern bei allen Standen wider ali gut Sitten, Ordnung
und Recht ein frei Leben und in den sondern Haushaltungen
unmassige Verschvvendung und keine redite Zuclit ist, aber die
fiihrnehmlichste Ursach und grosst Verbrechen ist leider Gottes
und seines heilvviirdigen Worts Verachtung." Dimitz, 1. c. II.

216

vensko slovstvo, Vergerij, Ungnad in Trubar pa
so hoteli z glagolsko in cirilsko knjigo izpreobračati
celo Turke. Seveda se ta misel ni mogla uresničiti,
ker so imela turška nasilstva skoro vedno politično ozadje.

Gotovo je, da je vsaj vernejši del plemstva po
Slovenskem prestopal k protestantizmu iz verskih na¬
gibov, ker je bilo povsod preveč materijalizma in pre¬
malo vernosti, vsled česar je Bog po njih mnenju
izkušal ljudstvo s šibami in nadlogami.

Toda to ni bil edini vzrok, da je plemstvo pre¬
stopalo k protestantizmu. Že na linškem zboru leta 1538.
je Ferdinand 1. na pritožbe deželnih stanov o pomanj¬
kanju sposobnih duhovnikov odgovarjal, da je temu
ne v najmanjši meri to vzrok, ker se duhovščini jem¬
ljejo dohodki in posestva. Stanovi so to obdolžitev
sicer takoj zavrnili kot neresnično, češ, da je pomanj¬
kanju vzrok kumulacija beneficijev in „absent“, t. j.
najemnina, ki so jo dajali lastniku beneficijev duhov¬
niki — zakupniki in ki je bila tako visoka, da so
vikarji rajši opuščali svoje službe. Brezdvomno je bil
to tudi vzrok, toda ne tak, da bi popolnoma zadoščal.
Leta 1553. poživlja Ferdinand 1. iznova kranjske deželne
stanove, naj ne nalagajo davka na cerkveno desetino,
naj ne prikrajšujejo duhovnikom dohodkov in naj jih
ne zatirajo. Ko je leta 1603. nadvojvoda Ferdinand 11.
glede koncesij protestantom vprašal tedanjega lavan¬
tinskega škofa Stobeja za svet, mu je ta odločno
odsvetoval, da bi kaj dovolil, češ, da bi bila po¬
sledica koncesij tudi rop cerkvenega posestva. Daljnji
dokaz za to, da si je plemstvo z eksekucijami pri¬
dobivalo cerkvena posestva, imamo v ostrem boju
med kranjskimi deželnimi stanovi in med škofom
Hrenom  ravno zaradi povrnitve nekdanjih cerkvenih

217

posestev, pri čemer je škof zastopal stališče, da za¬
hteva cerkev nazaj tudi ona posestva, ki jih je pose¬
dovala pred reformacijo. Spor se je tako poostril, da
so deželni stanovi leta 1607. škofa izključili iz svoje
srede za toliko časa, dokler jim ne da zadoščenja, ker
jih je pri nadvojvodi zatožil veleizdaje. Nadvojvoda
pa ni dal nobeni stranki prav in razglasil ves boj za
končan. Obenem slišimo, da protestantski plemiči niso
hoteli priznavati cerkvenih praznikov, ker bi jim bila
odpadla tlaka. V tem slučaju so katoliški župniki bra¬
nili kmete pred protestantsko gospodo.

Neizpodbiten dokaz, da je večina posvetnega
plemstva iskala v reformaciji svojo stanovsko korist,
nam pa dajejo predvsem kmetski upori na Nemškem
in Slovenskem.

11. Kmetski upori  so se vršili pri nas že pred
reformacijo in tudi po reformaciji, nekako od 1478. do
1713. leta, zdaj v večjem (1515. in 1573.), zdaj v manjšem
obsegu. To je bilo v svojem bistvu socijalno  gibanje,
ki se je pojavljalo po Koroškem, Kranjskem, Štajerskem,
Primorskem in Hrvaškem. Predno so kmetje segli po
orožju, so izkušali doseči izboljšanje svojega položaja
s prošnjami do svoje gospode, do deželnega kneza in
cesarja. Podložniki so nastopali proti temu, da bi gra¬
ščaki samovoljno izpreminjali določila urbarijev, ker
so se po pravici bali, da jim hoče gospoda izpodmak-
niti pravna tla, na katerih je slonelo podložništvo, in
jih pahniti v prvotno suženjstvo, ki so se ga bili rešili
s toliko težavo. Ako prebiramo n. pr. pritožbe gorenjskih
kmetov, ki jih je objavil Anton  Kas  p ret*), vidimo,

*) Anton Kaspret, Uber die Lage der oberkrainischen
Bauernschaft beim Ausgange des XV. und im Anfange des XVI.
Jahrhunderts. Mitteilungen des Musealvereines fiir Krain, 1889.

218

kako ponižno prosijo podložniki, da se jim odpravijo
krivice, in kako zagotavljajo, da molijo za zdravje in
dolgo življenje svoje gospode. A ko postavna pot ni
imela uspeha, tedaj so kmetje v svojem užaljenem
pravnem čutu posegli po silobranu, da si izvojujejo
„staro pravdo", t. j. upoštevanje določeb v starih
urbarijih. In tako so „zažareli gradovi in samostani v
maščevalnem ognju"*).

Prvi kmetski upori so bili omejeni zgolj na do¬
mači grad in domačega plemenitaša. Duševno in go¬
spodarsko nizko stoječi podložnik se pač ni mogel
takoj jasno zavesti, da lahko proti socijalni krivici
kaj opravi le organizirana moč. Kako napačno so še
pojmovali položaj, je jasno iz tega, da so vabili k sebi
tudi plemstvo, meščanstvo in duhovščino. Posamezni
usmiljeni graščaki so bili izjeme, ki niso odločevale;
kajti tedanji pravni in gospodarski red je zahteval
uredbo, ki je slonela na socijalni krivici.

Celo kmetsko gibanje ni imelo izprva versko-
cerkvenega značaja. Toda kakor je na Nemškem in
drugod verska ideja vplivala na socijalno gibanje, tako
je bilo tudi pri nas. Razne komunistične sekte, ki so
nastopale v imenu evangelija za socijalno svobodo in
enakost, niso sicer pri nas našle globljega odmeva iz
tega razloga, ker na Slovenskem ni bilo dovolj izrazi¬
tega proletarijata: pri nas sta kmet in rokodelec še čutila
tla pod nogami, imela sta še neki materijalen predmet,
ki sta se ga oklepala**). Zato se socijalno gibanje v
svitu verske ideje na Slovenskem ne udaja hilijastičnim
sanjam, marveč ostaja na realnih tleh. Slovenski kmet

*) Abditus, Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov.
Ljubljana 1908.

**) Abditus, 1. c.

219

tlačan sprejema reformacijo, evangeljsko svobodo, da
v njenem imenu zahteva uresničenje „božje besede".
Leta 1525. se že kažejo določno reformacijski vplivi
na zahteve kmetov na Kranjskem: odprava takse
na odpustke in svobodna volitev župnikov po žup-
Ijanih. Oglejski patrijarh je leta 1528. s pomočjo kralja
Ferdinanda 1. nastopal proti temu, ker se je ljudstvo
upiralo plačevati cerkveno desetino in dajati duhovščini
zahtevane darove.

V kolikor je imelo kmetsko gibanje verski značaj
v smislu reformacije, ker je nastopalo proti papežu in
katoliški cerkvi, je bilo posvetni gospodi všeč, nasprotno
pa je bilo plemstvo proti vsaki socijalni olajšavi, ki
jo je zagovarjal tudi cesar: bilo je tisti nedolžni volk,
ki mu hudobno jagnje kali vodo, poudarjajoč 1515. leta,
da bo v sili rešilo dinastijo „pobožno zvesto plemstvo"
in ne „nezvesti slovenski kmet"*). Po uporu 1515. leta
so zahtevali plemiči, da podro kmetje tabore, svojo
edino obrambo proti Turkom. Dimit  z**) dobro pri¬
pominja, da je plemstvo upor leta 1525. zadušilo v kali
s tako odločnostjo, s kakršno se ni nikdar odlikovalo
zoper Turke.

Plemstvo je vsak upor kruto maščevalo: kot
kristjan, katoličan ali protestant je bil slovenski kmet
predmet verskega boja med katoličani in protestanti,
kot podložnika ga je zatiral i posvetni plemič i du-
hovski velikaš. Pisatelji plemskega in duhovskega
stanu nam mnogo več poročajo, kaj so delali razsrjeni
kmetje, nego o tem, kako so divjali neusmiljeni zma-
galci, kako so ravnali nečloveško, ne prizanašajoč niti

*)„... der fromme getreue Adel . . . und nicht der
ungetreue vvindische Bauer." Dimitz, 1. c. li.

**)  Dimitz, 1. c. II.

220

ženam, niti otrokom in odirajoč kmete po zadušenem
uporu tem huje*). Značilno je sledeče dejstvo: Peta
cerkvena zapoved se na Tolminskem ni glasila tako,
kakor dandanes, ampak: „Ti imaš odrajtovati zapove¬
dano desetino in kvartež". Tako so nekateri duhovniki
učili še v novejšem času**).

Dočim so bili prvi upori krajevnega značaja, hipen
izraz nezadovoljnosti in bede, brez pravega načrta in
jasnega cilja, vidimo pozneje, da je kmet polagoma
spoznaval svoj položaj vedno bolj zavedno in prihajal
do prepričanja, da ga organizirane krivice more osvo¬
boditi le organizirana lastna sila. Ob največjem kmet¬
skem uporu leta 1 57 3. nastopajo z združenimi močmi
slovenski in hrvaški  kmetje. Njih zahteve niso
več samo izboljšanje gospodarskega stanja, njih cilj
marveč je odstranitev fevdalizma, socijalna svoboda
sploh: Priznavajoč cesarja in nadvojvodo
nad seboj si hočejo osnovati svojo vlado
v Zagrebu, kjer bodo sami pobirali davke,
svobodno trgovali do morja in sami varo¬
vali mejo pred Turki.

Velika ideja slovenskih in hrvaških kmetov je
zahtevala strašnih žrtev. Zmagala je krivica nad pravico:
sam ostrogonski nadškof Anton Vrančič  je po
porazu kmetov 1573. leta pisal cesarju Maksimilijanu II.,
da se živini na Hrvaškem godi boljše nego kmetu***).
Uskoki, o katerih so mislili uporniki, da bodo njih

*) J. Parapat, O kmečkih puntih sploh in o uporu leta
1573. posebej. Letopis Matice Slovenske v Ljubljani, 1870.

**) S. Rutar, Zgodovina Tolminskega. — Prim. tudi Klap-
šetov  katekizem iz 1. 1743.

***) „Quoniam apud nos pecora melius et honestius habentur
a suis dominis, quam hoc genus subditorum." Ferdo Šišič:
Hrvatska povijest, Zagreb, 11. 1908.

221

zavezniki, so pomagali plemstvu; saj so se bili v večni
borbi s Turki, ki je bila njih vsakdanji kruh, tako
privadili nevarnemu življenju, da bi ga ne bili zamenjali
za najboljšo službo v kaki drugi, mirni deželi*). V
svoji divji bojaželjnosti in surovi hrabrosti, vojaško
organizirani s posebnimi pravicami in svoboščinami,
niso mogli pojmovati socijalne ideje, za katero so slo-
vensko-hrvaški kmetje žrtvovali kri in imetje. In naj¬
večji kmetski upor se je končal z barbarsko, po er-
deljskem vzorcu prikrojeno in od hrvaškega bana,
zagrebškega škofa Jurija Draškoviča  vladarju v
potrditev predloženo kaznijo Matije Gubca,  kmet¬
skega voditelja: kronali so ga sedečega na razbeljenem
železnem prestolu z žarečo železno krono! Tako se je
posvetna in duhovska gospoda nečloveško maščevala
nad onim, ki je hotel priboriti slovensko-hrvaškemu
ljudstvu človeško življenje, ne pa sebi kraljestva, kar si
je bilo izmislilo plemstvo, da oblati kmetsko gibanje** ***) ).
Kmetska moč je bila strta za vselej, kajti poznejši upori so
bili zopet omejeni na posamezne kraje in brezuspešni.

Socijalni boji slovensko-hrvaških kmetov so ob¬
enem narodni  boji. Tujec in izkoriščevavec sta bila
nerazdružljiv pojem. Proti bogati posvetni in duhovski
gospodi, ki je bila obenem tujega rodu, se je dvignil
slovensko-hrvaški kmet, mali rokodelec in celo nižji
plemič. Abditus****) v svoji analizi kmetskih uporov
pravilno sklepa, da se narodni čut širokih mas na
Slovenskem in Hrvaškem ni mogel kazati drugače nego
v socijalnem nasprotstvu.

*) Ivan Vrhovec, Turški davek in vojaška granica. Ljub¬
ljanski Zvon, 1887.

**) Ferdo Šišič, Hrvatska povijest, II.

***) Abditus, 1. c. II.

222

12. Zakaj ni uspela slovenska reformacija in zakaj
se socijalni boj slovenskih kmetov ni posrečil?

Proti slovenski reformaciji sta se združili cerkev
in država, jezuiti in Habsburžani, da jo zatro; kjer ni
zadoščal moralni pritisk cerkve, tam je pomagala na¬
silnost državne oblasti. Zanimivo je stališče habsburških
vladarjev. Ko papež Pavel IV. ni hotel priznati Ferdi¬
nanda I. za nemškega cesarja, ker so ga izvolili pro¬
testantski volilni knezi, in ko mu je očital, da je po¬
delil v imenu svojega brata, cesarja Karola V., nemškim
državnim stanovom versko svobodo, takrat je Ferdi¬
nand I. po svojem državnem kancelarju Seldu zavrnil
papeževe zahteve tako ostro, da bi noben protestant
ne bil mogel govoriti odločneje*). Njegov sin nadvoj¬
voda Karol II. in vnuk cesar Ferdinand II. pa sta do¬
vršila na Slovenskem protireformacijo s pomočjo
jezuitov.

Čeprav v polni meri uvažujemo nasilno proti¬
reformacijo ljubljanskega škofa Tomaža Hrena,  in
drugih protireformatorjev, pri čemer je treba pripomniti,
da je verski boj razvnemal strasti na obeh straneh,
nam vendar ta okolnost ne more docela utemeljiti

*) Jetzund hebt man den alten verlogenen Zank wieder
an und bedenkt hergegen nicht, dass inittlerzeit, von den vo-
rigen Papsten her, die Sachen weit eine andere Gestalt gewonnen.
Denn da man vormals den rdmischen Stuhl gar nahend ange-
betet und tur Gott gehalten, da wird derselbe jetzund von einem
grossen Theil der Christenheit verachtet; und da man vormals
den papstlichen Bann iibler, denn den zeitlichen Tod gefiirchtet,
da lachet man jetzund desselben; und da man vormals, was
von Rom kommen, ftir gottlich und heilig gehalten, da ist das
romische Wesen und Leben jetzund der ganzen Weit dermassen
bekannt, dass schier manniglich — er sei, wer er wolle, der
alten oder neuen Religion — davor ausspeiet." Dimitz, 1. c. II.

propada slovenske reformacije. Prezapleteni so dogodki,
da bi se dali razrešiti z enim vzrokom, dasi mogočno
vplivajočim. Socijalna struktura te dobe in karakteri¬
zacija činiteljev, s katerimi je delovala reformacija pri
nas, nam šele izpopolnita sliko.

Protestantizem je deloval na Slovenskem s faktorji,
ki so si bili socijalno naravnost nasprotni. V tem na¬
sprotju je bil eden izmed vzrokov njegovih končnih
neuspehov, kakor pravilno sklepa dr. Fr. Ilešič*).
Najodločilnejši stan je bil plemiški, ki se je, dasi
sodno in upravno avtonomen, umikal korak za korakom.
Nekaj značilnih zgledov iz zgodovine kranjskih deželnih
stanov nam to pojasni. Leta 1602. se je sicer večina
izrekla zoper to, da bi imeli jezuitje sedež in glas v
stanovskem zboru, toda s pristavkom, da jim to dovoli,
ako bi nadvojvoda ne upošteval njih ugovora in ako
jezuitje podpišejo reverz, da bodo delovali v korist
deželnih svoboščin**). Istega leta so dovolili katoliškim
stanovom pariteto s protestantskimi pri odborniških
mestih. Leta 1611. so prosili jezuitje „scitu principis"
(z vednostjo deželnega kneza), kakor je poudarjal škof
Hren, podpore za zidavo svoje cerkve in v stanovskem
zboru se je dobila večina, ki je dovolila 2000 goldi¬
narjev; poleg tega jezuitje kratko malo niso plačevali
davkov in so potem prosili, da se jim zaostanki izpre-
gledajo, kar se je seveda tudi zgodilo. Ko je leta 1614.
postal Hren notranje-avstrijski namestnik v Gradcu, je
dobil od deželnih stanov darilo v vrednosti 2000 to-

*) Dr. Fran Ilešič, Primož Trubar in njegova doba. Zbornik
Matice Slovenske v Ljubljani, 1908.

**) Juri  K hi  sel  ni imel nič proti temu, da postanejo jezuitje
člani deželnega zbora, posebno „wenn sie die Landesfreiheiten
respectiren wollten.“ Dimitz, 1. c. III.

224

larjev. Ali ne odseva iz takih in podobnih dogodkov
razredni duh, ki bi se bil zadovoljil tudi s svojimi
najhujšimi verskimi nasprotniki, ako bi bil imel fevda¬
lizem sicer kako korist od tega?

Ne moremo kratiti protestantskemu plemstvu
zaslug, ki si jih je pridobilo z moralnim in materi-
jalnim podpiranjem slovenske literature in kulture;
toda ni znalo prikleniti nase svojega podložnika z
milejšim ravnanjem, dokler je bilo to mogoče, š čimer
bi bilo lahko imelo izborno protiutež nasproti kato¬
liški protireformaciji. Razredni interes je stal više nego
verski. Tega očitka jih ne moremo oprostiti, da so
moledovali za versko svobodo s popirnatimi spome¬
nicami, dočim so vsak poskus podložnega kmetstva za
izboljšanje gospodarskega položaja znali udušiti v kali.

Vpliv absolutizma, ki se je družil s cerkvijo in
meščanstvom, je naraščal. Škof Hren je v stanovskem
zboru podpiral meščanske težnje, da bi si naklonil
mestne zastopnike. Leta 1604. je n. pr. predlagal
odpravo trgovine na kmetih in druge trgovske ugod¬
nosti za mesta. Na drugi strani so izgubili protestantje
mestno upravo pod pritiskom deželnega kneza. Med
absolutnim vladarjem in trgovskim kapitalom je vladalo
vzajemno razmerje: meščani so bili odvisni od milosti
vladarjeve, ki jim je varovala in razširjala trgovske
pravice na domačem in svetovnem trgu, deželni knez
pa se je naslanjal na mesta, da je imel v njih oporo
zoper fevdalno gospodo. Zato se je protireformacija
po naših mestih in trgih vršila brez krvavih bojev.

Propad slovenske reformacije je v zvezi s porazi
slovenskih kmetov. Pri nas je bil — kakor vemo —
podložni kmet v svojem socijalnem boju več ali manj
osamljen. Zgodovina nam sicer pripoveduje, da so se

225

uporov udeleževala tudi mesta bodisi aktivno, bodisi pa¬
sivno s tem, da niso podpirala plemiških akcij; toda to so
bila poedina mesta v poedinih slučajih, kajti zgodovina
tudi poroča, da so meščani nasprotovali kmetom. V
prvih početkih mestnega življenja so nahajali kmetje
zaščito v mestih pred plemiči. Ko pa se je razvil bogati
trgovski stan, je nasprotstvo zaradi trgovanja na kmetih
naraščalo. Trgovski kapital in kmetski interes sta si
bila gospodarska tekmeca. Med mesti in kmeti je
nastal gospodarski boj. To je bil vzrok, da mesta niso
čutila solidarnosti s podložnimi kmeti; na drugi strani
pa je treba tudi poudarjati, da mesta na Slovenskem
nikakor niso bila tako razvita, kakor drugod. Ako
pogledamo češko in nemško reformacijo, dobimo sliko,
ki je poučna za analizo slovenskih razmer.

Kar se tiče češke reformacije, prihaja gotovo v
poštev visoko razvita kultura (praško vseučilišče) in
državna samostojnost. Izhajajoč iz verskih nagibov,
stopa husitstvo na gospodarsko polje, iz česar se
rodi kot sinteza obeh narodni uspeh. Hus sam
je pisal, da bolj ljubi dobrega Nemca nego sla¬
bega Čeha — to je verski moment. „Dober“ Nemec
in „slab“ Čeh: pri tem gre za krščansko življenje.
Nemci so bili proti Husu in za papeža, odtod versko
nasprotstvo. Na drugi strani so bila mesta na Češkem
v nemških rokah, kar je bilo delo zadnjih Premislovcev.
Bogato meščanstvo je bilo tuje, mali rokodelec je bil
Čeh. Tuja posvetna in duhovska gospoda je imela
ogromna bogastva, češki kmet, nižji duhovnik in mali
plemič (Žižka)  je videl v nji svojega gospodarskega
tekmeca, ki je bil obenem njegov verski in narodni
nasprotnik. In vzdignil se je ves češki narod, da začne
v svitu verske ideje grandijozen socijalni boj, ki mu

15

226

ga ni para v srednjeveški zgodovini: Čeh je ohranil
in utrdil svojo narodnost, ker so mesta prešla v češke
roke, ter zrahljal tla za nemško reformacijo*).

Na Nemškem je bil za reformacijo ugoden po¬
ložaj, ker so jo poleg splošne nezadovoljnosti s cer¬
kvenimi razmerami, ki se je s tiskom netila med
najširšimi krogi, in poleg nemških državnih stanov,
ki so s sekularizacijo cerkvenega imetja množili svojo
moč, podpirale še posebne okoliščine, kakor boji
cesarja Karola V. s francoskim kraljem Francom I.
Končno ne smemo pozabiti, da je tudi tam prišlo do
vojne (schmalkaldske), v kateri je cesar sicer zmagal,
a bi bil končno kmalu ujet.

In na Slovenskem?

Pri nas ni bilo onih kulturnih, političnih in soci-
jalnih predpogojev, ki so na Češkem in Nemškem
ugodno vplivali na razvoj reformacije. Razpoloženja za
reformacijo sicer na Slovenskem ni manjkalo, vsi
stanovi so čutili potrebo po nekaki izpremembi. Tudi
je zelo verjetno, da je preko Zagreba vplivalo husitstvo
na slovenske dežele direktno ali indirektno. Toda iz
Trubarjeve karakterizacije jezikovnih razmer na Slo¬
venskem, po kateri je govorila gospoda nemško, la¬
tinsko in laško, mnogo meščanstva in duhovščine
nemško, a ljudstvo izključno le slovenščino, ki se je
omikancem zdela tako barbarska in robata, da se ne
da niti pisati niti tiskati, lahko izvajamo posledico, da
je naletela reformacija pri nas takoj iz početka na
veliko oviro, ker sta še le 1550. leta bili tiskani prvi
dve slovenski knjigi**). Poleg kulturne zaostalosti pre-

*) Dr. Josef Pekar, O dobe husitske. V Slanem, 1900.

**) Dr. Fr. Kidrič, Epilog k Trubarjevemu zborniku. Naši
Zapiski, Ljubljana, 1909.

227

prostega človeka, ki je bil Slovenec, in poleg politične
nesamostojnosti slovenskih dežel prihajajo močno v
poštev socijalne razmere tedanje dobe, kakor smo jih
označili že poprej.

Gospodarski boj malega kmeta, ki je predstavljal
poleg malega rokodelca edini slovenski sloj, bi bil
mogel imeti trajne narodne  posledice, naslonjene na
kulturno  delo reformacije, ako bi bili imeli Slovenci
razvitejše malomeščanstvo, ki bi bilo pojmovalo pomen
kmetskih uporov. Tega ni bilo, naša mesta so bila
preneznatna in preveč potujčena; zato niso uspeli
kmetski boji kljub ogromnim žrtvam, ki so bile daro¬
vane za socijalno in s tem narodno osamosvojitev
Slovencev. Dokaz, da bi bil možen podoben razvoj,
kakor na Češkem, ako bi bile kulturne, politične in
socijalne razmere ugodnejše, nam je dejstvo, da se je
Gubcu pridružilo malo plemstvo v Zagorju na Hrvaškem.

Na Nemškem s porazom kmetov še ni bilo po¬
raženo nemštvo, pri nas je pa bilo premagano slo¬
venstvo, ker nismo imeli svojega plemstva in me¬
ščanstva, dočim se je češki narod okrepil kljub temu,
da se je glede verstva sklenil kompromis, ki je
gladil pot — kakor je pokazala prihodnost — jezui-
tizmu in absolutizmu. Z zmago reformacije bi se bilo
slovensko ljudstvo okrepilo kulturno, socijalni uspehi
bi ga bili dvignili gospodarsko — oboje bi bilo na
korist slovenski narodnosti. Z zmago protireformacije
in s porazom kmetskih uporov pa si je utrdil stališče
med nami duhovski in posvetni tujec.

Propadli smo skoro za par stoletij. Kaj to po-
menja za mali narod, ki se je komaj zbudil k duševnemu
življenju, ni treba obširneje razlagati; vendar docela
nas ni ubila protireformacija. Kljub sežiganju in kljub

15 »

228

ukazu n. pr. tolminskega naddijakona, naj si katoliški
duhovniki prisvajajo protestantske knjige „pia fraude“
(s pobožno zvijačo)*), so se vendar ponekod ohranile
do najnovejših časov kot dragocene „reliquiae reli-
quiarum“ (ostanki ostankov)**). Pred reformacijo kato¬
liška cerkev ni znala Slovencem ničesar povedati, ker
ni bila sama zmožna plodonosnega preporoda. Refor¬
macija pa je prinesla odrešilno spoznanje in svoji
ideji našla tudi primerno obliko. Ker je imela in znala
povedati nekaj novega, zato je govorila in pisala
ljudstvu v njegovem jeziku. Kakor se je v reformaciji
očistila katoliška cerkev sploh, tako tudi posebej na
Slovenskem. Glavni naš protireformator, škof Hren,
sin ljubljanskega protestantskega mestnega svetovavca
in župana, je postal slovenski pisatelj in propovednik,
naslanjajoč se na protestantskega Bohoriča in Dalma¬
tina, na versko - kulturna somišljenika in sotrudnika
onega Trubarja in njegovih stanovskih tovarišev, ki
jih je ljubljanski škof Peter Seebach leta 1562. smatral
za „idiote“. Hrenu so sledili še drugi, toda literatura
XVII. in XVIII. stoletja je kvalitativno in kvantitativno
uboga. Mnogo imen sicer, a Dalmatina ni nobenega
med njimi, pravi dr. Gregor  Krek***). Vzcvetela je
sicer pod italijanskim vplivom umetnost in vzklilo je
tudi znanstvo, toda vsa višja kultura je bila brez
stika s slovenskim ljudstvom : nemščina in laščina je
gospodovala po gradovih, mestih in trgih, v zasebnem
in javnem življenju. Zavladal je strogi cerkveni in

*) S. Rutar, Zgodovina Tolminskega.

**) Zasledovane protestantske knjige so ohranjene skoro
vse, Pacheneckerjevega katekizma, edine katoliške knjige v dobi
reformacije (1579), ni znan ne en izvod 1

***) V publikaciji: „Die osterreichisch-ungarische Monarchie
in Wort und Bild, Krain“ Dunaj, 1891.

229

državni absolutizem na škodo slovenski narodnosti,
literaturi in kulturi.

13. Prosvetljeni racijonalizem v drugi polovici
XVIII. stoletja in romantika v prvi polovici XIX. stoletja
sta poklicala Slovence k novemu duševnemu življenju,
nastal je slovenski narodni preporod.

Na verskem, znanstvenem, političnem in soci-
jalnein polju nastaja obrat. Pojavi prirode in člo¬
veške družbe se preiskujejo in rešujejo neodvisno
od cerkve, cela kultura se umika njenemu vplivu.
Napredek prirodoslovnih ved in tehnike povzroča
velikanski obrat v gospodarstvu: rodi se kapitalistična
produkcija in veletrgovina.

Proti jezuitizmu XVII. stoletja nastopa ja n že¬
ni z e m, ki znači v svoji prvotni obliki napredek.
Janzenizem nasprotuje golim zunanjostim, zahtevajoč
notranje prerojenje in nravno udejstvovanje vernosti.
Posebno mu je pri srcu vzgoja ljudstva. V Avstriji nastopa
janzenizem vzporedno z jožefinizmom. Najlepši plod te
zveze je skrb za ljudsko izobrazbo in verska strpnost.

Na Slovenskem se kažejo sadovi janzenizma
pod okriljem jožefinske vlade za dobe ljubljanskega
škofa Herbersteina  (1772—1787). Karakteristiko
slovenskega janzenizma nam je podal Matija  Čop
v svoji zgodovini slovenskega slovstva. Za škofa
Herbersteina in pozneje (poznejši janzenizem za dobe
Čopa in Prešerna pomenja reakcijo nasproti prvotnemu)
je bila skoro večina kranjskega duhovništva prevzeta
teh ,,očiščenih verskih in nravnih nazorov", ki so
ugodno vplivali na versko in nravno izobrazbo ljud¬
stva*). Čop sicer meni, da te struje prav za prav ne

*) „ . . . wie iiberhaupt nun schon der Einfluss gelau-
terterer religiosen  (podčrtal Čop) Ansichten immer

230

smemo imenovati janzenistične, ker slovenska duhov¬
ščina ni bila v nobenem boju z Rimom, kakor nizo¬
zemski janzenisti; zato slovenska duhovščina tudi ne
sliši rada tega krivoverskega imena. Toda na drugi
strani pravi Čop, da velja za slovenske janzeniste
isto, kar se pripoveduje o francoskih, in da imajo
slovenski duhovniki zelo često spise francoskih t. zv.
janzenistov, posebno neko prepovedano knjigo* *).

Ni torej noben slučaj, da smo Slovenci 200 let
po protestantskem sv. pismu dobili prvi prevod
katoliškega sv. pisma novega zakona ravno v tem
času (1784 in 1786) in da je bil Japelj  tako vnet
za vzgojo mladine. Slovenski preporoditelji, n. pr.
Vodnik in Kopitar,  se jasno zavedajo
zveze s slovensko reformacijo. Slovenski preporod bi
ne bil mogel niti po obsegu, niti po učinkih izzvati
takega odmeva, kakoršnega je izzval, da ni bilo
slovenske reformacije**). Ako bi bila verska reformacija
za nas samo epizoda in bi naš preporod v dobi

merklicher wird“. — „Diese gelauterten religiosen und mora-
lischen Ansichten . .., denen man die religiose u. moralische.
Bildung des krainischen Volkes . . . zunachst verdankt". Ivan
Kunšič, 1. c.

*) „ . . . Dass sie den Vortrag der Theologie von hier-
archischen Fesseln zu befreyen und eine genauere Bekanntschaft
des Volkes mit der Bibel zu befordern suchten, der gedanken-
Iosen t-Verkheiligkeit u. dem todten Formelvvesen eine ernstliche
Theilnahme des Geistes u. Herzens an der Uibung der Andacht
u. strenge Sittlichkeit im Leben entgegenstellten, vvaren unlaug-
bare Verdienste, neben denen die Uibertreibungen einer
iinmervvahrenden Busszucht u. Selhstpeinigung, durch die sie
als Schiller AugustiiVs ihren Ernst zur Heiligung bewahren zu
miissen glaubten, inindestens verzeihlicher erscheinen als die
lockern Grundsatze des Jesuitismus". Ivan Kunšič, 1. c.

**) Dr. Fr. Kidrič, 1. c.

231

Zoisa in Vodnika po vsebini in povodih ne bil imel
zveze ž njo*), potem bi bilo treba dokazati, da 1.
slovenski preporod ni bil v nobeni idejni zvezi z
dobo prosvetljenosti in da 2. doba prosvetljenosti ni
bila v nobeni zvezi z reformacijo. Toda temu naspro¬
tujeta naslednji zgodovinski dejstvi: 1. Slovenski

preporod je bil v sijajni zvezi s prosvetljenostjo. 2.
Ko je bil izpodbit cerkveni univerzalizem, kar je
storila ravno reformacija v zvezi z renesanco, je bila
še le možna svobodna kritika, ki je pojave prirode
in človeške družbe reševala s stališča razuma in
izkustva, da se je kultura začela osamosvajati od
cerkvenega vpliva: reformacija je rodila prosvet-
Ijenost. Iz tega sledi: Slovenski preporoditelji so na
podlagi slovenske reformacije izvajali gesla nove dobe,
ki v svojem bistvu niso nič drugega nego nada¬
ljevanje reformacijskih idej, prenešenih s posredovanjem
janzenizma (Japelj) s cerkvenega polja na celo kulturo,
ki stopa pod vodstvom prosvetljenosti (Zois) iz cer¬
kvenih ojnic, delujoč z uspehom pred vsem v jeziko-
slovstvu, zgodovini, pesništvu, gospodarstvu itd.
(Kopitar, Linhart, Vodnik).

Kapitalistično meščanstvo je izrabilo politične in
socijalne krivice na Francoskem, da je vrglo -ob tla
fevdalizem in absolutizem. Francoska revolucija je
omajala stebre stare družbe po celi zapadni Evropi,
rodila se je politična in socijalna svoboda tretjega
stanu, a obenem se je v boju z Napoleonom jel
krepiti narodni čut nasproti tujstvu. To se pravi:
Vstajajoči kapitalizem je obračunal s fevdalizmom,
meščanstvo je zahtevalo narodno svobodo in edinstvo,
da razvije svojo gospodarsko moč. V politiki so na-

*) Kakor meni dr. Fr. Ilešič, 1. c.

232

stajale na razvalinah fevdalne družbe nove državne
oblike, a v kulturi se je pojavljalo narodnostno
gibanje. Iz Nemčije se je širila narodna ideja, zlasti
po Cehih — slovanska vzajemnost Koli ar j a
in Šafarika,  tudi med južnimi Slovani v obliki
ilirizma Gajevega in Vrazovega.  Z gojenjem
domačega jezika in zgodovine, domačega slovstva in
narodnega blaga se je vzbujala ljubezen do lastnega
naroda: romantika  je ustvarjala narodnost in dala
Slovencem pesnika Prešerna, a ilirizem  je vzbudil
organizatorja Bleivveisa.  Jezikovne ideje, ki sta jih
zastopala ta dva moža, so prodrle med nami.

Slovenci takrat še nismo imeli skupnega narodo¬
pisnega imena, gospodovali so pokrajinsko-zemljepisni
Kranjci, Štajerci, Korošci itd. Ni bilo enotne pisave,
niti enotnega jezika, cerkveno-politična razcepljenost
je podpirala provincijalni separatizem in lokalni
patriotizem. Narodne zavesti ni bilo niti tostran, niti
onostran Sotle. Zgodovinsko dejstvo je, da je ilirsko
gibanje mogočno vplivalo na slovenski narodni pre¬
porod. A tu nastaja prašanje: Ali je bilo sploh treba,
da se je poleg hrvaškega narodnega centra tvorila še
posebna slovenska skupina? Z drugimi besedami:
Ali je imel prav Prešeren ali Vraz?

Predvsem ne smemo pozabiti, da je delovala na
Slovenskem, zlasti na Kranjskem, izza reformacije
kulturna tradicija, ki se je sijajno izkazala v dobi
prosvetljenosti. Prvi slovenski kritični zgodovinar, An¬
ton Linhart,  je leta 1791. upravičeno nastopal proti
ilirskemu imenu iz znanstvenih razlogov*). Novejša

*) „Bei dieser Gelegenheit wird man mir’s niclit verargen,
wenn ich als Geschichtforscher der Slaven den Wunsch Sussere,
dass doch ein Name, der in der Slavischen Literatur, seit dem

233

slovstvena preiskovanja, zlasti dr. Frana Kidriča*)
s slovenske in tudi dr. Branka  D re  chs  1 e r j a **) s
hrvaške strani, nam kažejo jasno, kako rahle so bile
vezi med posameznimi slovenskimi pokrajinami, ter
med njimi in hrvaškimi deželami.

Vraz je izprva deloval v smislu slovenske ideje,
življenjske razmere in neupoštevanje njegovih jezikovnih
zahtev pa so ga odvajale k ilirizmu tembolj, ker tvori
njegova ožja domovina — vzhodno Štajersko — po
svoji zemljepisno-narodopisni legi prehod iz slovenske
kulturne sfere v hrvaško. Vraz je na romantično
slovansko gibanje odgovoril z ilirizmom. Njegov indi¬
vidualni odgovor bi bil mogel biti kolektivni odgovor
samo za panonske Slovence, t. j. za manjšino, ki se
je še ohranila ob skrajni periferiji slovenskega

die Kritik ihre dunkeln Spharen beleuclitet hat, so ganz ohne
Bedeutung ist, wenigstens durch die Gelehrten nicht autorisirt
werdeti niochte. Ich meine die illyrische Nation, illyrische
Sprache, illyrische Hofkanzlei. Es existirt kein Illyrien mehr.. .
Die Slavischen Geschichtschreiber haben aus Missverstand, aus
eitlem Patriotismus, oder vom Ansehen geleitet, den Namen der
Illyrier gemisbraucht und diese falsche idee in den Gang
gebracht, um der slavischen Nation, deren altere Geschichte
ihnen dunkel war, in den Thaten und Schiksalen dieses ehenial
so beriihmten Volkes ein ehrenvolles Alterthum zu verschafen ...
Wenn ich illyrische Slaven nenne, so meine ich nicht lllyrier, son-
dern jene Slaven, vvelche dasalte lllyrien bewohnen“. Anton Linhart,
Versuch einer Geschichte von Krain und den iibrigen Landern der
siidlichen Slaven Oesterreichs. Ljubljana, predgovor 2. zvezka, 1791
(1. zvezek, 1788, ima naslov: Versuch einer Geschichte von Krain
und der iibrigen siidlichen Slaven Oesterreichs).

*} Dr. Fr. Kidrič, Paberki o Vrazu. Časopis za zgodovino
in narodopisje. Maribor, 1910. — Paberki o Korytku in dobi
njegovega delovanja v Ljubljani. Ljubljana, 1910. (Izšlo najprej
v Ljubljanskem Zvonu, 1910.)

**) Dr. Branko Drechsler, Stanko Vraz. Zagreb, 1909.

234

ozemlja. Ako bi se bilo tu nemoteno nadaljevalo
delo sv. Cirila in Metoda, potem bi bil položaj
seveda čisto drugačen.

Prešeren je živel v osrednji pokrajini Slovencev,
na Kranjskem, kjer je najbolj vplivala kulturna tradicija
velike dobe: slovenske reformacije. Tudi Prešeren je
bil odvisen od življenjskih razmer, tudi njegov odgovor
na sodobno slovansko gibanje je bil individualen, da,
naravnost genijalen, saj je Prešeren klasik, ki spada
med umetniške veleume človeštva; toda Prešernov
odgovor je mogel biti in je v resnici postal kolektivni
odgovor za karantanske Slovence, t. j. za večino, ki je
potegnila za seboj tudi manjšino.

Čop in Prešeren sta čisto pravilno pojmovala
svojo nalogo med Slovenci: dovesti potujčeno inteli¬
genco v slovensko kulturno sfero*); zato ji nista smela
in mogla nuditi jezika, ki bi se bil preveč oddaljeval
od govorice slovenskega ljudstva, ker bi s tem ne
bila dosegla svojega namena. Ta Čopov in Prešernov
nazor je sprejel tudi Vraz in menil, da je treba
vzbujati narodnost med srednjimi stanovi. Tudi on
se je izprva trudil, da ustvari enoten slovenski knji¬
ževni jezik, ni pa vzdržal do konca. Postal je največji
organizator ilirske ideje pri Hrvatih na škodo svojemu
pesniškemu talentu. Kar je dosegel tam, je bilo izklju¬
čeno pri nas: z eklektičnim ilirskim jezikom in slovstvom
ni bil možen uspeh niti med potujčenim meščanstvom
niti med kmetskim ljudstvom po Slovenskem. Čop je
pisal, da Slovenci ne razumejo Ilircev**). Ako je celo

*) Avgust Žigon, Nekoliko stvari izpod Čopovega in
Prešernovega peresa. Zbornik Slovenske Matice v Ljubljani, 1903.

**) „ . . . und doch verstehen wir die Kroaten oder Illyrier
nicht, wenn sie reden". Avgust Žigon, 1. c.

235

Vrazu samemu delal ilirski jezik težkoče pri pesniškem
ustvarjanju, kako bi mogli potem zameriti Prešernu,
da je pesnil v jeziku, ki ga je obvladoval mojstrsko.
Nikakor ne smemo pozabiti, da sta cerkev in država
v svoji absolutistični politiki smatrali mlado narod¬
nostno gibanje za revolucionaren pojav, nevaren
obstoju družbe. Leta 1825. je rekel v Ljubljani
avstrijski cesar Franc I., da preveč ljudi študira, kmet
naj dela, ne pa hodi v šolo, študiranje se mora mnogim
zabraniti*). In slovenski narod je predstavljal samo
kmet; slovenski buditelji so bili kmetski sinovi!

Vraz je vzbujal razpoloženje in pripravljal tla
za idejo narodnosti, njegovo delo je bilo ekstenzivno:
v širino in ne v globino. Zato je tudi mislil, da lahko
prezira zgodovinski razvoj in ureja slovanstvo aprijo-
ristično.

Nasproti Vrazu zastopa Prešeren analitično
metodo, ki iz posameznih enot gradi celoto. Zato je
njegovo delo intenzivno, zagotavljajoče trajen uspeh.
Ravno od metode je odvisno, ali dospemo do cilja
ali ne. Formula: mali narod potrebuje velike kulture,
ima metodičen 'pomen, v nji je izražena smer. Do
jugoslovanstva nas vodi pot le s posredovanjem
slovenstva, a ne preko njega. Gotovo je večje ali
manjše število prebivavstva važen narodni faktor;
toda na drugi strani je zopet res, da potrebuje politično
nesamostojna masa, ki se še le prebuja k duševnemu
življenju, v prvi vrsti kulture, sicer ostane žoga, ki se
ž njo igra usoda Konsolidiranje in organiziranje mase
pa je drobno delo od moža do moža, od stopinje do
stopinje, izhajajoče iz realnih tal življenjskih pogojev.

*) Fr. Levec, Dve uri pri slovenskem pesniku. Ljubljanski
Zvon, 1882.

236

Zato je Čop odklanjal oboževatelje mas („Massen-An-
bether"); zato je bilo Prešernovo in Bleivveisovo stališče
nujna individualizacija jugoslovanstva v smislu sloven¬
stva kot samostojne enote, organično spojene z drugimi
južnimi Slovani. Prešeren je dal na sodobno slovansko
gibanje tako sijajen odgovor, da je postal narodni
zastopnik Slovencev pred celim svetom: pesnik in
učitelj svojega naroda v smislu metodičnega postopanja
pri reševanju velikih kulturnih prašanj človeške družbe.
In kulturni dedič Prešernov med Slovenci, Fran
Levstik*),  je leta 1863. jasno določil vsebino
jugoslovanske ideje po jezikovno-slovstveni strani
tako-le: „Slovensko in hrvaško narečje se nam zditi
podobni dvema rekama, tekočima iz istega vira,
zasuknenima poznejše vsaka po svojej, blizu druga
druge tekočej strugi, in prav zato je naša sodba, da
ni treba kopati vodotočin, po kterih bi eno strugo
popolnoma usušili, vodo iž nje obrnovši v sosednjo
strugo; ampak ravnati se nam je po naravi same
vode, ki vedno preminja svojo strugo; skrbeti nam
je, da se obe strugi zlijeti počasi zopet v eno, kakor
sti iz početka imeli samo en izvor".

14. Za samostojno narodno življenje ne zadošča
samo duševna kultura, poleg nje je treba tudi gospo¬
darske izdatnosti. Druga drugo izpopolnjujeta: gospo¬
darstvo je podlaga vsej višji omiki, ki zopet blagodejno
vpliva na razvoj gmotnih sil v narodu.

Ko je napočila v Avstriji ustavna doba 1860. leta,
je poklicala tudi Slovence na politično polje, kjer

*) Fr. Levstik, Odgovor odprtemu pismu. Naprej, 1863. —
Se nekaj v zadevah „odprtega pisma". Naprej, 1863. (Levstikovi
zbrani spisi, IV. 2.)

237

ravno odločujejo oni socijalni sloji, ki so močni v
kulturi in gospodarstvu.

Kakšna je bila socijalna struktura Slovencev v
ustavni dobi?

Politika avstrijskih Nemcev je bila centralistična
in germanizatorična. Opozicija Slovanov in Madjarov
je nasproti germanizatoričnemu centralizmu nastopala
v znamenju federalizma. Zgodovinska ali politična
narodnost bi naj odločevala v t. zv. zgodovinsko-
političnih individualitetah. Bil se je boj za obstoječo
ustavo in proti njej.

Slovenci so se pod Bleivveisovim  vodstvom
pridružili federalizmu, pri tem pa pozabili, da je med
njimi in drugimi federalisti velika razlika. Brez svojega
plemstva in meščanstva je prihajal pri Slovencih v
poštev kot politični faktor samo kmet, primitiven v
kulturi in gospodarstvu. Edino na Kranjskem se je
polagoma razvijalo slovensko malomeščanstvo, še
zelo nezanesljivo in omahljivo. Zato je bilo naravno,
da je po absolutizmu in fevdalizmu zasedlo njegove
postojanke po Slovenskem meščanstvo t. zv. zgodo¬
vinskih narodov: Nemcev, Italijanov in Madjarov.
Politika naroda, ki je zgodaj izgubil svojo državno
neodvisnost, svoje plemstvo in imel sredi svojega
ozemlja tuje in potujčeno meščanstvo, ni mogla biti
taka, kakor pri narodih z razvitejšo socijalno strukturo.

Avstrijska ustava je bila, kakor vsaka druga,
izraz kulturnih in gospodarskih razmer, ki. so bile
najbolj razvite pri Nemcih; zato so imeli vodstvo v
državnem zboru in deželnih zborih. Svojo politično
moč jim je bilo treba deliti z bogatim češkim, polj¬
skim in madjarsklm plemstvom. Največji del so dobili
Madjari z dualizmom 1867. leta, ki so zanj iz popol-

238

nega neiinievanja političnega položaja glasovali tudi
Slovenci, ko so mu pot pripravljali že poprej Cehi
in Hrvati. Drugim zgodovinskim narodom se je dala
deželna avtonomija. In deželna avtonomija je bil poli¬
tični program tudi Slovencev, ki so v svojem posne¬
manju zgodovinskih narodov pozabili, da korist
Kranjske pomenja obenem škodo slovenskemu delu
Koroške, Štajerske in Primorske.

Slovenski politični program je mogel biti le
prirodnopraven: Slovenci se niso mogli sklicevati na
noben zgodovinski razvoj, ki bi bili pri njem sodelo¬
vali sami kot narod. Z drugimi besedami: Naloga
slovenske politike je bila, da si v okvirju obstoječe
ustave kot pozitivne pravne podlage ustvarja vse one
socijalne faktorje, ki so v moderni dobi potrebni, da
igra posamezen narod samostojno ulogo. Boj med
slovenskim kmetom in nemško-laškim meščanstvom
je mogel biti samo kulturen in ekonomičen, a ne
državnopraven v smislu zgodovinsko-političnih indi-
vidualitet.

Kultura izza Prešerna pomenja reakcijo, ker je
postala priganjač dnevni politiki, rovtarska po obliki
in vsebini, stoječa pod kontrolo in kuratelo cerkve.
Na eni strani nedostatek svobodne besede, na drugi
strani kričavo rodoljubje. Zdelo se je, kakor bi bil
Prešeren živel zaman. Edini svetel žarek v tej kulturni
temi so čitalnice,  v kolikor se je ž njimi širilo
slovensko družabno življenje in so se polagali temelji
slovenski drami, glasbi in petju.

V politiki so se Slovenci družili s konservativnimi
elementi, pobijajoč vse moderne pridobitve, ki jih je
uveljavilo nemško svobodomiselno meščanstvo, n. pr.
odpravo konkordata, šolski zakon itd. Pri tem ne gre

za nobeno absolutno vrednost tega, kar je sklenila
tedanja svobodomiselna večina državnega zbora;
ampak tu gre za to, ali so bili razlogi, ki so ž njimi
Slovenci nasprotovali demokratizaciji Avstrije, v
korist našemu narodnemu razvoju ali ne. Slovenci so
poverjali napredek svoje narodnosti cerkvi in deželni
avtonomiji. Njih glas bi se izgubljal v cerkvenem
univerzalizmu in deželnih zborih (razen na Kranjskem).
Taka kultura in politika gotovo ni bila sposobna, da
bi bila meščanstvo po Slovenskem dovajala v slovensko
narodno sfero, nasprotno ga je morala odbijati.

Proti tej konservativni struji Bleivveisovi se je
pojavila opozicija. Lahko rečemo, da je bil odpor
prav za prav latenten od početka, da je proti vladajoči
cerkveno-konservativni smeri delovala zdaj bolj, zdaj
manj javno napredna struja, dokler ni prišlo do
jasnega izbruha. Kar ima slovenski narod po Prešernu
do novejšega časa trajno lepega in velikega v kulturi,
to je cvet in sad dobe, ki sta ji vtisnila svoj značaj
najprej Fran Levstik  in po njem Josip Stritar.
A v politiki je dalo opozicijonalno gibanje Slovencem
prvi dnevnik (Slovenski Narod)  in zanašalo na¬
rodno zavednost med ljudstvo (tabori).  Nasproti
cerkvi in deželni avtonomiji se je poudarjalo narodno
načelo. To je bil program duhovske in posvetne
napredne inteligence pod vodstvom Davorina
Trstenjaka in dr. Radoslava Razlaga.

Kulturno je ta protikonservativna struja s svojo
jezikovno-slovstveno kritiko in s svojim umetniškim
ustvarjanjem širila Slovencem duševno obzorje, odpi¬
rajoč jim vrata v ostali evropski svet; politično je s
svojim agitatoričnim in žurnalističnim delom budila
narod iz indiferentnosti, navajajoč ga k pojmovanju

240

javnega življenja in usposobljajoč ga s tem za sodelo¬
vanje pri odločevanju o njegovi lastni usodi. Ni bilo
sicer dosledne smotrenosti, zlasti glede cerkveno-poli-
tičnih in narodno-političnih prašanj, vendar je treba
zaznamovati še dejstvo, da je napredna struja spoznala
tudi važnost gibalne sile, ki jo predstavlja gospodar¬
stvo, zadružništvo, za narodni razvoj (brata Vos n jaka).

15. Slovenski preporod nas je zedinil v jezikovno-
slovstvenem oziru, da se zavedamo in čutimo kot
narodna enota. Nastopili smo z duševno veličino Pre¬
šernom, ki nosi na sebi znak svetovnosti in večnosti.
To je sijajno izpričevalo slovenske kulturne zmožnosti.
Začrtana nam je bila smer po Prešernu in Levstiku,
v njunem duhu, t. j. v smislu svobodnega razvoja se je
nadaljevala umetnost in znanost. Tako trden temelj
sta dala slovenski kulturi, da ga ni mogel podreti niti
silen naskok dr. Antona Mahniča, ki nas po svojem
odločnem nastopu spominja na Hrena, slovenskega
protireformatorja.

Naš politični razvoj pa ni hodil vzporedno s
kulturnim napredkom, nasprotno: zaostajal je za njim
in izvabljal celo kulturo za seboj. V svojem pokrajinskem
partikularizmu je bil popolnoma desorganiziran in ne-
orientiran. Bilo je preveč ideologije in premalo eko¬
nomije, veliko športa, a malo resnosti, brezštevilno
osebnosti, a skoro nič načelnosti.

Politika slovenskega naroda je lahko samo soci-
jalna. Narodna zavest se more pri nas z uspehom udej¬
stvovati le v socijalni zavesti in narodno delo edino v
socijalnem delu. V našem javnem življenju se izrablja
stan proti stanu, dočim bi moralo prihajati v poštev
gospodarstvo malega človeka sploh, gospodarstvo
družabnih slojev.

241

Na Slovenskem je ogromna večina prebivavstva
kmetskega stanu, obrt in trgovina sta neznatni. Polje¬
delci imajo malo in srednjo posest, velika posestva
so redka. Že leta 1870. je dokazal to statistično za
Spodnje Štajersko dr. Ivan  Geršak*). Kar se pa
tiče slovenskega mestnega prebivavstva, je treba vedeti,
da prevladuje malomeščan, ki v celoti ne vpliva na
gostost prebivavstva in krajev, kar se jasno vidi n. pr.
na Kranjskem**).

Mali kmet in obrtnik, delavec in inteligent (učitelj,
uradnik) — vsi tvorijo socijalno enoto, ki je gospo¬
darsko odvisna od veleposestnika, veletrgovca in vele¬
industrijama. Ta odvisnost je obenem narodna, kajti
agrarni in industrijsko-trgovski kapital po ogromni
večini ni slovenski. Zato je tako težka narodna osa¬
mosvojitev po obmejnih krajih, zato so mesta in trgi (ra¬
zen na Kranjskem) v hiemško-laških rokah. Neslovenski
večji posestniki, trgovci in industrijalci tvorijo tanko
plast, ki vzdržuje svojo politično moč med nami, dokler
je slovensko ljudstvo kulturno in gospodarsko zaostalo
in dokler ji služi slovenska inteligenca, ki zaradi ne¬
zadostne socijalne izobrazbe ne pojmuje svoje naloge
niti položaja svojega naroda. Zato izigravanje stanu
proti stanu, zato vsak hip ustanavljanje kake nove.
politične stranke, ki ni plod kulturnih in gospodarskih
potreb.

*) Slovenski Štajer. Izdala Slovenska Matica v Ljubljani,
lil. snopič, 1870.

**) Dr. Dragotin Lončar, O gostosti prebivalstva in krajev
na Kranjskem. Izvestje c. kr. II. drž. gimn. v Ljubljani 1902. — Zem¬
ljevid o naseljenosti prebivalstva na Kranjskem. Izvestje c. kr.
11. drž. gimn. v Ljubljani 1904. — Bilo bi želeti, da bi slovenski
zemljepisci začeli obdelovati za vse slovenske pokrajine t. zv.
anthropogeografijo, ki je socijalna veda.

16

242

Naš gospodarski položaj, ki je posledica svetov¬
nega zgodovinskega razvoja, nam kaže smer socijalne
politike na Slovenskem, ki nanjo opozarja Abditus*).
Izhodišče tvori ideja socijalne solidarnosti: zadruž¬
ništvo.  Gospodarsko delo mora uspevati kljub za¬
prekam in nezgodam, brez katerih se ne udejstvuje
nobena nova ideja. Kar je bilo prejšnji oficijelni slo¬
venski politiki strah in groza, to je ravno Arhimedova
točka, ki vodi do narodne osamosvoje. Vse slovenske
politične stranke priznavajo danes več ali manj pomen
gospodarske organizacije, dasi vse ne vidijo v nji gi¬
banja, čigar smer kaže prehod iz konsumnih zadrug
v zadružno produkcijo v poljedelstvu in industriji.
Dotekniti se bo treba lastninskega prašanja. V soglasju
z gospodarskim položajem malega kmeta, malomeščana
in delavca mora hoditi tudi naša trgovska, finančna,
zunanja politika itd.

Oton Župančič**)  slika v „Dumi‘‘ socijalni
problem slovenskega naroda v vsej polnosti in pre-
tresljivosti. Belokranjski materi, ki ji je umrl sin v
tujini, kamor ga je gnal boj za kruh, udarja zvon na uho:

„Hamburk, Hamburkl — Veliki zvon
poje ji, bije,
toži, vpije,

pada trdd na njeno glavo."

Konec izzveni v prašanje, ki zahteva pozitivnega
odgovora:

„Kje, domovina, si? Ali na poljih teh?

Še pod Triglavom, okrog Karavank?

Ali po plavžih si, ali po rudnikih?

Tu? Preko morja? In ni ti meja?

*) Abditus, Pot po samoti. — Novi vidiki. Naši Zapiski,
Ljubljana, 1909.

**) Oton Župančič, Samogovori. Ljubljana, 1908.

243

Boš jili kot lastavke k sebi priklicala?

Kakor golobe prizvala pod krov?

Ali jih tuja bo slava premamila
in jih nikoli več k tebi ne bo?“

Slovensko delavsko ljudstvo zahteva pozitivnega
odgovora od svoje inteligence,  ki se mora dvigniti
iz brezbrižnosti in sebičnosti do spoznanja svoje naloge.
Besede Davorina Trstenjaka*)  obsegajo globoko
resnico: „Pri nas mora biti, ker smo majhen
narod, vsak narodnjak velik značaj...  Poli¬
tično zrel narod se nikdar ne zanaša samo na vlada¬
joče može, ki nam za časa svojega vladarstva utegnejo
biti kolikor toliko pravični; toda po svojem propadu
nam ne morejo več pomagati, ako si nismo sezidali
sami čvrste trdnjave med narodom in za narod.
Politika slovenskih voditeljev je pomanjkljiva, ker mis¬
lijo, da leži naša politična akcija v ministerskih lopah.“
Inteligenca je poklicana, da ljudstvo vodi, ne pa vlada
nad njim. Najprej je treba njej globlje socijalne zavesti,
da ž njo prešine ljudske množice, v katerih spi sila,
ki čaka, da se zdrami.

Socijalni problem Slovencev je del socijalnega
problema Jugoslovanov.

Predvsem moramo izpodbiti dogmo nedotekljivosti.
Ako se Slovenec ne sme brigati za notranjo politiko
Hrvatov in ako se Hrvat ne sme vtikati v notranje
razmere Slovencev — kje in kakšna je potem vzajem¬
nost? Jezikovna, slovstvena, znanstvena in umetniška
— se glasi odgovor, ki pri tem pozablja, da je pogoj
samostojnega narodnega življenja v dobi kapitalizma
predvsem gmotna kultura, od katere je odvisna duševna
omika. Kar si sezidamo z vzajemnostjo na eni strani,

*) »Slovenski Narod", 1. štev. 1870.

( 6 *

244

si z nevzajemnostjo na drugi strani zopet podiramo.
Zato ni vseeno, kaj se godi v politiki in gospodarstvu
tostran in onostran Sotle. Dualizem nas je sicer ločil,
toda nihče nam ne more braniti, da bi hodili ne samo
v duševni kulturi, ampak tudi v politiki in gospo¬
darstvu vsak v svoji polovici v isti smeri proti skup¬
nemu cilju.

Jugoslovani smo narodopisna celota in gospo¬
darska enota, ki si jo osvaja tuji kapital. Jugoslovansko
ozemlje postaja njegova kolonija. In mi? Na eni strani
konfesijonalna, na drugi strani državnopravna politika.
Jugoslovani so katoliške, pravoslavne in mohamedanske
vere — v tem more biti njih moč in obenem njih
slabost: njih moč, ako izvajajo iz dejanjske razlike
nujno posledico verske strpnosti ali interkonfesijor.al-
nosti, a njih slabost, ako zanašajo konfesionalnost v
politiko in gospodarstvo, ker s tem samo ovirajo
narodno osamosvojo; kajti kapitalizem ne dela razločka
med vero, pisavo in imenom.

In državnopravna politika?

Realna politika izhaja vsekako iz pozitivne pravne
podlage, da na njej udejstvuje svoj program. Ne smemo
pa pozabiti, da so dejstva močnejša nego pravo in da
pravni razvoj zaostaja za socijalnim*). Gre za to, v
koliko je zgodovinsko državno pravo danes še možno.
Ako se ne zanašamo na katastrofalno politiko, potem
nam v dobi kapitalizma ne preostaja nič drugega, nego
preprečiti, da si tuji kapital osvoji naše ozemlje in
nas zasužnji na naši lastni grudi gospodarsko in s tem
obenem narodno.

*) Primerjaj članek dr. Hermana Relinia v „Vergangenheit
und Gegenwart“, Lipsko-Berlin, 1. zvezek 1911.

245

J. Mačkovšek:

Statistika Slovencev.

1. Leto 1851 je s svojimi podatki v popisovanju
ljudskega gibanja važen mejnik. Južna železnica še ni
gotova, drugih železnic ni, priseljevanje in odseljevanje
se ne čuti. Kar katera narodnost izgubi, je le izguba na
jezikovni meji. — Proti koncu preteklega stoletja pa ob¬
čutimo vedno bolj valovanje ljudskih množic, ki se dvigu¬
jejo v druge, boljše kraje, v tujino, iskajoč sreče in
blagostanja. Domovina jim ne da kruha, zato odhajajo ...

Ako hočemo govoriti o napredovanju, oziroma
nazadovanju Slovencev, se moramo primerjati z nara¬
ščanjem vsega prebivavstva in posameznih plemen.
Rezultat tega primerjanja za nas ni razveseljiv, rečemo
lahko neugoden in posebno v desetletju 1890—1900
skoraj obupen (glej tabelo na strani 98).

Avstrijski Slovani naraščajo, Nemci polagoma
padajo; ali kljub slovanskemu napredovanju smo Slo¬
venci od leta  1851 izmed vseh narodov re¬
lativno najbolj padli.  Uradno štetje ni povsem
nedolžno na vsej stvari, saj smo imeli sedaj priliko
opazovati divje orgije po vseh obmejnih krajih. Vendar
nas to ne sme uspavati, ker je tendenca našega naza¬
dovanja že šestdeset let stalna. Drugi vzroki so še, ki
nas tlačijo k tlom*).

*) Predočimo si naše relativne padce v absolutnih šte¬
vilkah. Če vzamemo, da se Slovenci množijo tako,
kakor državno poprečje,  bi nas moralo biti leta 1900
mesto 4'65°/o resnično 6' 10%, vsega avstrijskega prebivavstva,
kakor leta 1851. To pomeni, da je izginilo v drugi polovici 19.
stoletja 370.000 duš, to je število vseh koroških in primorskih
Slovencev. Skoraj tretjino sedanjega našega števila je
v petdesetih letih vzela tujina.

246

2. Je-li manjša notranja sila Slovencev, da nazadu¬
jemo, ali se manj množimo ko drugi narodi?

Tabela nam kaže, da imamo število do 10 let
starih res že pod državnim poprečjem.  Že!
Kajti 1. 1890 tega še ni bilo.  To nam pravi
število 11—20 let starih Slovencev, ki se je obdržalo
nad normalom, katerih je moralo biti torej rojenih nad
poprečjem.

Vendar pa stojimo dosti više, ko Nemci in Lahi
v tej starosti. Kajti Nemci imajo najmanjše  relativno
število otrok do 10 let, sledijo jim Lahi, po precejšnjem
presledku mi Slovenci, Čehi, Srbo-Hrvatje in Poljaki;
najbolj plodoviti so Rusini, saj jih 302‘07°/oo nima
še 11 let.

Vzrok, da se izmed vseh avstrijskih Slovanov
najmanj množimo, leži v naši alpski domovini, v slabem
gospodarskem položaju. Da je temu res tako, vidimo
posebno pri Nemcih in če bi ti ne imeli sudetskih
bratov, bi stal pri njih odstotek dodesetletnih otrok še
veliko niže.

Klasičen primer nam daje Štajerska*).

Ni Koroška tista pokrajina, kjer smo od 1851 do
1900 najbolj padli, ne, ona je edina, kjer smo rela¬
tivno najmanj nazadovali, sledi ji Štajerska in potem —
Primorska**).

Statistika***) nas pouči drugače: ona nam pravi,
da se množijo štajerski Slovenci hitreje ko Nemci in

*) Dr. R. Pfaundler, Die Grundlagen der nationaien Be-
volkerungsentwicklung Steiermarks. (Statistische Monatsschrift,
1907, str. 557-592).

**) p r j Primorski vpliva predvsem Trst, ki se zelo razvija,
število Slovencev pa ostaja vedno na isti višini, ali pa celo
nazaduje.

***) Dr. R. Pfaundler. Die Grundlagen . . .

247

248

presenetljivo je, da ima 420.000 štajerskih  Slo¬
vencev  celo nekaj več novorojencev  (39.535),
ko 760.000 Nemcev  (le 39.407). V deceniju 1880
do 1890 je bilo celo 3798 več slovenskih novorojencev
(32869 proti 29071).

Slovenci v odstotkih.

Na Štajerskem bi morali biti, sklepajoč po velikih
upadkih, manj rodovitni od Nemcev, četudi suponi-
ramo, da se dosti Slovencev ponemči.

Naša življenjska sila ni slaba; krepka je dovolj, da
kljubuje z vspehom vsem sovražnikom, ki nas obdajajo.

Izseljevanje  je torej tista rakrana na našem
telesu, ki nam vzame toliko najboljše krvi, najboljših
ljudij, kajti smelo lahko trdimo, da se cvet ljudstva
izseljuje, -najinteligentnejši del Slovencev. To je slo¬
venska elegija, najžalostnejši list slovenske zgodovine,
ki še ni popisan in mogoče tudi skoro ne bo. Dan
za dnevom hodi Slovenec na nemško Štajersko, Prusko,
v Egipet, v Ameriko in kdaj se vrne? Koliko se jih
vrne? Vrača se star, bolan, nadložen. Najboljše sile
je pustil v tujini

Žalostno zgodovino, bedo štiridesetih let nam
predočuje tabela na str. 257.

*) Ker izid še ni publiciran, naj si čitatelj blagovoli sam
vstaviti rezultate, ko bodo znani. Isto velja tudi za tabelo na
strani 257.

249

Cehi  se državnega poprečja najbolj držijo. Po¬
ljaki,  posebno še Rusi  ni,  imajo ostro izraženo
gibanje iz aktivnega v pasivno: umrljivost v Galiciji
je velika. Srb o-Hrvatje,  najbolj pa mi Slovenci,
kažemo izredno čudno in žalostno linijo. Edini narod
v Avstriji smo, ki ima tako nizko število
svojih članov v najlepših letih  (20—40) ; no¬
beden drugi narod nima sličnega izseljevanja, ki ima
lahko tako velike posledice.

Ako gledamo naraščanje Nemcev in Lahov
iz minimalnega števila članov, starih do 10 let (pri
Lahih polagoma, pri Nemcih naenkrat) črez državno
poprečje, zapazimo pravo nasprotje z ozirom na naše
gibanje. Otresti se ne moremo sumnje, da množijo
naše in hrvatske vrste druge armade*).

Zanimiva je naša črta radi minimov in maksimov,
ki jih ima: naj nižje številovstarosti  21—30 let (v
starosti 31 — 40 imajo le Srbo-Hrvatje za nekaj niže)
in najvišje število v Avstriji v vekih  51 — 60,
61-70  in skoraj tudi v starosti črez 70 (Lahi so nekaj
više). Zanimiva je nadalje zveza med izseljevanjem in
pojemanjem števila dodesetletnih otrok.

Iz slov. Štajerske se je izselilo v 1. 1880—1910
(17139 + ca. 27.000 + 29.000) = ca. 73.000 duš. - Iz
Kranjske pa v 1. 1869—1910 (16.062 + 20.590 + 32.491
+ 35.030) —- 104.173 duš**).

Izmed bližjih krajev je gornještajerska industrija,
ki vleče Slovence k sebi s tako silo, da je bila od
vseh priseljencev v industrijskih centrih leta 1890 ena

*) V Trstu, na Gornjem Štajerskem.

**) Vorlaufige Ergebnisse der Volkszahlung vom 31. Dez.
1910 in den im Reichsrate vertretenen Konigreichen imd Landern.
Bearbeitet und herausgegeben von der k. k. Statistischen Zen-
tralkommission, Briinn 1911.

250

četrtina pristojna v slovenske kraje, leta 1900 pa
že ena tretjina.  Zadnje štetje izkazuje po slovenski
Štajerski nekatera pasivna glavarstva ... V nemški
Štajerski je živelo leta 1900 41.951 ljudij, rojenih na
Slovenskem, naštetih je bilo Slovencev borih par tisoč,
ki nimajo niti ene občine, ki bi bila mešana (20% Slo¬
vencev), kaj šele kak jezikovni otok. V južni Štajerski
pa živi 7500 ljudi rojenih v pokrajinah z nemško večino
in vendar je toliko krajev z nemštvom prepojenih ter
16 jezikovnih otokov (leta 1900).

Kaj bode z vami, vi mejniki štirje,
Celovec, Maribor, Gorica, Trst ?

O. Župančič.

3. Narodnostna meja. Bijemo pa še drug boj, ka¬
terega posledice so dalekosežnejše. Pri izseljevanju
izgubljamo ljudi, v svoji domovini pa poleg ljudi
še zemljo.  Personalne in teritorijalne izgube se pri
danešnjem gostem naseljevanju adirajo in nas ponekod
silno stiskajo iz tisočletnih bivališč. Izvojevati moramo
tri velike bitke: ob Dravi, v mestih, ob morju.

Boj za Dravo.  Velikanski boj na fronti, dolgi
250 km,  boj za krasno dolino in velikansko ozemlje,
boj za Koroško in del Štajerske, boj za 150.000 duš.
— Iz teh pozicij se umikamo . . .

Leta 1890 je bilo na levem bregu Drave do Ma¬
ribora 37 popolnoma slovenskih občin, leta 1900 le
še 27 (črez 90% Slovencev); pridobili smo eno občino,
izgubili večino v petih.

Po uradnem štetju smo izgubili od leta 1890 —
1900 95 km 2  in to večinoma na levem dravskem bregu.
Maribor, Marenberg-Spod. Dravograd, Velikovec, Celo¬
vec-Borovlje, Beljak-Podklošter so točke, kjer se
nemško prodiranje najbolj čuti.

251

Največja izguba je ponemčena celovška okolica
z mestom. Czoernig je leta 1856 zarisal narodnostno
mejo še 105 km  severno od Celovca, mesto samo je
leta 1857 slovensko (6000 Slovencev, 3419 Nemcev),
danes gre po uradni statistiki meja pod Borovljami,
12 - 5 km  južno od Celovca in mesto je nemško. Preje
se ni pomeknila meja niti za uro hoda v celem sto¬
letju*), na tem mestu pa v kratki dobi 50 let za šest
ur hoda na jug.

Na vsak način smo teritorijalno veliko utrpeli.
Če primerjamo mejo, ki jo vleče od Pontafla do Šmo¬
horja Hermanitz (okoli 1850), od tu dalje do Štajerske
meje Czoernig (1855) s Potočnikovo**) (ki mu je
podlaga rojstvo  prebivavcev), zaznamujemo tele izgube
na nemško celino:

BI at ograd  (občina): Gorje Zgor., Pod Lipo,
Borovžiče, Gumno, Raznica, Žihpolje, Dole, Zovasja
vas; Dole:  Zimislav, Mala Gorica, Dole, Račiča, Na
Mičah, Sv. Martin, Vaniče, Nežkole, Volovca, Pičev,
Smeravčice; Sv. Peter na Gori:  Karnberg, Eberdorf,
Sv. Peter, Leiten, Stegna vas, Kot, Stenice, Weissenbach,
Zvirče, Vel. in Malo Bukovje; Dhorše:  Žalem, Tratice,
Vogliče, Vabča vas, Dhorše, Podpole; Ana bi hi: Tesna
vas, Anabihl, Erental, Važenše, Zg. in Sp. Goričica,
Otčelaz, Sv. Jurij, Terna vas, Marola, Gorinčica, Ze-
duška vas; Celovec:  Celovec; Sv. Martin:  Sv. Pri¬
mož, Sv. Martin, Koselca, Vogla, Sv. Martin, Otoče:
Št. Rupert:  Št. Rupert; Gospa Sveta:  Breza vas,
Karnburci, Raga vas, Bučinja vas, Gospa Sveta, V Seli,
Vogliče, Poreče, Modrinja vas, Kadina, Gosposvetsko

*) Apih, Slovenci in leto 1848, str. 3.

**)  Dr. M. Potočnik, Vojvodina Koroška, 1. zvezek. Ljub¬
ljana, 1909. Izdala „Matica Slovenska".

252

polje, Verpja vas, Na Pižve, Rožendorf, Techmannsdorf,
Trovarska vas, Na Pričah, Willersdorf, Šmihel; Ot-
manje:  Gorje Zg, Groblja vas, Loče; Sv. Janez na
Mostiču:  Zavnja vas; Labud:  Farska vas, Magda-
lenska Gora, Labud; Sp. D ra v ogr a d: St. Lovrenc*).

Popolnoma ponemčenih je na ta način 15733 ha  =
157'33 km 2 .  — Med izgubljenimi kraji je Gospa Sveta,
kjer so morali svoje čase celo Habsburžani slovensko
odgovarjati. Šent Vid, stolica slovenskih vojvod, sre¬
dišče stare slovenske zgodovine, je bil ponemčen že
preje.

Pridobili smo edini kraj Led v občini Ruda.

Južno od Potočnikove črte imamo nemštva pre-
nasičen pas, ki se uveljavi pri ljudskem štetju. Pozabiti
ne smemo, da je kljub raznim nasilnostim pri štetju
precej resnice v rezultatih. Na Koroškem je na¬
rodnost politično prepričanje.

Ti kraji z nemško večino pod Potočnikovo črto,
pripadajoči na nemško celino, so:

Sv. Martin  pri Beljaku: Zabuče Zg. in Sp., Na
Medgorjah, Pod Vetrovom; Kostanje:  Kostanje;

Sv. Martin:  Vrpnja vas, Sv. Jernej; Blatograd:
Budanja, Prekop, Hojevče, Pražinčice, Tudršče, Gori¬
čice; Kriva Vrba:  Čajnče, Dražnica, Gorice, Kurlice,
Kutnort, Freienthurm, Zale, Kriva Vrba; Poreče: Slo¬
venja Gora, Rennvveg, Poreče, Gvaliče, Zadole, Pričica;
Hodiče:  Otok, Sv. Ana, Ribnica, Ravne, Sekira, Na
Gorici; Ve tri nje:  Na Planini, Goričica, Krotna vas,
Nograd, Vinče, Jezerek, Vetrinje, Zakamen, Nova vas,
Na Spi, Podstražica, Loka, Potok, Na Gori; Kotmara

*) Kraji so pisani tako, kakor se nahajajo v Specijalnem
repertoriju krajev za leto 1880, 1890 in v Leksikonu občin za
leto 1900 (kjer je veliko občin že popolnoma germaniziranih).

253

vas: Ivovlje, Humberg, Pri Mostu; Žihpolje:  Dole
Zg., Angarje, Garhorica, Dole Sp., Cedram, Vrsta vas,
Žihpolje; Medborovnica:  Resenca, Otrovca, Med-
borovnica, Trata, Glin je(!), Sp. Glin je, Zadole; Bo¬
rovlje:  Dole, Borovlje, Kovor; Žrel  ec:  Žrelec; Št.
Peter  pri Celovcu: Belcenek, Št. Peter, Na Vrezali,
Kazize, Ladine, Roženci; Trdnja vas:  Na Risovče,
Na Guzah, Gorice, Hrastovica, Blažja vas, Barolje,
Št. Jakob, Pokerska, Dobje, Hutna vas, Umerja vas,
Trdnja vas; Grabštein:  Eibelhof, Na Bregi; Sv. To¬
maž:  Rigarja vas, Portovca, Gunderska vas, Na Gor-
čece, Cilnberg, Sv. Tomaž, Domačna vas, Schopfendorf;
Škofji dvor, Bela, Sv. Martin, Frajdenberg, Na Smoli,
Krištofova Gora, Otmanje, Niča vas, Mizla vas, Otmanje,
Rotmana vas, Breza; Sv. Janez na Mostiču:  Tišine,
Čute, Zg. in Sp. Kreblje, Krobače, Št. Lipš, V Gradu,
Uha vas; Šmihelska Gora; Važenberg:  Ričja vas,
Mali Šent Vid, Gosinje, Srednje in Zg. Trušnje; S p.
Dravograd:  Rabenstein, Stari grad, Viča, Spodnji
Dravograd.

Ti kraji zavzemajo prostor, velik 19220 ha  —
192-2 km 2 .

Kraja Breza in Leinsdorf tvorita v Krivovrbski
občini slovenski jezikovni otok.

Istotako se umikamo na Štajerskem. Primerjajmo
od Šumana leta 1868 naznačeno mejo*) se štetjem
leta 1900, pa moramo vknjižiti sledeče izgube:
Sobota:  Sobota; Vižinga:  Sv. Lovrenc; Gradišče;
Remšnik, Gradišče; Luče:  Luče; Klanj  ec: Veče;
Gomilica:  Rače, Ekberg, Kamenik (Senalce, Belič in

*) Slovenski Stajer. Dežela in ljudstvo. Spisali Rodoljubi.
1. snopič. Izdala in založila Slovenska Matica. V Ljubljani, 1868,
str. 8-12.

254

Ebič so bili do polovice slovenski kraji, sedaj ponem¬
čeni); Sladki Vrh:  Rabenberg, Sladki Vrh, Svečani;
Rožengrunt:  Rožengrunt; N a sova:  jauchendorf,
Nasova; Plitvica;  Lesena, Lumanovše, Plitvica: Rad¬
gona  Gor.: Hercegovščak, Na Grijesi. Segovci so
bili na pol, Črnce in Morhečka vas do tretjine, Lutverci
do četrtine slovenske, sedaj so ponemčene občine.

Izgubili smo na Štajerskem na nemško celino od
leta 1868 do 1900 11633 ha  - 116'33A:m 2 .

Poleg izgub na nemški kompakten teritorij imamo
še izgube na jezikovne otoke.  Potočnik pozna
(po rojstvu) le dva: Naborjet in Trbiž.  Po uradnem
štetju iz leta 1900 so pa na Koroškem ti-le otoki:

1. Lužnica, Sv. Katarina, Kuk, Naborjet, (5047 ha );

2. Rabelj, Mrzla Voda, Trbiž,  Rovte, Kokovo,
(8866 ha);  Ta otok se dotika nemške belopeške občine
na Kranjskem, ki sestoji iz Ahlet, Koprivnika, Zagrada
in Fužin, (2886 ha);

3. Rut, Vrata Zg. in Sp., Megvorje, Žilica, Pod
KI ostro  m,  (ca. 2200 ha);

4. Čojna noč, (ca. 100 ha);

5. Borče, (ca. 100 ha);

6. Rikarja vas, (ca. 100 ha);

7. Domačale, (ca. 100 ha);

8. Kleče, (ca. 50 ha;

9. Vrba,  Vogliče Sp., Na Žagi, Skrile (ca. 700 ha);

10. Št. Mihel pri Rožaku, (ca. 50 hv);

11. Sv. Kandolf, (ca. 100 ha);

12. Predlje pri Žrelcu, (ca. 50 ha);

13. Gorce, Črni Grad blizu Velikovca, (ca. 200 ha);

14. Železna Kaplja,  (223 ha);

15. Velikovec,  (148 ha);

16. Ruda, (ca. 100 ha);

255

17. Lipa, (ca. 100 ha );

18. Pliberk,  Derbeša vas, (ca. 350 A«);

19. Guštanj, (88 ha).

Nemški otoki nam vzamejo 187 km 2 -  tako, da bi
bilo pod Hermanitz-Czoernigovo črto po uradnem
štetju iz leta 1900 izgubljenih na Koroškem 536 km 2
oziroma 565 km 2 , če vračunamo še kranjsko Belo Peč.

Na Štajerskem  so ti-le nemški otoki:

1. Zg. in Sp. Gortina, Muta, Zg. Vižinga, Dobrova,
Marnberg,  Sp. Vižinga, (2121 ha);

2. Slov. Gradec,  (142 ha);

3. Sv. Lovrenc na Mariborom, (314 ha);

4. Cerknica pri Šent liju, (239 ha);

5. Maribor, Studenci, Pobrež, Razvina, (2198 ha);

6. Sv. Lenart v Slov. Goricah, (249 ha);

7. Ptuj,  Zg. in Sp. Breg, (780 ha);

8. Ormož,  (583 ha);

9. Rogatec,  (430 ha);

10. Slatina, zdravišče, (190 ha);

11. Slov. Bistrica,  (589 ha);

12. Vitanje, trg;  Vitanjska vas, (147 ha);

13. Konjice, (ca. 150 ha);

14. Celje,  (207 ha);

15. Laško, (130 ha);

16. Brežice,  (303 ha).

Obsegajo 8682 ha  = 86.8 2 km 2 .

Na Kranjskem je poleg omenjene Bele Peči tudi
obsežen Kočevski otok.  Obsega 820 km 2  t. j. eno
dvanajstino Kranjske. Od leta 1880—1900 smo izgu¬
bili večino v Bistrici in Maverlu nad Črnomljem (ca.
900 ha)  ter v krajih Lazeč, Podpreska, Draga, Srednja
vas, Trava na zapadni strani otoka (ca 5500 ha,  sicer
slabo obljudenega sveta). V Kočevsko last je prešlo

256

torej v dvajsetih letih 64 km 2 .  — Kočevarjev je bilo
leta 1857 22.898, leta 1900 le 18.529. V novejšem času
se naseljujejo Slovenci v dveh najrodovitnejših dolinah;
okoli Kočevja (Dolga vas in Livold imata skoraj že
polovico Slovencev) ter okoli Morave, ki ima že slo¬
vensko večino. Kočevarji pa silijo proti vzhodu na
vinograde. Slovenci prihajajo od Kolpe, Loškega Potoka,
Blok in Sodražice.

4. Izmed vseh večjih mest  na slovenskem terito¬
riju je edino Ljubljana naša. „Festungsdreieck“ Celje-
Ptuj-Maribor je nemški, Celovec, Gorica, Trst v tujih
rokah. Manjka nam krepkega, zdravega meščanstva,
ki je pri drugih narodih že toliko koristilo in lepega
izvršilo.

Tabela nam jasno kaže, kako lepo stopa v ospredje
Gumplowiczev stavek: „die Stadter werden von den
Landlern verdrangt". Vidimo, da je slovenski pritok
absolutno nad tujerodnim pri Ptuju, Celju,
Mariboru in Gorici; pri Celovcu le nekaj
odzadaj.  Če vzamemo vse prave meščane za tuje-
rodce (kar je skoraj izključeno), pridemo še vendar do
visokih številk: Celovec  31 '7 8 % Slov., Ptuj
6312%, Celje  69-63%> Maribor  71*03%. Taka
bi morala biti naša minimalna števila.

Edino Ljubljana  ima naravni razvoj. Slovensko
priseljevanje zmanjšuje stalno nemški odstotek. Ljub¬
ljana je imela (po Fickerju) leta 1869 4066 % Nemcev
(Celovec je bil leta 1857 bolj slovensko mesto, saj je
štel le 36 3% Nem.), leta 1880 22*8%, 1890 17 3 %
in leta 1900 le še 152 %.

Dinamična metoda nam kaže, da v Ptuju, Celju,
Mariboru, Gorici popolnoma prodremo, Celovec pa dobi
visoko slovensko manjšino, ako si ohranimo vsakega

257

)7

258

novo priseljenca: kajti tendenca priseljevanja je stalna
in množico imamo.

Poleg Reke,  kamor se steka mnogo slovenske
krvi, je upoštevanja vreden Gradec.  V nekaterih
obrtniških strokah imajo Slovenci večino, pa vendar
je Gradec „die deutscheste Stadt“. Našteli so leta 1900
le 1222 (0'99 %) Slovencev iz Kranjske, Koroške in
Štajerske, dočim je v slovenskih delih teh pokrajin
rojenih 13258 duš (10 72 %), pristojnih celo 17 081
(13"81 %)*). Za leto 1910 pa so v Gradcu našteli
samo še 1042 Slovencev.

V Trst  obrača v novejšem času Slovenec z za¬
dovoljstvom oči. Prihaja do veljave in moči.

Po uradni statistiki pa nazadujemo relativno in
celo absolutno.

Na tržaškem ozemlju so našteli
leta 1880 26.263 Slovencev, t. j. 2179%

„ 1890 27.725 „ „„ 2047%

„ 1900 24-679 „ „ „ 16 35 %.

Leta 1846**) je bilo v Trstu in okolici 25.300

Slovencev, 46.530 Lahov, 8470 Nemcev. Czoernig***)
šteje leta 1851 26.948 (2971%) Slov., 51.695 (57 %)
Lahov, 12.051 (-13-29%) Nemcev, Ficker****) ceni leta
1869 Slovence celo na 53-7 9% (?), Lahe na 3681 %
in Nemce na 877 %.

*) Dr. F. v. Meinzingen, Die binnenlandische Wanderung
und ihre Riickwirkung auf die Umgangssprache nacli der letzten
Volkszahlung. (Statistische Monatschrift, 1902, str. 693-729).

**) Ljubljanski Zvon, 1885, str. 620.

***) Czoernig, Ethnographie der osterr. ungar. Monarchie,
str. 74—79.

****) Ficker, Die Volkerstamme der osterr. Monarchie, ihre
Gebiete, Grenzen und lnseln, str. 93.

259

Na vsak način je naše število višje, ko ga uradna
statistika navaja leta 1900. To so nam izpričali krasni
volilni resultati leta 1907 in 1909.

Da se vršijo v Trstu divje orgije pri popisovanju
ljudstva, naj kažejo tudi sledeči podatki*).

Rojenih Dalmatincev  je v Trstu 3089 in sicer
2395 v čisto slovanskih okrajih, ostalih 654 v okrajih
s slovansko večino. Srbo-hrvaščini je pripoznan leta
1900 po uradni statistiki 201 človek in — 85 Nemcev.

V Istri  rojenih (in sicer v okrajih s srbo-hrvatsko
večino) je 4009 duš. Od teh je srbo-hrvaščini pripo-
znanih le 198.

Slično se godi s Korošci.  Še lepše s Šta¬
jerci.  V samoslovenskih glavarstvih je rojenih 1025,
v onih z nemško večino 1227, pripoznalo se je nem¬
ščini 1114 duš, slovenščini 331 in 748 laščini.

Najhnjše je s Kranjci.  Bilo jih je v Trstu 10.132.
Pripoznanih je nemščini 1047 (!), slovenščini 2672 in
6153 laščini.

Kako je razdeljeno priseljevanje v Trst, nam
kaže tabela za leto 1910:

*) Dr. F. v. Meinzingen, Die binnendlandische Wan~
derung . . .

17 *

260

Kdo bo končno zagospodoval na tej važni točki?
Z demokratizacijo volilne pravice smo napravili velik
korak k uveljavljenju svojih zahtev.

Dinamična metoda nam pove, da je pri¬
seljevanje iz slovanskega ozemlja av¬
strijskega štirikrat večje, ko ono iz
laškega  (29 67 % : 7'47).

Pa tudi če vzamemo ves laški priliv  (13.338
iz Avstrije -j- 21.699 iz Italije =) 35037, mu čeli
popolnoma že edino slovenski  s 34.505
dušami.  Poleg tega je v Trstu še 18.491 ljudij iz
sr b o h r v a t s k eg a ozemlja avstrijskega. Avstrijsko
slovansko priseljevanje je v sorazmerju k
vsemu laškemu  kakor 4:3. Omeniti je še treba,
da iz Italije ni več tako močne frekvence, dočim s
Krasa napreduje.

.+* Bibliografija.

I. Uvod.

K § 1. O prvotnem razvoju Slovanstva je izšla pred izdajo
Šafarikovih  „Slovanskych Starožitnosti" (V Pragi 1837) in
za njo cela vrsta knjig. Vsa ta literatura je navedena v novem
delu L. Niederla  »Slovanske Starožitnosti" (V Pragi, I. 1902,
11 . 1904, 111. 1906).

Tukaj podajam pred vsem vso literaturo, ki opisuje slovanski
svet v celoti. Prvi taki celotni opis je izdal P. J. Šafarik  pod
naslovom „Slovausky ndrodopis" (V Pragi 1842). To je predelani
uvod njegove „Geschichte der siawischen Sprache und Liter."
(Budin 1826), knjiga, za svoj čas izvrstna, pred vsem zaradi pra¬
vilne omejitve jezikovnih mej in čistega slovanskega nazivlja. Za
njo je izšlo nekoliko celotnih pregledov, ki pa so po večini samo
kompilacije. Največjega je izdal A. G. R ittich  »CaaBjmcKift Mipt"
(Varšava 1885), ki pa nima velike vrednosti. Nekončano je ostalo
podjetje Janeza Majcigera in Maksa Pleteršnika  »Slo¬
vanstvo" (I. Jugoslovani. Ljubljana 1874). Malo pred »Slovanskim
svetom" je izšla knjiga prof. Tim. Florinskega  »CjraBHHCKoe
im e m a “, istega obsega in namena. Z 2 kartama, v Kijevu 1907
(KieB. ymiB. Hbb. 1907. Vlil.—IX.). Sem spadajo tudi starejši na¬
rodopisni pregledi Florinskega  v njegovem delu: »Jleiuiin no
cjiob. jiBbiKOBHaniio (Cii 6. KieBi. 1. 1895, II. 1897). Slovanstvu
so po večini namenjene tudi sledeče knjige:

A. Budilovič  OdBopi oSnacTe® aanannaro h  mcnaro
CjiaBjmcTBa (Petr. 1886), K. Czoernig  Ethnographie der Osterr.
ungar. Monarchie (Wien 1855 — 57), Vertheilung der Volker-
stamme in Oesterreich (Wien 1856), A. Ficker  Die Volker-
stamme der osterr. Monarchie, ihre Gebiete, Grenzen und Inseln
(Wien 1869), P. Hunfalvy  Die Ethnographie von Ungarn
(Budapest 1897), Ed. Lei pen Die Sprachgebiete in den Ljudem
der ungarišchen Krone (Wien 1896), B. Auerbach  Les races
et les nationalites en Autriche-Hongrie (Pariš 1898), J. Z e m-

262

mrich  Die Volkerstamme Oesterreichs (Geogr. Zs. 1899),Tctz-
ner Fr. Die Slawen in Deutschland (Braunscliweig 1902). Na-
daljna literatura je navedena pri opisu posameznih slovanskih
narodov.

Celotne narodopisne karte Slovanstva so bile izdane tele:
Šafarik  P. Slovansky zemevid (Praha 1842); Mirkovič  M.F.
9THorpa$. Kapra cjiaB5iucKHxi> HapoflouB. Cn6. Han. I. 1867,
11. 1874, 111. 1875 (izd. 11. in lil. je dopolnil A. Rittich). D ela¬
ni arre Cas.  Carte ethnographique demonstrant la pluralite des
langues, des litteratures et des peuples slaves (Buli. de la soc.
geogr. 1868 II); Erben  J. Mapa slovanskeho sveta (izdaja Matice
lidu. Praha 1868); Rittich  A. 9iHorpa$HaecKaa Kapia EBpo-
neltcKofl Poccia (Petr. 1876) in njegova Kapra BanattiiMi) h
iojkhbix'Ij CnaBamb (Varš. 1885). Prva je izšla tudi nemško v Pe-
termannovih Geograph. Mittheilungen 1878, mapa Nr. 18 in 1886
Erganzungsheft 54 Nr. 1. Zarjanko  N. S. Kapia cjiaBHHCKitti.
HapoAHOCTefi (Petr. 1889.npiui03iceHie ki> pyccK0cnaB. KaJie.H,n,apio
Ha 1890 r.). Novo veliko karto je izdal T. Dm. Florinskij  s
svojim zgore navedenim delom „CjiaB. nJieMfl" 1907. Na temelju
mape Florinskega je izdala 1. 1908 Slovanska Beseda mapo Etho-
rpa$CKa icapia Ha cjihbhhcicoto srb EBpona“. Karto nemških na¬
selbin na slovanski zemlji je izdal D. N. Vergun  v knjigi „HI>-
MegKija Drang nach Osten bi> n,i«J>paxi> n $aKTaxt (Dunaj 1905).
Prim. še: Nabert  H. Karten der Verbreitung der Deutschen in
Europa (Glogau 1891), Langhans  P. Alldeutscher Atlas (Gotha
1905), Karten der Verbreitung von Deutschen und Slawen in
Oesterreicli (Gotha 1899), Karte der Verbreitung der Deutschen
in Ungarn (Peterm. Geogr. M. 1900). Petzet  Chr. Obersichts-
karte der Verbreitung der Deutschen in Mittel-Europa (v knjigi:
Handbuch des Deutschtums im Auslande, Berlin 1904).

Tukaj je primerno navesti še celotne karte avstrijske države
in Balkana zato, ker obsegajo velik del Slovanov (druge karte
posameznih slovanskih narodov bodo navedene na svojem mestu,)
Berghaus  H. Ethn. Karte der osterr. Monarchie (Wien 1848;
Physik. Atlas II. Abth. Vlil.), Haeuffler  J. V. Sprachen-
karte der osterr. Monarchie (Pesth 1846), Czoernig  K. Sprachen-
karte der bst.-ung. Monarchie (Wien 1855), Le Monnier Fr.
Ritter  Sprachenkarte der osterr.-ung. Monarchie (Wien 1888; na
podlagi štetja 1880). Po Czoernigu in Lemonnieru so izšle manjše

263

karte od J. Hatska, J. Kieperta, A. Fickcra, P. Bourgoinga in mapa
v atlasu Avstrije od J. Chavanna  (Taf. XV). Po štetju 1. 1903
je izšla manjša mapa Cislajtanije v Oest. Statistik 1902 zv. 63.,
in podrobna, ali nepregledna mapa Translajtanije ob delu Pavla
Balogha:  A nepfajok Magyarorszagon (Budapest 1902, • atlasu).
Malo staršo mapo Translajtanije je izdal J. Homolka,  (1. 1892),
večjo F. Rethey  na podlagi štetja 1. 1880 (A magyar sz. korona
orszagainak ethnographiai ferkepe. Budapest), Pred tem že G.
Devollan  v Peterburgu 1878. Za Balkan v celoti spada sem A.
Boue  Etnograph Karte des osmanischen Reiches. 1847 (Berg-
liaus  Phys. Atlas II. Vlil. Nr. 19), Lejean  Etlmograpliie de la
Turcjuie d’Europe (Gotha 1861 ; ruski prevod je izdal 9th. C6op-
iitiktj P. Peorp. 06m. 1864), A. Pet e rman in Fr. Bradaška
Die Ausdehnung der Slaven in der Ttirkei und den angrenzenden
Gebieten (Peterm. Geogr. M. 1869 Taf. 22), G. M. Mackenzie
and A. P. Irby  The Turks, the Greeks and the Slavons (London
1867; srpski prevod je izdal Č. Mi ja t o vi č „TIyTOBanbe no cjio-
bchcjciim 3eMJibaMa Typcice y Bbpoiih. Beorpa« 18,68 z narod,
mapo), H. Ki epe rt Ethnographische Obersichtdes europ. Grients
(Berlin 1876), Furkey in Europe (MarkhanTs Geogr. Magazine III.
Oct. 1876), Bianconi  Etnographie et statistique de la i'urquie
d’Europe (Pariš 1877) avec la carte, Syn vet Carte etlmographique
de la Turquic d’Europe (Pariš 1877), Genadios  An ethnological
map of European Turkey and Greece (London 1877), Sax Ethnogr.
Karte der europ. Ttirkei und ihrer Dependenzen zu Anfang des
J. 1877 (Mitih, geogr. Ges. Wien 1878 XXI, Taf. 3.), Draga-
ševič  J. Cartlie ethnographique de la presqu’ile des Balkans
(Belgrade 1885); nova izdaja je izšla v časopisu „PaTHHK“ 1903).

U.  Rusi.

K § 4. Kenneirb  II. DTiiorpaijuriecicasi napTa EBponeft-
CKOfl PoccIh.  Hsfl. Pyc. Teorp. Oon;. (Cn6. 1851 r.), 06 t> otho-
rpaf. Kaprb EBpon. Poccin (Gn6. 1852 ; prim. Buli. de 1’Acad.
Petr. Vlil. 290), BaTiomicoBi H. Ai'Jiac r b amorp. BanagHO-
pyccKaro Kpasi (Cn6. 1864 r.), BpkepTt BTHorpacjnnecKia
araacb san. pycci;rrx'b ry6epHill h cocliAHHii ofijiaolefi (Ono.
1863), Tepe6eneBTj  H. KapTa Poccin h naeMeiia ee Hace-
Jiaiomia (Mook.  1866), Kiepert  H. Ethnographische Karte des

264

russischen Reiches (Berlin 1862). Phtthxi A. 0. 0THorp.
KapTa 3aiia/i,HopyccKaro Kpaa (Cn6. 1864), AiJiacB iiapoflona-
cejienia aan. pyecKaro Kpaa (Cn6. 1868). 0THorpa^. KapTa
EBpon. Poceni (Cn6. 1876; nemška izdaja je izšla v Gothi 1. 1878:
„Ethnogr. Karte von Russland"), A. Peterraann  Vertheilung der
Gross, — Weiss — urid Kleinrussen. Nach A. Rittich. Peterm.
Geogr. Mitth. 1878. Tafel 18), BejiHHKO I'. HapoAonncua KapTa
yKpaiacbKopyobKoro iiaposy (JIbobb 1896). Prim. tudi mapo v
Vil. delu Tpysob'b 8THorpa$. ciaT. aKcne«. B r b iorosan. Kpaft II.
T Iy()HHOKaro (Cn6. 1872), V. von Haardt  (Jbersichtskarte
der ethnogr. Verhaltnisse von Asien und von den angrenzenden
Theilen Europas (Wien 1887), 0Tuorpa$HHecKaa KapTa PocciftCKOft
llMnepin no PnTTHxy ii BemoKOBy (Cn6. lian.  A. A. Eiibima),
PycoB , b A. KapTa paaceJieHia yKpanHCKaro napoja (Vnp.
BtCTHHKtb. Cnč>. 1906 Ns 4), Aitoff  D. Carte de l’extension du
peuple ukramien (Pariš 1908 in v časop. Ukrainische Rundschau
1908 X? 1).

Daljša dela in članki o podrobnostih ruske meje so: Bi e le n-
stein  A. Atlas der etimolog. Geographie des heutigen und prae-
historischen Lettenlandes (Petersb. 1892), Tetzner  (Globus 1897
LXXI. 381), Roz\tfadowski  (Materyaly i prače kom. j<gz. 1901.
1. 1), TaIko-Hryncewicz  J. (Zbior vviadomošci XVII. 53),
Kurschat  A. Die Verbreitung des litauisch — lettischen Volks-
stammes (Mitth. d. lit. Ges. Heidelberg 1899. X» 24), Cieclia-
nowski  F. Karte des Gebietes Posin, Sybelin und Umgegend an
der Ostgrenze von Polnisch-Livland v atlasu Bielensteinovem I a),
Kap c Ki a B. EijiopyccH I. (Bapin. 1903), Bojih  Tepi, 3. A.
Ciihckh  nacejr. mActts  CyBaJiKOKoli ry6. (Cho. 1901), A ho ii hm' b,
Obszar j§zyka litewskiego w gub. wilenskiej (Mater. antr. arch.
Krakow III. 1898). Starejša dela: A. Kopeisa BHJiencKa.it ry6ep-
hIh  (MaT. ajih  reorp. h  CTaT. Pocciti Gn6. 1861), KnpKopi  A.
JKuBonncnaa Počela III. 13, Heseiuesi  H. (POB. XII), Kur¬
schat  F. Grammatik d. litau. Sprache, Halle 1876, BoJlbTepi
Die Litauer von Ošmena (Mitth. d. lit. Ges. Heft 20), TIop-
jKeannoKift (Hsb. II. ota- AKajp Ha,yK r b. I. 467, Idg. Anz. 1897.
330), IIIe 6ajibCKiil II. KapTa Pyccitaro 3a6yiKM (1880), Ko¬
nji ob hht> M. 06"b BTHorp. rpanrmb MeiKAy 3an. Pyci»ro ii
nojibmeio. C6opnHK'b CTaTeli IIIojikob n h  a I. (Bujimio 1885),
BaTiomKOBb XoJiMCKaa Pycb (Cn6. 1887), 1. Anonym.  Fan-
tazye geografiezne na temat ziemi Lubelskiej i Podlaskiej (Ateneum,

265

1882 XI), Gl o g er Obchody weselne 1 (Krak6w 1869), Za-
krzewski  A. O ziemie bielskiej.Mater, do etnogr.Podlasia (Wisla
lil. 309), Zubricki  D. Granice mi§dzy ruskim i pol. narodem
w Galicyi. Lwow 1849 (rusko v B4 scthhki>  ioro3au. h  san. Pocciii
1863), IIjiomaHCKifi  B. rpairanbi pycc. n nomcKaro napoja
ni> SasHCJiopKOll Pycn (IIprneapuaT. Pycb. III. JIbobt,  1885),
1' o ji o n a p k  i h  H. HapoAHbin irbcim ra.niiiKoii h  YropcKoii Pycn
I. (MocKBa 1878 z mapo), A. IleipoBb  3aMliTKH o6i> yrop.
Pjtch (/K. II. M. II. 1892 II), A. floOpaHCKifi  O aamiflUH.vi,
rpanHuax'b IIoAKapiiaTCKOfl Pyca (JK. M. H. II. 1880 N° 208).
Novo lepo mapo je izdal Ct.  ToManiHBCKiii  SiHorpacjmnia.
Kapra yropcbKOi' Pycn (Cn6. 1906). Dalje prim. CoSoJieBOKlil
A. O rpaiiHirk PyccKHXt h  CjiOBaiiOBB bi>  yropmnHli (>Khb.
Grap. 1895. 235), He-BoJiamt  P. A. yropcKasi Pycb (Mockbh
1878, ob  KapTOii), Ni e d eri e L. Narodopisna mapa ulier. Slovaku
(Praha 1903), in članek „K sporu o ruskoslovenske rozhrani v
Uhracli" (Slov. Prehled 1903. V 345, VI. 258 in odgovor Tonia-
šivskega v 3an. Tob. hm. IIIeBH. LXVI1. 5), IleipoBB  A. CiaTbn
o5'i> yropeKož PycH (CiiC.  1906. 3an. Hct. <3>hji. 3>aic. ynHB.
Ilpii.Jioac. K'b t.  LXXX1), Klima  Ruskoslovenska hranice na vychode
Slovenska (Slov. Prehled IX. 60, Czambel  S. Slovenska reč a
jej miesto v rodine slovanskih jazykov. I. 1, crp. 53 (Turč. Sv.
Martin 1906). Na podlagi Czambela je izdal L. Niederle znova
karto vzhodnih stolic v Narodop. Sborniku 1907. I. Dalje prim.
HecTopo BCKiil  H. A. BeccapaScsie pycnnM (Baprnasa, 1905 r.),
My6iiHCKi0  TpyAbi VII. 362, A. Kjiaycb  Haian kojiohIh.
Oiimth h  MaTepiajibi no HCiopin h  CTaTHCTHKi HHOCTpaHHOft
KOJiOHHsapiH bb  Poccin I(On6.1869), H. .H, e paca  b  um. Bojirap.
KOJiOBin HOBopocc. Kpaa (IIsb.  TaBp. apx. komm. N» 41. 1908),
P h t t h  x b  A. MaTepiajibi ajih  OTiiorpacJvin Poccin: KasaHCKaa
ry6. (Kasarn. 1870) h lIpuSaimflcKift Kpafi (Cn6. 1873), MaTe¬
piajibi ujm aTHorpaiJiiH II,apcTBa IIoJibCKaro Cn6.1864 (JIioSjihhtj
h ABryc.TOBCKaii ry6.), 9THOrpa$. onepicb XapbKOBCKoft ryo.
(XapbKOB'b 1880), 3anaAHO-pycoKaa rpamma h  pyccKaa Bapofl-
HOCTb (PyccKaa Ciap., 1907), B a x m  e t b  e b  'b II. K-lmt, hcto-
piuiTa na CTapH'rt> py ckh  iioceimina bt.  ceraniHa B-bJirapHsi
([lep. Cii.  .1907. 294). Male narodopisne mape so tudi v velikem
delu „Poccia, nojmoe reorpai(>. oinioa.nie namero oienecTBa,
uofl'b pe«. B. II. C e m e h o b a h pyitoBoncTBOM r b II. n. C e m e -
iiOBa h B. H. JlaMiKHCKaro.  Cn6. ( 1899—1900). Med tiskom

266

knjige je končno izšla knjiga VI. Fran  c e v a „Kap - n>i pyccKaro
h  upaBocJiaBHaro iiaeejieiiiji XojimckoA  Pycn cb ctuthct. Ta6.nn-
uaivtn kb hh.mb“  (Bapuiaua 1909), in članek K. D roža  Ruske
osady v rumunske delte dunajske (Osveta 1909, 68).

K § 5. M. W. de Kovalevsky  La Russie a la fin du
XIX-siecle (Pariš 1900; tudi rusko: „ Poccin bb  KonnB XIX b.
Ciio.  1900), Poccifl,en iiacTOamee n iipome/imee (9np. Cjionapn
Ciio. 1900; otjcIjjib  CTaracTHKH c'rp.75—128; prim. tudi dodatke v
11. 1906, s. v. Pocciji — iiaceneiiie), IIp ocipan ctbo  h  iraceacnie
Poče,in b'j>  1905 ro;ty. Ciin. 1906 (nat Eaceroftunna Poccin 1905
r.), JI,. H. M e n ji  e jrfe o b  t Ivu nosHamio Poccin. VI. nap;. (Cn6.
1906; prim. članek A. Č e r n ega „K poznani Ruska". Slov. Prehled
X. 17.), IlepBaa Bceoomaa iiepeuncB nacejicnisi Pocciitcicofi Hm-
nepin“ (Cn6. 1898—1907 r.), Cboab  painn>ixB nepBofi BceoCmefi
nepdnncH Pocc. llMiiepiir 1897 r. (Cn6. 1905), „Releve general
pour tout 1’empire de Russie des resultats du depouillement des
donnees du 1. recensement de la population en 1897 (Petersbourg
1905). Daljša statistična dela so: ByHJiKOBCKift  Otibitb  o aa-
Konax'B CMepTHOCTH bb  Poccin Cn6. 1868, B ec c e p b  A. —
BajiJiort  K. CMepTHOCTt, BoapacTHBiil coctheb ii  pojiroBtn-
hoctb  npaBocjiaBnaro HacejieHiji o6oero iiOJia. bb  Poccin aa
1851—90 rr. Ciio.  1897. (3an. Ana«. H. Vili), ti  n c o H b K).
CpaBH. CTamcTHita Poccin n aanapnoeBp. roc. CnC. 1878—80.
CTaTHCTHKa Pocc. UMiiepiii I, cji.  (CnO. 1890 cji.),  0 6 p y n e n b
H.  II. Boenno-CTaT. CCopiiHKB Cn6. 1868 cji.,  3onoTa,peBB  A.
3anncKH Boeimoii ctcIthctiikh  Poccin. Ciifi, 1894, 4>op'TyHaTOBB
A. 9. CejiBCico-xo3aflcTBeHnaa CTaTHCTHKa EBpon. Poccin (MocKBa
1893), Oesterreichische Statistik, Band LX1II, I. Vargha  A ma-
gyar korona orszagainak 1900 evi nepszamialasa. Budapest 1902
(Mag. Stat. Kozlemenyek Uj. S. I), Cintula V. Narodnostni pomery
uherskych Rusinu podle sčitani r. 1900 (Zemev. Sbornik X.
1904. 193).

K § 6. Co 6o ji e b c k iii A. Ohbitb  p. piajieicTOJiorin I.
Cn6. 1899. OnepKB p. piajieicTOJiorin. JKhb.  CTap. 1902 kh.  1—4.
K a p c k  i ii E. BBjiopyccw I (Bapmana 1903).

K § 7. VI. Hnatjuk  Malorusove (Ottuv Slovnik Naučny,
Praha 1900), H. H e n y it-JI e b  n p k  iii Die Anzahl der Ruthenen
in Europa, Asien und Amerika (Ruth. Rev. 1905, 253), M. I'py-
ineBCKifi OnepKB hot. yicp. uapopa Cini. 1906. 3. M. R. Sta-

267

tistik der ruthen. Volkes (Ruth. Revne III. 9—13; Globus LXXXV1I
K? 16, 292). Kušnir  Wl. Die Lage der ruthenisch-ukrainischen
Kolonisten in Amerika (Ruth. Revue II. 226). M. R. Statistik und
Heimat des ruthenischen Volkes (Ruth. Revue 111. 11), Russow
M. Genauere Daten iiber die Anzahl der Ruthenen im Russland
(Ruth. Revue III. 144), B. OxpnMO  b h'i 3 ijojisi  nanHorraJiMioi'
ctht. raJiH-miiH (.JlBiu 1909. I. 65), B. Iv. HapioHaJihno-TepiiTop.
M(‘>kh ynpaiHH (JliT. nayK. BicTHiK 1907. VI, VIII—IX).

Razen doslej navedenih del in raznih zbornikov še pri¬
merjaj te knjige in članke o raznih ruskih krajinah: Pojio  B a pic i A
>1. Kapn aTCKasi Pyci> (Cjian. COopmiirb Cn6. I. 1875. II. 1877),
IIcTopnKO-OTHorpnofi. onopKT. rajiHMHHU ii y FOpOKOfl PycH (HI.
M. H. II. 1875), II o n ob 'b PyccKoe nacejieHie no boct. ci«iony
Kapilari, 1807, W. Pol Rzut oka na pblnocne stoki Karpat. Lwow
1877, Witwicki  O Huculach 1873, Zawadzki  Huculi (KIosy
1872—3), Waigiel  L. O Huculach 1887, K op e r n i c k i Iz. Cha-
rakterystyka fizyczna Gorali ruskich (Zbior vviadomošci, Krakow,
XIII), R. Kaindl  Die Huzulen (Wien 1897), Korzeniowski  I.,
I. O Huculach (Lw6w 1899), B. III yxe isiiub  Pyityjibmnua. JIbBiB
I. 1899—V. 1902, MoinnoB'b  B. Ciciiebi h  nx'b couaieMemuiKii
epaiciCmM. Bapm. 1896, Bo.iikob'I)  4>. KaBicaa-b n Kapnaibi
(Hayic. 30. PpymeBCKaro. 1906), ByfliiJi obhbb  A. IvbBonpoe.v
o Me.MeHHi,ix r b oTnomeni«XB bb VropcKoIi Pycn (JKhb. Ciap.
XIII. 1903), Cpe3iieBCKifi  Pyc r b yropci;an (B1 >ct.  Peorp. OOip.
IV. 1852), Biedermann  Die ung. Ruthenen (Innsbruck 1868),
Szujski  I. Die Polen und Ruthenen in Galizien (Wien 1882),
HayMOBHM r b  H. O Pa.iii-mKofi Pycn (Cjiub. C6.1), CBHCTyiri>
<b. H. IIpHKapnaTCKaa Pycb (JIbbobb 1896), KynianKo  Pp.
yropcKa Pyci> n efi pyccicn jiciiTejin (Bls/tem, 1898), CMaju>-
CTOgKifl Ct.  ByKOBHHCbKa Pycb (HepjiiBiii 1897), Kaindl R. und
Monastyrski  A. Die Ruthenen in der Bukowina I — II(Czernowitz
1879, 1890), (ppanpeBT)  B. OOaopr, BasitH. najmeiiiil yrop.
Pycn (P. <I>ii.ii. BIsot. 1901), D. Dan Die Volkerschaften in der Bu-
kowina I. Die Lippovvaner (Czernowitz 1890), Kaindl  R. Die
Lippowaner (Czernowitz 1893), Polek  I. Repertorium der landes-
kundlichen Literatur der Bukowina (Czernowitz 1892), Die Lippo-
waner in der Bukowina (Zs. f. osterr. Volkskunde III.53), IIonoB'b
Hb. Ma.jiopycci!i n Maaopoccbi (Mock. 1905), AopaMOBi  Mb.
'lepmiroBCKie .viajiopocci.i (IKhb. Ct.  1905, 513), M. PpymeB-

268

CKift Die Kleinrussen (M e 1 n i k Russen iiber Russland 1906),
A n o n. Die Hauptstamme der Russen. Begleitsworte zur Karte
(Petermann's Geogr. M. 1878.325), KyflpnHCKiil  9. B'fuiopyeobi
(BHJibHa 1905), Kociim,  M. H. JlHTBjino-6'fwiopyccbi MepHiiroB-
cKofi ryo. JKhb. Grap. 1903, 221), By,'uui obhh. A. O «v(hhctb1>
pyocnaro napoja CirG. 1907, COOojieBCKift  A. Pyccniii Hapoffb
kuki ,  aTHorpa$. ipluioe (Mapubiir Tpy;pi>. XapbKOBi> 1907), <t>op-
t y h a t o b i, K. HapioHiuuuMfl oOaacTH Poccin (Ha«. Tpjvvb h
6opb5a. Cno. 1906), II e hb kihi  3. llojibcbe. BnOniorp. yKaaa-
Tejn, no hct. reorp. OTiiorp. IloJibcta (Cn6. 1883), flo6po-
t bo p citift  H. CaflHH (BljOTnHKt Bbp. 1887. IX), JK e ji  b 3 h o n t
1. H. ypajiHM (Ciio. 1888), KnpKopt  A. EbjiopyccKoe Ilojitcbe
(MocicBa 1891), JloBHapij-SanoJibCKiii  M. B. BbJiopyecKoe
IloJibCbe (Mock. 1895), ByjiraKOBCKi.il  l 1 . r. IIhhhjuch (Cito.
1896), 9picepT'b  O MaJiopoccax'b XapbKOBCKOft ryo. (Han.
ItaBicas. OTffl. H. PyccK. reorp. 06m. 1882--3), HcTpeGoBi.  Ma-
TepifaH flJM 8THorpa$iH HoBopoccificKaro Kpasi (Oflecca 1894),
P h.jilh e h k o H. Ky6ancKie Kasara (Tpyflu Amp. Ota. Ooip.
JI 10  6. Ect. t. XVIII. Mock. 1895), H. KaneJibPopoflbCKift
VicpaiHiii Ha Ky6aHi (C'b Kapioio. KieBi, 1907), H ko  6 i fr II. H.
Bsithhh OpaoBCKOfi ry6. (Cn6. 1907. 3an. reorp. ooip. t. XXXII).
Literaturo o kozakih išči pri V. Domanickem  (3air. tob. hm.
IIIeBH. 1904. 60), o Rusih v Aziji pri V. Mežovu  CiiGiipcicasi
6H6,niorpa$ijr I — II (Cnf>. 1903) in v spisih CiiOnpb. OGipiJi 8aMt-
'lanin o CnGiipu h nepeceneiiia. I. Ha«, nepecejien. ynpafti.
Muh. Bii.  Hb.Tb CnG. 1907, Kay$MaH-b  A. Ki, Bonpooy o
pycci«)ft KOJioiraaapiii bi, TypKecTanb. Ciio. 1904. Nadaljnje lite¬
rarne podatke išči pri A. Pypi  nu  Hct. pyccKDit 9TH0rpa$ia I—IV
(CnG. 1890— 91) in V. Me ž o v u JIiiTepaTypa pyc. reorpaijMii, cra-
thcthkh h aTuorpaijiiii aa 1859 - 80 rr. I— IX. (Cn6. 1861—87).

K § 9. Prim. glavno delo A. HBaHOBCKift  06i> anrpo-
noJiorniecKOMi, cocTaBb Hacejiema Poeciii (Hsb. Umu.  OGip.
JIioo. Ect.  AiiTp. 3th. t. XXII. Mocicna 1904) in izmed starejših
Jul. T alko-H  ry  n ce  wi  cz Charakterystyka fizyczna ludow
Litwy i Rusi (Zbior wiadomošci, Krakow XVII. 1893), Charakte-
rystyka fiz. ludnošci Podola (Materyaly antrop. I. 1896). Nove
spise je izdal K. B o’ji ko b  b Viipaiii-mbi bi>  aHTponojioriinecKOMb
OTHOnie.HiH (YKp. BbCTHHKi, 1906, N» 7), Zur Anthropologie der
Ukrainer (Ukr. Rundschau 1908, N« 2) in glavni spis AirrponoMeTp-

269

HSCjrfcflOBaHie yicp. nac. raJinHHHii etc. (JMb 1908). O vzhodnjih
Slovanih je izdal novo knjigo še knez N. Vjazemskij
BocioHHHe CJiaBftne (Cn6. 1909).

III. Poljaki.

§ 12. O mejah poljstva glej celotni pregled: A. J. Par-
czewskega  O zbadaniu granic i liczby ludnošci polskiej na
kresach obszaru etnograficznego polskiego (Odbitka z Dziennika
Poznanskiego) Poznan 1900 s popolno ostalo literaturo. Ed.
Czynski  Etnograficzno-statistyczny zarys liczebnošci i rozsiedlenia
ludnošci polskiej. Wisla I. 48. 1887). Celotne narodopisne karte so
izdali R.d'Erckert  Atlas ethnographique des provinces habilees
en totalite ou en partie par les Polonais. (Petersbourg 1863), A.
Duf o u r-Wr  o t n o ws  k i Atlas de 1'ancienne Pologne (Pariš 1850,
N° 11, Carte des langues et des religions). Prim. tudi R o m. Z a-
wil inski  O potrzebie mapy etnograficznej polskiej (Ref. 111.
zjazdu historykow polskich w Krakowie 1900), in sploh mape
Rusije in Avstrije, ki smo jih navedli zg. na str. 262.

O češkopoljski meji v Šleziji prim.: Malin owski  A.
Zarysy žycia ludowego na Šlqsku (Warszawa 1877), Czynski  E.
Wisla 1. 92, Šembera  A. Zakladove československe dialekto-
logie 55 (Viden 1864), Slama  Vlast, putovani po Slezsku (Praha
1886, 221), S. Bystron  Stosunki narodowošciowe w ksi§stwie
cieszynskiem (Nowa Reforma 1895), O mowie polskiej w do-
rzeczu Stonawki i tucinv (Krakow 1885), Buzek  Ludnošč ks.
Cieszynskiego podlug narodowošci (Mi§s. pedag. 1901), Pia-
stun  Spor czeskopolski na Šlqsku Cieszynskim (Frysztat 1901),
S m 61 s k i Polacy i Czesi w. ks. Cieszynskim (Tygodnik illustr.
1901 Jv? 36, 37), Zavvilinski,  Ke sporu českopolskemu v Te-
šinsku (Slov. Prehled IV. 64), Polivka  P. Ku sporu českopol¬
skemu v Tešinsku (Sl. Prehled IV. 117), K a z. Nitsch,  Poisko-
czeska granica j§zykowa (Šwiat Slow. 1907 III. 201).

O meji na Nemškem razen Malinowskega (Zarysy 1. c.):
J. Gregor  Mapa Gornego Šlqska z uwzgl§dnieniem stosunkow
j^zykowych, granic powiatowych etc. Mikolow 1904, P. Lang-
hans,  Nationalitatenkarte der Provinz Schlesien (Deutsche Erde,
Gotha 1906, po štetju iz I. 1900. Manjše karte išči v spisih
Tetzner  Slawen in Deutschland in Partsch  Schlesien 1. 363;
starejše celotne so izdali Bern bardi  K. Die Sprachkarte von

270

Deutschlad (Cassel 1844), Boeckli  P. Die Sprachenkarte des
preussischen Staates (Berlin 1869), Fircks  Die preussische
Bevolkerung nach ihrer Muttersprache und Abstammung. (Zs.
des preuss. statit. Bureau 1893, Tab. IV. in V.). Dalje prim.
Weinhold  Die Verbreitung und Herkunft der Deutschen in
Sclilesien (Stuttgart 1887; Wisla Ii. 415), in spisek „Šlqsk pruski
slowem i oI6wkiem“ (Warszawa 1889; Wista lil. 408 in IV. 751).
Za Poznanjsko in Prusko prim.: Langhans  P. Nationalitaten
und Ansiedelungskarte von Westpreussen und Posen. I. izd. 1902,
IX. izd. 1907 (Gotha), Denkschrift dazu (Berlin 1902), Z. Sw.
Slupski  Mapa W. Ks. Poznansldego z oznaczenieni posiadtošci
pruskiej komisyi kolonizacyjnej nabytych po koniec 1906 r.
(Poznan 1908), Koztowski  (Pami^tnik fizyograficzny 1883. III.
484), Nadmorski  Ludnošč polska w Prusach zachodnich
(Pamigtnik fizyograficzny 1889. IX. 27). Langhans  P. Natio-
nalitatenkarte der Provinz Ostpreussen (Deutsche Erde 1907
Ms 1), D. Sieniawski  Biskupstwo warminskie (Poznan 1878),
W. K()trzynski  O ludnošci polskiej w Prusach (Lwow 1882),

0 Mazurach (Poznan 1872), Zweck  A. Masuren (Stuttgart 1900),
Weiss  Preuss. Litauen und Masuren (Rudolstadt 1879), K ob C.
West-Masowen (Berlin 1908). Poljskonemško mejo navaja na
svojih dialektičnih kartah tudi K. Nitsch  (Dialekty polskie. Mat.

1 prače kom. j§z. III. 1—3). K polski granici na Ruskem in v
Galiciji prim. više str. 264 sl. Veliko rnapo po podatkih štetja
I. 1900 pripravlja R. Zawilinski. Za sedaj je izdal le malo karto
pri članku „Polacy a Rusini w Galicyi w šwietle statystyki
urz§dowej“ (Šwiat Slow. 1907 Ms 35). K Poljakom na Ogrskem
prim. Šem bera  A. Zakladove dialektologie 79 (prim. Čas. Čes.
Musea 1876, 413). Niedzwiecki  Wl. Przyczynek do etnografii
polskiej (Niwa 1879, 413), Unger  W. Polacy na W(jgrzech (Lud.
VI. 277), Zawilinski  R. Przyczynek do etnografii gorali polskih
na W§grzech (Zbior wiadomošci XVII. 1, Materyaty antrop. I.
380), Polivka  J. (Listy filologicke 1885, XII. 464), Krotoski
K- Stosunki etnograficzne na Spižu (Šwiat stow. 1908. IV),
Czambel  C, Slovenska reč. I. 1, 65. O Poljakih v tujini: A.
Hempel  Polacy w Brazylii (Lwow 1893), Siemiradzki  Polacy
za rnorzem (Lwow 1900), Jani  k J. Ludnošč polska w Stanach
zjednoczonych Ameryki pblnocnej (Lud. XI. 249), Klobukowski
St. Wspomnienia z podr6žy po Brazylii (Lw6w 1898), Fait  E.
Ruch vystehovalecky a polske osady v Brazilii (Zemevedny Sbornik

271

IV. 225), Kruszka  W. Historya polska w Ameryce (Milwaukee
1905—6), Kolonizacya polska na granicach Parany i St. Catariny
(Gazeta liandlowa 1898, 217).

K § 13: F. Sulimierski  Ognisko (Warszawa 1882', Ed.
Czynski  Etnografic2nostatyst. zarys liczebnošci i rozsiedlenia
ludnošci polskjej (Wisla 1887), Fircks 1, c, L. Straszewicz
llu nas jest? (Miesi^cznik Kuryera Pol. Warsz. 1900), Wl. Czer-
kawski  Badania nad ilošciii Polakow (Rozprawy Akad.Um. Krak6w
19021, Niederle  L. (Slov. Prehled V. N? 4); v delu „Opis ziem
zamieszkanycli przez Polakow pod vvzglgdem geograf iczny m, hi-
storicznym etc. T. 1. Ziemie Polskie w Prusach" je za uvod članek
llu jest na šwiecie Polakow? od B. Koskowskega.

Dalje prim.: Jinge jitBHi M. 0 ilubmbhhomts coctsibIj
H iipoflOHac. san. icpaa Pocc. HMiiepin (1861), Rom. Szymatiski
Statystyka ludnošci polskiej w zaborze pruskim (Poznan 1874),
Stefan Kom ornicki  Polska na zacbodzie w švvietle cyfr i
zdarzen 1. (Lwow 1894), Bujak  Galicya I. (Lwow 1908), D. doz.
Buzek  Stosunki zawodowe i socya!ne ludnošci w Galicyi wedtug
wyznania i narodowošci (Lwow 1905), Rapacki  W. Ludnošč
Galicyi (Lwow 1874, J i 1 Stosunki narodowošciowe w Galicyi
wschodniej (Krakow 1894), Denkschrift iiber die Ausfuhrung des
Gesetzes voin 26. April 1886 betr. die Beforderung der Ansiede-
lungen in den Prov. Westpreussen und Posen (1903), P. Lang-
hans Karte der Tatigkeit des Ansiedelungskomission fiir die Prov.
Westpreuss.en und Posen. 1886—1903 (6. Aufl. Gotha 1903), Chr.
P e tz e t Die preuss. Ostmarken (Munchen 1898), C.Fink  Kampf
um die Ostmark (Berlin 1897), BogusIawski  A. 85 Jahre
preussischer Politik in Posen und Westpreussen von 1815 bis
1900 (Berlin 1901), Jankovvski  Cz. Szešč set lat stosunkow
polskopruskich (Wilno 1903), Wiiber Alex.  Preussen und Polen
(Munchen 1907), Mo m b e rt P. Die natiirliche Vermehrung von
Deutschen und Slawen (Karlsruhe 1907), Wegen  er  L. Der
\virtschaftliche Kampf der Deutschen mit den Polen um die Pro-
vinz Posen (Posen 1903), E cini o m, B. B. UpriBucjmncKifi Kpafi
(Bapm. 1905), Esipoff  B. Pologne russe (Varsovie 1907), Hace-
jienic 10 rygepnifi HapcTBa IIojitCKaro, Poon> iiaeejienbr sa 90
ji-Ktij 1806—1906 (BapiuaBa 1906), HaceaeHie hkcjith rygepuifi
IJ,apcTBa lIiuibCKuro bu 1907 r. (BapiuaBa 1907), W. Zaleski
Krolestwo polskie pod vzgledem statystycznym I —II (Warszawa

272

1900—1901), H. Wiercienski  Opis statystyczny gub. Lubelskiej
(Warszawa 1901). K statistiki Nemčije prim. Vierteljahrschrift zur
Statistik des deutschen Reiches 1902 I. 163, 172, k avstrijski pa

0 ester. Statistik LXI11 Bd. Wien 1902. Heft I. S. XVII, XLV,
XXXIII, XXXVI. Heft III. S. XXXVI, XLVI. Lang  h a n s P.
Fremde Voikstamme im d. Reiche vergl. mit der Verteilung der
christlichen Hauptbekemitnisse (Petermanns Mitth. Geogr, 189,5.
Taf. II).

K § 14. O delitvi poljskih plemen primerjaj poleg dela O.
Kolberga  (Lud, jego zwyczaje etc.) in njegovih naslednikov
predvsem članek .1. Karlovvicza  v zborniku Polska.  Obrazy

1 opisy I. (Lwow 1906). Antropološki pregled vseh novejših raz¬
iskovanj je napisal Jul.  T a! ko  - H r y n c e w i c z. ITojmkh.  Airrp.
oAepKb. Pvccidii Amp. JE. 1901 1 sl. O razmerju šlalite poljske
do ljudstva prim. članka VI. Olechnovvicza  v Zbidru wiado-
mošci XVII, XVIII in Wisli VI, VII. in T alko - Hry n cew icža
v Materyalich antr. II.

K § 15. O Kašubih govori razen uvodov k celi vrsti knjig
o njihovem jeziku (Biskupski, Bronisch, Jagič, Karlowicz, Bruckner
Mikkola, Lorentz, Krynski, Zubaty) predvsem knjiga dra Stef.
Ramulta  Statystyka ludnošci kaszubskiej (Krakovv 1899) s po¬
drobno narodopisno mapo. Druge važnejše opise so izdali
A. I’h ji ()j> e p a h h  r % OcraiKu CnaBsiiib na roJKHOMb 6epery
uaJiTificKaro Mopa (Cno. 1862), Baudouin de Courtenay
Kauiyf)CKitl stauicb, KamyGcidti iiapoftb a KiunyCcKl(l isonpocb
i. (JKMHII. 1897 III.—IV.), Kurzes Resume der Kaszub. Frage
(Archiv f. slaw. Phil. XXVI), De rdowski  H. O Kaszubach
(Frzegl. Polski 1882—3. III), Nadmorski  Stowincy i szcz^tki
ich j§zyka (Lud V. 320), Kaszuby i Kociewie (VVisla 1902, 205),
Polabianie i Slowincy (Wisla 1902, 141), S m 6 1 s k i G. O Ka¬
szubach nadlebianskich (Wisla 1900—1901), Parczewski  A.
Szcz^tki kaszubskie w prow. pomorskiej. Poznan 1896, L§gowski
J. Die Slowinzen im Kreise Stolpe (Balt. Studien 1899), Tetzner
F. Die Slovvinzen und die Leba-Kaschuben. Berlin 1899, Lorentz
Fr. Slowinzische Grammatik (Petr. 1903) § L, in tudi članek
C.iaKfliie Bb lIoMOpanin (IfKMHII N« 345, 120). V češki literaturi
je pisal o njih  Ed.  Jel  In  ek  Zapomenuty kout slovansky (Praha
1894) in J. Zubaty  v Ottovetn Slov. Naučnem pod geslom
„Kašubove“.

273

VI. Lužiški Srbi.

K § 16. K prašanju liineburških Slovanov prim. P h ji $ e p-
SHHrii A. IlaMSITHHKH HaptHia 3ajia6cKHX'L ^IpOBJMHT) H
iuthi, C 116. 1856 in nem. Die sprachlichen Denkmaler (Bautzen
1857), Maly  J. Ponemčili Slovane Iiineburštl (podle Hilferdinga)
ČČM. 1857. 155, Hennings  Das hannow. Wendland (Luchow
1862), A. Parczewski  Potomkowie Slowian v Hanowerskim
(Wisla XIII. 408), Tetzner  F. Die Polaben im hannowerschen
Wendlande (Globus 1900, LXXV1I. 201), Die Drawebne im han-
nower. Wendlande um d. J. 1700 (Globus 1902, LXXXI. 253),
Černy  A d. Potomci polab. Slovanu v Hanoverslui (Slov. Pre-
hled II. 184, 111. 189), Muka  A. Slovane ve vojvodstvi Lfine-
burskem (Slov. Prehled VI. 5 sl., prim. Materyaty i prače kom.
jijz. I. 3), Rost  P. Die Sprachreste der Drevano-Polaben (Leipzig
1907). Vkljub dokazu Muke je še izšel članek M. D i m i l rij e v i č a
Les Slaves de 1’ Elbe et de la Baltique v Revue Slave 1906, N» 2,
dokazujoč eksistenco luhovskih Slovanov.

K § 17. Narodopisne karte lužiških Srbov so izdali: W.
Boguslawski  Rys dziejdw serbolužyckih (Petrograd 1861),
A n dre e R, Sprachgebiet der lausitzer Wenden vom 16. Jahr-
hnndert bis zur Gegenwart (Mitth. z. Gesch. d. D. in Bohmen
1873, 223), Wendische Wanderstudien (Stuttgart 1874), Die Grenzen
der niederlaus. Sprache (Globus. LIX. 1891, N« 2-3), A. Muka
Statistika lužiških Serbow. Budyšin 1886, E. Muller  Das Wen-
denthum in der Niederlausitz (Cottbus 1893), A d. Černy  Naro¬
dopisna mapa Dolni Lužice (Slov. Prehled IV. 322; srv. i Wista
1894), Tetzner  Slawen in Deutschland 1902. 284, A. Č e r n y
Srbove v Horni a Dolni Lužici 1905 (Ottuv Slovnik Naučny XXIII.
k geslu Srbove in XVI. k geslu Lužice).

K § 18. Muka  A. Statistika (prim. § 17), in njega Dodawki
k statisticy i etnografiji lužiških Serbow (Čas. Mat. Serb. 1896.
368, 1900. 80), Parczews  ki  A. Serbjo w Pruskej po ličenju
luda z i. 1890 (Čas. Mat. Serb. 1890. 65, 1899- 80), G. Šwjel
O srbske narodnosti v Dolni Lužici (Slov. Prehled IV. 213),
Č e r n J A. O germanisaci a nyn. stavu luž. Srbu (Praha, Athe-
neum IV), Die Wenden in Sachsen, Globus, LXXXV. N«  8. (1904)
126. Cf. Zs. des konigl. sachs. Bureaus 1902, Heft 2—3, Dr. Eug.
Wiirzburger,  Die sprachl. Verhaltnisse der Bevolkerung des
Kg. Sachsen. Zs. d. kgl. sachs. stat. Bureaus. 1903, 48. Jahrg.
170—182.

IS

274

K § 19. Daljšo literaturo k lužičkim Srbom glej v članku
A d. Čer nega »Srbove lužičti" v Ottovem Slovniku Naučnem
XXIII. 926, 937, 941, 964. Prim. tudi T. Richter  Literatur der
Landes- und Volkskunde desKonigreichs Sachsen, Dresden 1889.
Članek o Srbih v delu Tetznerovem „Slawen in Deutschland" je
zelo netočen. Prim. referat Muke  v Neues sachs. Archiv.
1903, M 3.

V. Čehi in Slovaki.

K § 21. O češkonemški narodopisni meji imamo velikansko
podrobno literaturo, raztreseno po raznih čeških in nemških časo¬
pisih. Novejša celotna dela so razen starejših Dundra, Smetane,
Zapa, Erbena, Czoerniga (prim. Zibrt  Bibliografie češke hist.
II. 849): Dr. J. Zemmrich  Die Zustande an der Sprachgrenze
in Westbohmen und Nordwestbohmen (Globus LXXVI štv. 1,
LXXV1II štv. 7), Sprachgrenze und Deutschthum in Bohmen
(Braunschweig 1902), Die Sprachgebiete Bohmens nach der
Volkszahlung von 1900 (Geogr. Zs. 1905 Heft 4—9), Fr. H e 1 d
Das deutsche Sprachgebiet von Mahren und Schlesien im J. 1890.
Briinn 1888, Dr. Edv. Herbst  Das deutsche Sprachgebiet in
Bohmen (1887), Dr. R. Andree  Nationalitatenverhaltnisse und
Sprachgrenze in Bohmen (1870), Dr. L. Schlesinger  Nationa-
litats-Verhaltnisse Bohmens (1886), Turk  K. Der Kanipf um das
Deutschtum in Bohmen, Mahren und Schlesien (Miinchen 1898),
Andree  R. Bohm. Sprachenkarten (Globus LXXXVII. 350), Wein-
hold  K. Die Verbreitung und Herkunft der Deutschen in Schle¬
sien (Stuttgart 1887), Titta  J. Der nationale Kampf an der
Trebnitzer Sprachgrenze (Trebnitz 1902), llling  W. Mahren und
seine Bevolkerung (Progr. Zwittau 1905). Najvažnejša je knjiga
prof. J. Rauchberga  „Der nationale Besitzstand in Bohmen"
(Leipzig 1905) in članek „Das Zahlenverhaltnis der Deutschen
und Tschechen in Bohmen" (Deutsche Arbeit 1902). K obema pa pri¬
merjaj kritike dra Krejčija  v Novi Č. Revui II. č. 3, A. Hubke
v Pokrokovi Revui 1905 I. 17, J. Herknera  v Archivu fiir
Social-Wiss. und soc. Politik T. XXIV. in Živanskega in Lepara
v Narodop. Vestniku 1906. Češka literatura žalibog nima dobrega
celotnega dela o svojih jezikovnih mejah. Važnejša dela, ki obde¬
lujejo posamezne pokrajine, so: A. Hubka  Naše menšiny a
smišene kraje na češkem jihu (Praha 1900), Menšinova prače
(Praha 1904), Soukrome sčitani lidu z r. 1900 (Praha 1906), A.

275

Bohač Vyvoj jazykovych menšin a ostrovu na Morave v po-
slednim desitileti (1890—1900). Narod. Vestnik 1907. Vyvoj jazy-
kove hranice na Morave 1—11. (Zprava realky v Uh. Brode 1907 - 8),
Vyvoj Čechu a Nemcu na Morave (Čas. Mat. Mor. 1908), Boj o
češke menšiny v poslednich dvou letech (Praha 1909, otisk z
Času), J. Šubert in Vltavsky,  Čechove na Žatecku (Žatec
1902), Zd. L ep ar Mena obyvatelstva v zemfch koruny češke
podle soupisu r. 1900 (Praha 1904), Kterak pribyva obyvatelstva
v zemich koruny češke (Zemev. Sbornfk 1903. IX), Živansky
Vyvoj českeho a nemeckeho obyvatelstva v Čechach 1880—1900
(Obzor narodohospodarsky Praha 1904), Populačni a hospod.
vyvoj Moravy (Zemedel. politika lil. Praha), J. S vozil  Pohyb
obyvatelstva ve Slezsku (Naše Doba. 1902 Praha), Vyhlidal  J.
Naše. Slezsko (Vlast XVI. 535), Šubert  J. Vyvoj a život českych
inenšin. Most 1908. Razen kart, ki kažejo razširjenost Čehov v
Avstriji (Berghaus, Hanfler, Czoernig, Ficker, Lenionnier) in kart
vsega Slovanstva (Šafaftk, Rittich atd.), jih imamo še pri nave¬
denih delih J. Zemmricha, R. Andreja, Fr. Helda, J. Rauchberga,
K. Turka in razen teh še naslednje: J. Ji reč ek Mapa kral.
českeho (Praha 1850), J. Erben  Polit, a mistopisna mapa kral.
českeho (Tabor 1869, 10. izd. 1883), E. Wagner  Narodnostni
mapa kral. českeho (Praha 1886), A. Hickmann  Das d. Sprach-
gebiet in Bohmen, Mahren und Schlesien (Wien 1898), P. Lang-
hans  Deutsche und Tschechen in Nordbohmen (Gotha 1899;
prim. referat V. Franceva  v 7KMHII. 1901 in E. Muške  Nova
narodnostni mapa sev. Čech. Češka revue 111. 1899), J. Rauc  li¬
ber  g Sprachenkarte von Bohmen (Wien 1904), Fr. Perko
Schulkarte von Bohmen nach dem Stande von 1905 (Nyrany
1906), J. Šubert in V. Hošek  Podrobna narodnostni mapa
severozapad. Čech (Most 1908), Šem bera  A. Mapa zeme mo¬
ravske (Viden 1863 in 1878), Fr. Held  Nationalitatenkarte von
Mahren und Schlesien (Petermanns Geogr. Mitth. XXX. 161),
Pl e singer  V. Morava a Slezsko (Budyn nad Ohfi 1905),
C h y t i I Al. Narodnostni mapa Moravy (Olomouc 1—II 1906-7);
k zadnjemu štetju (1900) prim. tudi karto Cisleithanije v Oesterr.
Statistik Bd. 63, Heft 1. 1902 (a samo po okrajih).

O Čehih na Pruskem prim. Slavik  Potomci českych
bratri v pruskem Slezsku (Svetozor 1870, 21), Vyhlidal  J.
Bavorov a okoli v prus. Slezsku (Č. Lid X. 191), Čechove v prus.
Slezsku (Kromeriž 111. izd. 1900), A. Gruda  Pruske Opavsko

18 *

276

(Kalendar Ustr. Mat. 1885), Tetzner  F. Die Tschechen und
Mahrer in Schlesien, Globus 1900. LXXV111. Nr. 19—21 (prim.
istega Slawen in Deutscliland 249), Wiirzburger  E. Tschechen
und Polen in Sachsen (Zs. d. sachs. stat. Bur. 1904. 2571, Kubi  n
J. Čechove v Kladsku (s mapou) Nova Češka Revue 1905. 420,
Jsl? 6, J. Buk Naši v Kladsku (Nar. Listy 1905, 15. unora), Čechove
v Prusku (Obzor Matice Slov. 1893. 1. 5). Sicer išči vso ostalo
iteraturo v Vyhlidalovi knjigi. O Čehih na Nižjem Avstrijskem
prim. J. Herben  Naši bratri v Dolnich Rakousich (Sl. Sbornik
18851, J. Urban  Jak jest živel českoslovansky v Dolnich Ra¬
kousich silny? (Sbornik Čechu dolnorak., Viden 1895, 4), A.
Hubka  Čechove v Dolnich Rakousich, Praha 1901, Nowotny
Fr. Die sprachlichen Verhaltnisse Niederosterreichs (D. Erde III.
97), O čeških naselbinah na Ogrskem prim. N i e d e r 1 e Narodopisna
mapa uher. Slov. 133 (tam je tudi literatura) in L a d. Bartho-
omaeides  De Bohemis kishontensibus antiquis et hodiernis
commentatio historica (Posonii 1796) in J. Auerhan  Češke
kolouie v jižnich Uhrach (Pokrok. Revue 1908, 276, tudi v po¬
sebnem odtisku), Klima  S. Češke osady dolnouherske (Č. Lid
VIII.), — na Ruskem: članek A. Pospišila in V. Oliča v žurnalu
Pycciciil 1 Iex , i> 1907, N° 15—16, ki je izšel tudi posebe pod na¬
slovom VI. Olič  Dejiny českeho vystehovalectvi na Rus (1908),
Šwiat slow. III. 403, pri Čubinskem TpyflH VII. 308, in članek
M. Nemec  k a Prehled českych osad v gubernii volynske (Zemev.
Sbornik VIII. 1902). O Čehih na Hrvaškem Auerhan  J. Čechove
Chorvatsku (Pokrok. Revue 1908, IV). O čeških kolonijah v
Ameriki: Jan Wagner  Češti osadnici v Americe (Praha 1887),
Habenicht  J. Dejiny Čechu americkych. Stat Missouri (St.
Louis 1905), Čapek  T. Pamatky českych emigranti! v Americe
Omaha 1907), Dr. J. Guth  Čechove v Americe (Čas. Turistu
XVII. 13).

§ 22. O Slovakih na Ogrskem prim. sledeča dela (s kar¬
tami): Niederle  L. Narodopisna mapa uherskych Slovaku na
zaklade sčitani r. 1900, Praha 1903 (II. izdaja pod naslovom
„Uheršti Slovaci“, Praha 1906), Kordsi  J. A felvidek eltoto-
sodasa. Nemzetisegi tanulmanyok, I—III. (Budapest 1898) in Balogh
P. A nepfajok Magyarorszagon (Budapest 1902). V. z Cin tulu
je izdal manjšo karto o Slovakih, v Ottovem Slovniku Naučnem
s v. Slovaci in v reviji „Naše Slovensko" 1908.

277

Starše in manjše narodopisne karte Ogrskega je izdal še
J. Homolka,  večje F. Rethey  A magyar etbnogr. terkepe
(Budapest, na podlagi štetja 1. 1880). K sporni ruskoslovaški meji
prim. glavno Kočubinskij  3an. HoBop. y hhb. XX. 1876 in
Ileip  OBib (jKMHIL 1892, II. 447). Nova literaturaje nastala vsled
navedenega članka v knjigi Niederleja, proti katere meji, narisani
na podlagi podatkov uradnega štetja, so se postavili ruski učenjaki.
Prim. Tomašivskij  Št. v Zap. nauk. tov. im. Ševčenka LVI.
34, Ni e d er le L. K sporu o ruskoslovenske rozhrani v Uhracli
(Slov. Prehled V. 345, VI. 258), Mišik  Št. Narodopisne pomery
na uzemi Spisa (Slov. Potil’. 1903. 418,477,511), A. Budilovič
Kt>  Bonpocy o nneM. othoiii. bi. yropcKOft Pycn (Živ. Star. 1903
III.), Škuitet/  J. O hranici mezi Rusmi i Slovakmi (Slov. Polil’.
i89b, 125), Klima  St. Ruskoslovenska hranice na vyčhode Slo¬
venska (Slov. Prehled IX. 60), Czambel  S. Slovenska reč a jej
rmesto v rodine slov. jazykov I. 1. Turč. Sv. Martin 1906. Po
Czambelu ;e Niederle dopolnil in popravil svojo karto v članku
„Nova data k vychodni slovenske hranici v Uhrach" (Narodop.
Vestnik 1907 l.z2  mapama). Novo mapo Tomašivskega  smo
navedli zgoraj na str. 265.

Slovaške kolonije: Uroš  Bo  or  O dolnozemskych Slo-
vacich (Slov. Prehled IX. 245), J. Bella  Bekešska stolice (Slov.
Pohl’. 1901, 531), Slovšci v bekešskej stolici (ravnotam 1902,
295), F. Kutlik  Bač-Sriemski Slovaci (Nem. Palanka 1888),
Koleny  M. Banatski Slovaci (Sl. Pohl'. 1892, 462), Al in L.
Slovenšti osadnici v Sremu, Bačce a Banate (Slov. Sbornik 1896,
62); O kerešturskih Slovakih: VI. Hnatjuk  PycbKi ocejii b
Bairti (3au. Toe. IIIeBH. XXII), CaoBara hh  PycHini (3an. Tob.
ITTabu.  XLII., LXIII.), Pastrnek  Fr. Rusini jazyka slovenskeho
v Dolnich Uhrach (C6opHiiicL no CJiaBsiHOBliflhHiio. II. Peterburg
1907 in starejši čianek v Listih filolog. 1898,404), Sobolevskij
A. 9THorp. OooBp. 1898 4, 147, Polivka  J. Listy fil. 1907,26.

Slovaki na Dunaju: A. Štefanek  Slovaci vo Viedni (Slov.
Prehled VI 152). O emigraciji in prirastku Slovakov: Stodola
E. Prispevok k statishce Slovenska (Slov. Polil’. 1902, N»7—9 in
Slov. Ptehled VI., 297) in dalje članke v Slov. Obz. I. 1907, 3 sl.,
Hedegiisu  R. (Budapesti Szemle 1899), Fiirdeka  St. (Oswal-
dovo Tovaryšstvo III.). Dalje prim. V. z Cintulu  Narodnostni
pomčry Udu slovenskeho v Uhržch (Zem. Sb. IX. 1903, 193).

278

K § 23. Razen uradnih izkazov in više navedenih splošnih
spisov o češkonemških razmerah prim. še: Niederle  (Slov.
Prehled 1893. V. 4), Čip e ra (Nar. Listy 1902 17. XI., 1903 9.
11), J. Parička  Kol'ko je nas a kde všetko byvame? Slovensky
kalendar na r. 1905 str. 25, A. Štefanek  Slovaci vo Viedni
(Slov. Prehled VI. 152), istega KoPko Čechoslovanov jest v Dol-
nych Rakusoch a zvlašte vo Viedni (Slov. Prehled VIL, 292).
Zanimiv starejši račun je izdal A. Sem bera  Mnoholi jest Čechu,
Moravanu a Slovaku a kde obyvaji (Čas. Čes. Mus. 1876 413),
Hub k a A. Soukrome sčitam' lidu r. 1900 (Praha 1906), Dr. E.
Stodola  Prispevok k statistice Slovenska (Slov. Potil’. 1902
Nr. 7 — 9), D. J. R. Statistika Slovenska (Slov. Obzor. 1. 1907),
Živansky  T. Narodnostni statistika Rakousko-Uherska (v delu
Češka politika, red. Z. Tobolka,  Praha 1906, 1.215), Auerhan
Dr. Češke vystšhovalectvi (Pokrok. Revue, II. 1906, 370). O
Ameriki prim. pri Valjavcu  Ljubi. Zvon. 1902, 111, R. Pilatu
(Nar. Listy 23. Vlil. 1901), T. Čapki  Pam;itky Českych emigrantu
(prim. Narodop. Vestnik 1907, 160). O notranjem preseljevanju
na Češkem prim. spis „Obyvatelstvo Čech dle rodište a pobytu
v dobe sčitani r. 1900“ vyd. Zemskou statist, kancelari (Praha 1905).

K § 24. O češkoslovaških plemenih primerjati razen knjig
o češki dialektologiji Šem bere  A. (Zakladove dialektologie č.
Viden 1864) in Bartoša  Fr. (Dialektologie moravska, Brno I.
1886. II. 1895; prim. tudi istega Ud a narod 1. — II. 1883—5 in
Moravsky lid, Telč 1892), še te posebne publikacije: O Hodih: Ed.
Ruffer  Der polnische Volksstamm in Bohmen (Aus allen Welt-
theilen 1876, Vlil.), J. Erben  Dejiny Chodu (Kvety 1868), Br.
Grabowski  (Wišla 1895, IX.), M. Pa n g eri Die Choden zu
Taus (Mitth. f. Gesch. d. Deutschen in B. XIII. 144), Loserth
Die Choden zu Pfrauenberg (ravnotam XX. 105), J. Emi er
(Pam. arch. VIII. 263), Jireček  H. (ravnotam XIV. 117), Cho-
dove stražcove českych hranic (Praha 1901). Literaturo o Va-
laškem je zbral M. Vaclavek  (Narodopisny Sbornik III. 1898,
49), k nji pa še prim. Fr. Pastruek  O piivodu moravskych
Valachu (Čas. Mat. Mor. 1907, XXXI. 113); prim. tudi njegov
članek „Land und Volk in der mahr. Wallachei“, Zs. f. osterr.
Volkskunde III. 40, 236). O Slovakih valčickega okraja: Šem-
bera  A. O Slovanech v Dolnich Rakouslch (Čas. Č. Mus. 1845),
J. Herben  (Čas. Mat. Mor. 1882) in J. Karasek  v Sborniku

279

Čechu Dolnorakouskych (Viden 1895, 216). O Detvi: K. Med-
vecky  Detva (Detva 1905). O. Herrman  (Termeszettudomanyi
kdzlony 1899 Nr. 354—357. Prim. Škultety  Slov. Polil’. 1900,
346). O Šlezkem : S1 a m a Fr. Vlastenecke putovani ve Slezsku
(Praha 1886), Hruby  J. Slovane ve Slezsku (Osveta 1878).

O ogrskih Slovakih pa še posebe prim. tele knjige: Zawi-
1 inski  R. Slowacy, ich žycie i literatura (Varšava 1899', Slo¬
vensko. Sbornik stati venovanych kraji i lidu slovenskemu (red.
L. Niederle, Fr. Pastrnek, J. Vlček) Praha 1901, S. Czambel
Minulost, pritomnost i budoucnost československe jednoty narodni
(Praha 1904), Kalal  K. Slovensko a Slovaci (Praha, Matice Lidu

1905) , Čap ek Th. The Slovaks of Hungary (New-York 1906),
Grabski  St. Slowacy (Varšava 1901), J. Botto  Slovaci (Turčan.
Sv. Martin 1906), Pietor  A. Napor—odpor (Turčan. Sv. Martin

1906) , R. Targo  Vyhubit! (Telč 1906), Betty  G. Der Kampi
der Nationalitaten in Ungaru (Zeit, Wien 1903, Nr. 434—4),
S e t o n - Wa t s on R. W. (Scotus Viator) Racial problems in
Hungary. London 1908, in članka „Slovaci“ — „Slovensko“ v
Riegrovem in Ottovem Slovniku Naučnem. Razen tega še prim.
Niederle  Pruvodce po narodopisnem museu česko-slovanskem
1. vyd. Praha 1895, III. doplnene Ad. Černyni, Praha 1903 in
množino gradiva, skupljenega v zborniku Česky  Lid  red. Č.
Zibrt 1. — XIX. in članek o Češkem in Moravskem v Naučnem
Slovniku Riegrovem in Ottovem. Vsi narodopisni podatki so izšli
zbrani v času narodopisne razstave v delu ,.Narodopisna vystava
českoslovanska v Praze 1895“ (red. K. Klusaček, E. Kovar, L.
Niederle, Fr. Schlaffer, Fr. Šubert). Praha 1896.

E. Albert in L. Niederle  Die phys. Beschaffenheit der
Bevolkerung Bohmens (Oester. ung. Mon. in Wort und Bild, Bd.
Bohmen 1.), J. Matiegka  Telesna povaha českeho lidu (Narod.
Vystava 68), Počatky a postup. anthr. studia obyvatelstva zemf
českych (Nar. Sbornik lil. 72).

VI. Slovenci.

(Z dodatki J. Mačkovška.)

Primerjaj Lemonnierovo mapo iz 1. 1880 in k temu nove
dodatke in popravke v člankih: F. L. Hranice Slovincu korutan-
skych a italskych (Slov. Prehled 1. 37), F. H a deri  a p Die Karntner
Slovenen — ilire nationalen Verhaltnisse und Bestrebungen (Kla-

280

genfurt 1885.), A. Beg Slovensko-nemška meja na Koroškem
(Ljubljana 1908), Narodni kataster na Koroškem (Ljubljana 1910),
Dr. M. Wutte  Die sprachlichen Verhaltnisse in Karaten auf
Grundlage der Volkszahlung von 1900 und ihre Veranderung im
19. Jahrhundert (mit 1 Karte, Carinthia 1906); starejše stvari so:
Urban Jarnik  Andeutungen iiber Karntens Germanisierung
(Carinthia 1826). J. Erben  Vojvodstvo Koroško (Slov. Matica 1866)
A. Beg Slovensko-nemška meja na Štajerskem (Ljubljana 1905),
Dr. R. Pfaundler  Die nationalen Verhaltnisse in Steiermark
am Ausgange des 19. Jahrhunderts (Statist. Monatschrift, 1906),
Grundlagen der nationalen Bevolkerungsentwicklung Steiermarks
ravnotam, 1907), Sprachenkarte der Steiermark (D. Erde, 1907)
Ad. Cerny  Slovinsko-nemecka hranice v Štyrsku (Slov. Prehled
Vlil. 217), Orožen,  Potopis od slovensko-nemške meje (Plan.
Vestnik 1901); starejše stvari so: M. Muršec  Od slovensko-
nemške meje na Štajerskem (Prijatelj, 1855), B. Raič,  Potnikove
misli in opazke hode iz Maribora po ovinkih v Maribor (Novice
1860), Slov. Štajer,  Dežela in ljudstvo (Slov. Matica 1868).
St. Klima  Slovnici v Uhersku (Slovan. Prehled Vlil. 117, 272),
A. Trstenjak  Ogerski Slovenci (Ljublj. Zvon 1902, 173), Slo¬
venci v šomodski županiji na Ogerskem (Ljubljana 1905), Balo  g h
Nepfajok. Atlas Tab. XVII. III. c., Vit z Cin tulu  Jihoslovane
v zemich koruny uherske podle soupisu z r. 1900 (Sb. č. spol.
zemevedne, XI'. Dr. M. Wutte  Die sprachlichen Verhaltnisse in
Krain (mit 1 Karte, D. Erde, 1909), A. Beg Slovensko nemška
meja na Kočevskem (s karto, Ljubljana 1911), A. Hauffen  Die
deutsche Sprachinsel Gottschee (mit 1 Karte, Graz 1895); J. Erbe  n
Vojvodstvo Kranjsko (Slov. Matica 1866). A. Pravda  je napravil
skico Primorskega (Slovan. Prehled 11.29, 250), E. Fait  Narodo¬
pisne pomery v rakouskem Primofi (ČČM 1890), Dr. M. Wutte
Das Deutschtum im osterreichischen Kiistenland (mit 1 Karte,
D. Erde, 1909), Dr. P. Tom asi n Die Volksstamme im Gebiete
von Triest und lstrien (Triest, 1890); starejša dela: C. Freiherr
v. Czoernig  Das Land Gorz und Gradišča (2 Bde, Wien 1873/74).
Etlmographische Karte des osterreichischen Kfistenlandes (Triest
1885), G. Marinelli  Slavi, Tedeschi, Italiani nel Iitorale austriaco
(Venezia 1885), Dr, F. Tetzner  Die istrischen Slaven (Globus
XCI1„ 85).

O beneških Slovencih obstoja dosti značna literatura filo-
zofičnega značaja s potrebnimi narodopisnimi uvodi. Glavna dela

281

so: G. Loschi Resia. Paese, abitanti, parlate (Firenze 1898), C.
Podrecca  Slavia italiana (Cividale 1884) in Rutarjevo,  niže
navedeno. Pregled cele literature glej pri A. Černern  (Kvety 1897)
in Rutarju.  Skico ozemlja je izdal Iv.Trinko  v članku Italšti
Slovinci (Slovanskj Prehled I. 225). Primerjaj njegov spis istotam
Vlil. 271.

O vsem ozemlju primerjaj: P. Langhans  Karte der Ver-
breitung von Deut. und Wind. in Sudosterreich (D. Erde 1906),
Zemmrich  Deutsche und Slovenen (Globus 1895), L. Neu¬
mann  Die deutsche Sprachgrenze in den Alpen (Heidelberg
1885), J. Šuman  Die Slowenen (Wien-Teschen 1881), Zd.Lepar
Slovinci v Korutanech, Styrsku a v Kransku die sčitani r, 1890
(Sb. č. spol. zemevedne 1899, 225), K. Chodounsky  Slovinci
(Slov. Prehled V. 349), Dr. F. Tetzner  Die Slovenen (Globus
XCI. 265), F. Salata  Nationalitatenstatistik Osterreichs mit be-
sonderer Beriicksichtigung des Siidens' (Nuova Antologia 1903),
Dr. M. Hainisch  Einige neue Zahlen zur Statistik der Deutsch-
osterreicher (Leipzig-Wien 1909). Edina karta slovenskega ozemlja
v slovenščini je dosedaj P: Kozlerjeva:  Zemljevid slovenske
dežele in pokrajin (kratek slovenski zemljepis in pregled, Dunaj
1854). Slovenska Matica pripravlja novo.

Pod skupnim naslovom „Slovenska zemlja" izdaja Slov.
Matica pregledne popise narodopisnih in statističnih razmer. Izšli
so dosedaj: S) Rutar  Beneška Slovenija (1899), Trst in Istra
(1896-7), Goriška in Gradiščanska (1892), Fr. Orožen  Kranjska
(1901-2), Dr. M. Potočnik  Koroška (s karto po rojstvu, 1909-10).
Starejši je spis, ki sta ga izdala J. Majciger in Pleteršnik
Slovanstvo 1. (Ljubljana 1874). Nadalje primerjaj: Xapy3nn r i>
AucTpiicK.ut Kpaftna Cno. 1902 in sestavek M. Murka  v Ottovem
Slovniku Naučnem.

Publikacije ljudskega štetja: Osterreichische Statistik,
Specijalni repertorij krajev  na Koroškem, na Štajerskem,
na Kranjskem, za avstrijsko-ilirsko Primorje (za leto 1880 in ravno-
tako za leto 1890); za 1. 1900 so izšli Leksikoni občin  v vseh
onih deželah tudi v slovenskem jeziku (Repertoriji so bili dvo-
ali celo trojezični). — A magyar korona orszagaiban az 1881 čv
elejen vegrehajtott nepszainlalas  fobb eredmenyei (1. kotet,
Budapest 1882, Slovenci so šteti med „drugimi“), A magyar korona
orszagainak h e 1 y s e g ne o tar a (Budapest 1892, Slovenci imajo

282

svoj stolp), A magyar korona orszagainak 1900 čvi nepszam-
lalasa.  Elsd resz. A nepesseg aitalanos leirasa koszegenkent
(Budapest 1902, Slovenci so šteti zopet med „drugimi“). —

V Italiji so bili drugi narodi prvič šteti 1. 1901 in še to
precej primitivno (navedeno je le število rodbin). Materijal je
priobčen v publikaciji: Censimento  della Popolazione del

regno d’ Italia al febbraio 1901. (Voluma II. 385).

VII. Srbi in Hrvati.

K § 30. Razen preglednih kart Slovanstva In balkanskega
. poluotoka, ki smo jih navedli zgoraj na str. 262, še prim.:

Dejardins  K. CpOnja h 3eMav&a y KOHMa ce cpdcitifi
roBOpn (Beorpap; 1853), M. S. Milojevič  BraorpaijjiCKa Mana
CpOa n cpnciarc seMaj&a. (Beorpap; 1873), HapoflnocTH h aeMj&o-
iihchh npernen cpefliior sena npaBe Cponje ca e-rnorp. ManoM
cpncKHX seMHvba y KneaceBimaMa CpRnjn, Ilpnoj Popn, Byrap-
cKoj, Kpaj&. PyMyEHjH, ABCTpo-yrapcKOj h  TypcKoj papeBH-
naMa (Beorpas), IIyToiiHC sena npa.Be (cTape) Cponje (Beo-
rpafl 1872); M. S. Veselinovič  Einorpa^cica Mana Cp6a
(v časopisu CpncTBO 1886 IX.), Cpon y MaheflOHHjH n y jyacnoj
Cpčiijii (Beorpap; 1888), rpaHHHHii HiijajieKai Meijy cpdnMa h
6yrapHMa. C 1 KapTOM (Beorpaa 1900); Gopčevič Spir.  Die
ethnogr. Verhaltnisse Macedoniens und Altserbiens (PetermaniTs
Mitth. Geogr. 1889 III.), Alt-Serbien und Macedonien (Wien 1890),
izšlo v ruskem prevodu M. Petroviča pod naslovom Ciapaa
CepCua ii MaicejiouiM (Cuo. 1889); Milan Andonovitch
Carte ethnographique serbe avec les limites meridionales des la
Vieille Serbie et celies de la Serbie du tsar Douchan. Belgrade
1903 (Ane. ed. des etudiants de 1’Universite de Belgrade revue
et corrigee). Ta karta srbskih dijakov je izšla I. 1891 pod na¬
slovom: ETiiorp. Kapia cpnciciix aeMft.-bi napuljena na 0CH0By
ncTopnja, jesmea, oCunaja (Beorpa« 1891); A. B e 1 i č flianeKTO-
JiormiecKaa Kapxa cepoeitaro ii3WKa (Ctuth  no CJiaBHHOBifl. II.
Čud. 1906), V. Jakšič  0 nJieMenHOM't coctubIi HaceJieHia bl,
khsiik. cepčcKOMB (s karto). 3an. p. reorp. očig. lil. 1873. Wei-
gand  G. Die Rumaenen in Serbien (Globus 1900. LXXVII.
265), Fili pešcu  T. KapaBaamica HaceJita y Bocnn (Tji&chhk
aeM. Mya. 1907).

283

K § 31. F. Vrbanič Demografske prilike u južnih Sla-
vena (Rad CXX1X. 172, 1896), istega Jedno stolječe u razvoju
broja žiteljstva Hrvatske i Slavonije (Rad CXL. 1899), Žiteljstvo
po narodnosti u Hrvatskoj i Slavoniji od g. 1880—1900 (Zagreb
1891), Danes  J, Hustota obyvatelstva v Hercegovine (Praha 1902),
istega Die Bevolkerungsdichtigkeit der Herzegowina (Prag 1903),
Hauptresultate der VolkszShlung in Bosnien und Herzegowina
vom 22. April 1895 (Sarajevo 1896), CT&THCTHKa Kpan>3Bnne
CpCaje. T. XXIV. (Beorpatt 1905), Ži vojnovič  J. yrapctca
CTaracTHica h Cp6n y yrapcKoj (JleT. MaT. Cpn. CCXXI1. 1903),
Zori  čič  Popis žiteljstva od 31. prosinca 1900 u kraljevinama
Hrvatskoj i Slavoniji. Glavni rezultati po upravnim občinama
(Zagreb 1902), Dr. Bobinac  K. Vjenčanja, porod i pomor
u kralj. Hrvatjkoj g. 1897—98 po narodnostima (Viesnik kr.
zem. stat. ureda II. 1900), Cin tula  V. Jihoslovane v zemich
koruny uherske na z&klade soupisu z r. 1900 (Zemčv. Sb. 1905
XI. 65), Censimento detla popolazione 1el regno d’Italia ai
10 tebra.o 1901. Vol. (I. 385, V. Lili. (Roma 1903, 1904), Ano-
nym  Naseobino madjarske i njemačke u Hrvatskoj i Slavoniji
(Obzor zagrebški 1908 Nr. 1), P. Markovič  BpojHO onajtaae
Cp6a h XpBaia y XpBaTCKoj a CjianonHj« (JleT. MaT. Cpn.
1902, 97), V. Ruvarac  llpaBOCJiaBHH CpCn y XpBaTCKOj h
C jiaBOtiHjH (3arpeC 1907). Mapa.

K g 32. Lukjančnko  A. KafucaBCKoe Bapbnie (KieB.
y hhb. Hsb. 1905), Broch  O. Die Dialekte des sudl. Serbiens
(Schriften d. Balkankom. L. A. I. 3, Wien), Reše  tar  M. Die
Čakavština und deren einstige und jetzige Grenzen (Archiv f. sl.
Phil. XIII. 1890) in njega „Der štokavische Dialekt" (Schriften
der Salkankommission der Akad. in Wien. Ling. Abth. I. IV.
(1907), Biedermann  H. Die Serben-Ansiedelungen in Steier-
mark und im VVarasdiner Grenzgeneralat (Graz 1883), I. M ti¬
če tič O moravskim Hrvatima medju Hrvatima Donje Austrije
i Zapadne Ugarske (Vjenac 1898), Herben  J. Tri chorvatskfe
osady na Morave (Čas. Mat. Mor. 1882), Mal ec A. Moravštf
Hrvati (Č. Lid Vil. 186). Ostalo starejšo literaturo išči v Češkem
Lidu VI. 577 in v članku Karaskovein  v Sbornlku dolnorak.
Čechu (gl. više str. 279), Popov  N. CepCbi B'b ABCipin (P.
BTcthhkb 1865. T. LV1I, Boeimoe nocenenie CepOoBt B’b Ab-
CTpln h Poccin (B'£cth.  Eitp. 1870), SchvvickerJ.  Polit. Gesch.

284

der Serben in Ungarn (Budapest 1880), Piko  (Picot) Cp6n y
yrapcKoj (BeorpaA 1883), Anonym  Les Serbes de Hongrie
(Prague—Pariš 1873), A. Hadžič  Serben in Sudungarn (Oester-
reich-Ungarn in Wort und Bild. Bd. Ungarn 11. 1890). O naselbinah
prim. pred vsem karto pri Baloghu  Nepfajok. Tab. XVII. III c,
XXII. VIL—VIII c. Srbi v Italiji: Troilo  E. Oli Slavi nell’ Abruzzo
Chietino (Atti della Soc. rom. di Antropol. VI. 2. 1899), J.
Aranza  Woher die siidslav. Colonien in Itaiien? (Archiv f. si.
Phil. XIV. 78. 1891), A s coli  Saggi ed appunti (Milano 1867),
Rubertis  Delle colonie slave in Napoli (1856), Makušev  O
GiaBJiHaxi> MOJiH 3 Karo rpaijiCTBa B'b mmoft HTajiin (3an. AicaA-
H. 1870, XVIII.), Kovačič  Gli Slavi Serbi nell’ ltalia (Ancona
1884), CpncKe HaceoSnne y jyntHoj HTajmjn (PjiacriHK cpn. yn.
Ap. 1885. LXIL), Baldacci  A. Die Siawen von Molise (Globus
1908. XCIII. 3) s karto, M. Rešetar  Slavenske kolonije u Italiji
(Dubrovnik 1907 z literaturo); prim. tudi članek J. Smodlake
v koledarju „CBaHHh“ 1906.

Županič Nik.  CucTeM norop. aHTponoJioraje BanicaH-
ckhx Hapofla (BeorpaA 1908), Weissbach  A. Die Serbo-Kroaten
der adriat. Kiistenlander (Berlin 1884), Die Bosnier (Mitth. anthr.
Ges. Wien 1895, XXV.), Die Serbokroaten Kroatiens und Slawo-
niens (ravnotam 1905, XXXV.), Vuk K a r a d ž i č Cp6n cbh h CByfla
(KoBHejKHfa B. 1849), Ivanič  J. ByaeBpn h IHokah y BanKoj,
Bapann h Jlmpi (BeorpaA 1899), L. Miletič  Liber die Sprache
und Herkunft der Krašovaner (Archiv f. sl. Phil. 1903. 161; prim.
Bwr. lip. T. 2), J. Ž i v o j n o v i č KpamoBaHH (JleT. MaT. Cpn.
1907. II.—111.), Gonczi  F. Murakdz es kepe (Budapest 1895),
Jankč  J. Adatok a bacsbodroghmegyei sokaczok neprajzanoz
(Budapest 1896), J. Stradner  Zur Ethnographie Istriens (Zs.
fiir Osterr. Volkskunde III. 97), Hranilovič pl. Hinko i Hirc
Drag.  Zemljopisni i narodopisni opis kraljevine Hrvatske, Sla¬
vonije i Dalmacije I. (Zagreb 1901), S tarč  Jos. Die Kroaten im
Konigr. Kroatien und Slavonien (Wien 1882), M. Milčevič
KiiejiteBuna CpCnja (Beorpafl 1876), KpajBeBHua CpOnja (B.
1884), V. Karič  Cp6nja (BeorpaA 1888), A. Ro vinski  j 'lepno-
ropisi B'B en npouiJiOMt ii  nacTonmeMTj (Cn6. I. 1888, 11. 1897 do
1905), N. Dučič  Ujma ropa (FjiacHHK cpn. yn. Ap. 1874, XL.;
prim. CnaB. EjiceroAiuncb. Kienb 1878), L. Kovačevič  (M. Mi¬
lanov) Lljie-vie Ky'in BeorpaA 1904), Jovanovič  A. Bpaaa h

285

H>ero. HoMopaBJtbe (^ejio XX.), Nušič  Br. Kocobo I. (Hobh  Čaj;
1902),  J.  Erdeljanovič  ILieMe Kyuii (Beorp. 1906),  Bezenšek
A. Bolgarija in Srbija (Celovec 1897), Matkovič  P. Kroatien
und Slavonien (Agram 1873), Berezin  L. V. XopBaTia, Cjiano-
nin, žlajiMiiTisi h BoeHnaa Fpaiuma (Cn6. 1879), J. Csaplovics
Slavonien (Pest 1819), Kanitz  F. Das Konigreich Serbien und
das Serbenvolk (Wien 1868. II. izd. 1904), Ovsjannyj  N. Cep¬
elin ii  CepCbi (Cn6. 1898), Stare  J. Die Kroaten (Wien 1882),
Lipovski  j A. L. XopBam (Cnd. 1900), Kulakovskij  P.
Cepobi, nx r i> CTpaHa h HapoflT) (Cn6. 1905), M. Murko  Kroaten
und Serben (Oesterr. Rundschau IX. 4). Množico člankov in knjig
(političnih, pred vsem o Srbiji in Bosni) išči pri Florinskem
CnaB. iuieMsi v članku CepSti in pri N. Petroviču  Omeji,
(fipaim. 6n6jraorpa(J)Hje o Cpdioia n XpBaTHMa, 1544—1900
(Eeorpajj 1900. Podrobne članke o posameznih krajih prinaša
»Zbornik za narodih život i običaje južnih Slavena" pod red. A.
Radiča (Zagreb 1896 sl.) in zbornik srb. akademije Hacejma
cpncKHX 3eMU^.‘i I. — V. (Belgrad 1902- 9).

Literaturo o Stari Srbiji  glej v naslednjem članku.

VIII. Bolgari.

K § 34. Posebne narodopisne karte Bolgarov dozdaj še ni.
Podrobno, na podlagi štetja izdelano karto ima avtor te knjige,
a ni izdana. Zato prim. karte vsega Balkanskega polotoka, nave¬
dene na str. 262 in karte Srbov (na str. 282) in na zadnje neko¬
liko špecijalnih kart Macedonije v spisih: Gopčevič  Sp. Make-
donien und Altserbien (Wien 1889, prim. Petermannove Geogr,
Mittheilungen 1889), Weigand  G. Aromunen 1. (Leipzig 1895),
Kmtoiti. B. MaKejtoiuiJi (Sofia 1900), Mhjiioicobb II. IIhtb
9 Tiiorpa$. Kapri. MaKejionin (Sofia 1900), Meinhard  Etlmo-
graf. Karte von Macedonien (D. Rundschau f. Geogr. XXI. 1899,
434), Cartes ethnographiques des vilayets Salonique, Cossovo
et Monastir (Sofia 1903), Eug. Barbarič  h Carta etnografica
della regione albanese (v delu „Albania“, Roma 1905), Mar en in
N. AjiCaiiHJi h aJiGaHHUiirfe (Sofia 1902), Bran  cof  f D. M. La
Macedoine (Pariš 1905), Voinov  J. F. La question macedo-
nienne (Pariš 1905), Iširkov  A. 3anajtHaTa rpaiiHija na Ma-
Kejioimsi (Sofia 1908). Pregled vseh narodopisnih kart Macedonije
išči v Cvijičevih  HeKOJiHKa npoMaipama 23 sl.

286

O bolgarski meji in narodopisni sestavi bolgarskega carstva
primerjaj naslednje knjige: Niederle  L. Narodnostni pomery v
knižectvi bulharskem (Narod. Vestnik 1908, 25), Conev  B.
yBOfli, bts  HCTopnaTa na 6'Mrap. esHKt, (COopii. nap. jtmotb.
XVIII. 354), Miletič  L. CrapoTO ČBJirap. HaceJienne ciBepo-
H3T. Buirapna (Sofia 1902), Ji reče  k K. Etlinische Verande-
rungen in Bulgarien (Oest.-Ung. Revue 1890). Izšlo tudi v bol¬
garskem jeziku „ETHOrpa$. npoMbHeHHSi bb  BbJirapiM (C6op.
nap. yM. V. 500, 1891), A. Šopov  Btjjirapii hort.  crkiiHTli na
Haparpa/Bb (] (ep. Cn. XXI.—XXII.), Butrapn okojio  U,apnrpaffi>“
v delu „HapottnocTLTa ti e3HKT, Ha MaKejtonittirli” (Plovdiv 1888),
Sarafov  M, HapoRHOCTitrfc B r b hct.  HacTB na Khjdk. (Ilep. Cn.
V. 1). HapoflH. B'B sanaflHa Macn, na Khsdk. (ravnotam VIII.
46), Drino  v M. IlcTop. ooirkTJieHHe Btptcr, ctut.  na napo/i-
nocTHTi bt,  H3T. nacTb na čwr. Kn. (Ilep. Cn. VII.—VIII. 1, 68,
1884), Sarafov  M. HaccJiemieTO bt, Kn. B-bJirapitn (Sofia 1894),
Dobrusky  V. HSckojiko cbI.aIihhsi 3a H3Typ'iBaitHeT(> Ha
poRon. B-bJirape (Ilep. Cn. XXI. 332), Žane  tov  G. BuirapcKOTO
HacejieHne bi  cpeRH. BtKOBe (Pyce 1902).

Czirbusz  G. Die sudungar. Bulgaren (Volker Oest.-Ung.
XI. Wien 1884), bolgarski prevod je prineslo Ilep. Cn. XII. 65, XIII.
31. XIV. 230. Prim. tudi Fold. Kdzlem XXXI), L. Miletič  Hobii
BJiaxo6'BJirap. rpaMora ort, BpamoBB II. CeRMtirpaR. B’bJirapH
(C6op. XIII. 1896), 3acejieHiieio na KaTOJiHinKiiTli Brjirapn in,
CeRMHrpaRCKO h Banan, (COopmiKt, XIV. 1897; tukaj je tudi
popolna starejša literatura tega predmeta), y ceflMiirpaR. Brjirapn
(Buir. II]i. T. 6. 46), KHii/KHHiiaTa ti gshkb  na Canar. Butraptt
(CGopn. XVI.—XVII. 339). Prim. tudi Cin tul a V. (Zemev. Sbornik
XI. 269).

Skalkovskij  A. BoJirap. kojioioh bt,  BeccapaGin n
HoBopocc. Kpali (Odessa 1848), Koppen  P. Die Bolgaren in
Bessarabien (Petersburg 1853), Fait  Em. Vyvoj bulh. osad v
Bessarabii (Zem. Sbornik V. 204), Rakovsky  IIocTaHOBJieKHH
na 6 r t>Jir. kojiohhh (Bolgard 1864), Zanetov  G. Butr. kojiohhh
bi, PycHti (Ilep. Cii.  XXXVII. 177, XXXIX. 377, XLVIII. 849),
Palauzov  N. Ho iioboab Ha ct. Cuir. kojiohhh bi, PycHa
(Ilep. Cii. LI. 309) Ti torov  Bi,jrr. bb BeccapaCnsi (Sofia 1905),
Ki s im o v P. B-mi’. kojiohhh b'b BeocapaOnti (Bt>Jir. Coiipica
1902, 626, prim. ravnotam str. 16), Popru ženko M. MarepiaJiM

287

HM hct. CJiaB. KOJionift bt>  PocciK (Odessa 1902), Deržavin  N.
Bojirap. KOJiOHia Ha iorli Poccin (C116. 1905), istega Boar. ko-
jioniii HOBopocc. Kpasi (IIbb.  Taijp. yn. apx. komm.  41, Simfero-
pol 1908). Prim. tudi njegove članke v 9th. Očosp., H3B. II. ot«
Ana«. H. Hsb.  C.-IIeiep6 . Cjiub.  BjiaroTB. 06m. od r. 1898)
Muzyčenko  A. IlcTopisr Hacejiema h  $oneT. ocodeHHOCTB
roBopa kpmmckhxi> 6ojirap-b (Hsb. ota. p. ata. XII. II. 72. Prim. tudi
njegove članke v 9 th.  06. 1899 in Hbb. HeTep6. CnaB. Oonp
1903); BoJirapti noceJieHgbi Kpbma (JEbT. Hct.  06m. HecT. VI.
1901), Miletič  L. IIpeceJiBaHero na MaJioaBHftcKurfc BMrapn
bt> KHH5K. (Bkh 1 . np. V. 7.94), K r b n č o v V. list Mana Aaiui
(Bwir. np. V. 8, 52—107), Fait  Em.  Bulharske osady v Male
Asii (Zem. Sbornlk 1900, VI. 33), Weigand  G. Die Aromunen
(Leipzig I. 1895, 11. 1899), Wlacho-Meglen (Leipzig 1902), Ruma-
nen und Aromunen in Bulgarien (Leipzig 1907), Bulg. Siedelungen
in Rumaenien (Globus LXXVIII, 117, 1900), Nenitsesco  De la
Rom&nii din Turcia (Bucur. 1896), J. Bogdan  RomJnii ši Bol-
garii (Bucur. 1897), K t.  n č o v V. MaKesonnii (Sofia 1900), Ver-
kovič  Št. Tonorpa$. onepKT. MaiceflOHin (Petr. 1889), Oiracanie
6biTa Gojit. nneMeHB Hac. Maicefloniio (Moskva 1868).

K § 37. Statistik bolgarske države je bilo izdanih nekoliko,
in sicer na podlagi štetja 1. 1879 (ki pa je bilo samo poskusno),
potem v letih 1881, 1888, 1893 in nazadnje z dne 31. XII. 1900.
Zadnje je najpopolnejše, a celotni rezultati doslej še niso obdelani.
Sem spadajo naslednja dela:

CnacKt Ha HacejienuTb Mbcra bt> kh.  BMrapmi (Sofia
1881, nove izd. 1885, 1891, 1894, 1902, 1906, 1908), Pe3yjrraTH
OTh  np-MposiBaneio Ha HacejrenneTO Ha kh.  BMr. na 1. H h.
1888 r. (Sofia 1888—9), Pe3yjiTaTn... na 1. Hn. 1893 r. (Sofia
1893 in nasl.), Pe3yjrraTH... na 31. fleic. 1900 r. (Sofia 1902-5),
Sarafov  M. HaceneHneTO bt, kh. B-bJir. no 3 m>pBH npličpo-
HBaHHa (nep. On. XLI. 709, XLI1I. 1, 201) E. Fait  Obyvatelstvo
kn. bulharskeho dle trojlho prvnlho sčitanl (Zem. Sb. I. 142),
Atanasov  I. Cthi. cčophhktd (Sofia 1897), L. Niederle  Na¬
rodnostni pomery v knlžectvl bulharskem (Narodopisij Vestnik.
1908 II.), Matov  G. Maiepnajin sa H3ynBaneT0 pa3npli;i'i>-
JieHneTO Ha HacejienneTO bt, Bijirapun no naceJienn srbcra.
(Cdopirairb XXII.—UL), Škorpil  Ch. reorpa<j>HH h  CTaTHCTHKa
na kh. B’bjir. (Plovdiv 1892), Popov  K. PjitcTHriaTa na nac.

288

bb kh. B. (Ilep. Cn. 1902, 683), Rostkovskij  A. Pacnpeffb-
jiejiie jKHTejie® EnTOJiLCKaBO bhji. no HapoflHOCTJiMB h Bhpo-
HCHOB - kflaHisrM'i> (TKhb. Ciap. 1899 1. 61), PacnpefliJieHie hcjit.
CojiyHCKaro bhji. (IKhb.  Oap. 1900,393), Iširkov  A. PoMBHCita
Ho6poflaca (BBJir. Up. V. 4. 78), Danailov  G. Oiilitb BBpxy
seMorpaifiHiiTa Ha B. (Bbjif. Up. 1895. II. N° 9—11), Tep lov
V. MaT. fljM CTaT. Bojirapin, Bpaicin h  MaKejtOHin (Petr. 1877),
Sarafov  M. HacejieiraeTO bi. rpa«. Pyce, Bapiia h IIIyMeHB
(Ilep. Cn. II. N° III. 20, IV. 33), Take  la  D. ffi&KoramHHrk
naBJniKHHHH h  ceflaiiiHHrfe itaiojinuH bb ILiobjihbcko (CfiopiiiiKB
XI. 1894, 103), Teodoro  v A. BBJirapurl; KaTOjmgH bb Cbhhi-
tobcko  (JliT. Ha Sbjif. kh. «p. II. 99. Sofia 1902), Miletič  L.
HamirrJk naBJiHKHHH (COopn. XIX), Hobh «ok. no MiiHaJioro na
naiuHTi naBHHKHHH (CCopH. XXI), Nedelev  Poflon. IIOMagn
(BBJir. Up. II. 8), Kanitz  Pomad und Zigeuner im nordl.
Balkangebiete (M. anthr. Ges. Wien VI. 75), Šiškov  Š. Po«.
noManH (Pon. Hanp. I. 1903). Malo karto vzhodnega Balkana
glede vere je izdal P. Heusman  (Hbb. CnaB. Bjlar. 06m. Petr.
1903. VII).

Sicer še primerjaj. Jireček  K. Das Furstenthum Bulga-
rien (Wien—Prag 1891), Cesty po Bulharsku (Praha 1888; bol¬
garski prevod obeh del je izdal St. Argirov  pod naslovom
„Khhk.  BBJirapHH“ v Plovdivu 1899), Dimitrov  G. Kh. Ebji-
rapnsr bb hct. reorp. h btii. OTHOineiine (Plovdiv 1895 — 6),
Ovsjannyj  N. Bonrapia h  EoJirapH (Petr. 1900), Grabowski
Bulgaria i Bulgarowie (Varš. 1884), Jurkevič  M. V. UnannaTH-
nHTHjTbTHie HTorii kh.  Bojirapin 1879—1904 I.-II. (Sofia 1905—9),
Kanitz  F. Donau-Bulgarien und der Balkan (Leipzig 1875—7;
ruski prevod je izšel pod naslovom „HynahcKa5r Bojirapia" v
Petr. 1876), Sp. Gopčevič  Bulgarien und Ostrumelien (Leipzig
1886), Bassanovič  I. JIomckhjitb  OKpyrB (C6opn. V. 3.),
Zacharjev  S. Teorp. csrai. onncaitHe Ha TaTapB-IIaaapAJKHni-
Kara Kaaa Dunaj 1876), V. K i.n čov Bhtojicko, Hplicna h
OxpHflCKO (C6opH. IV. 1891), IljK'ryBaHe no sojihhhtB Ha CipyMa,
MecTa h Ep-kraJiHHija (Cčopii. X — XIII), Bradaška  Fr. Stat.
ethn. Daten des Sandschak Seres (Mitth. Peterm. 1878. 299),
I lijev  CTapoaarop. OKp. (St. Zagora 1885), D raso  v HoraaHB
BBpxy coctojth. Ha BapHeHCKHHTB OKp. 1888 (Varna 1889).
Antropološke rezultate je zbral S. Vate  v v Buli. et Mem. de la

289

soc. (1’anthr. de Pariš 1904, 437 z vso literaturo (prim. tudi ref.
Zlatarskega v Ilep. Cil 1905, 281); dalje prim. Bassanovič  1.
Ma  rep. aa caiurrapn. oth.  na Uuirapnji (Sofia 1891), R. V i r-
chow  Die nationale Stellung der Bulgaren (Verh. anthr. Ges.
Berlin 1877. 70), Anthropologie der Bulgaren (Zs. f. Ethnol.
1886, 112).

K § 38. Con e v B. yB0Hl>. (glej zgoraj), Miletič  L. Das
Ostbulgarische (Wien 1903; Schriften der Balkancomm. d. Akad.
L. A. 11.), Conev  B. flHaoieKTHH CTy;i,HH I. (COopnuin, XX.),
Miletič  L. HsTomiiiTf, O-uir. ronopn (Coopn. XXI). Novo dia¬
lektološko karto glej v prilogi k Miletičevemu spisu „Das Ost-
bulgarische 1 '. Sl a ve j kov P. PycKO hjih pynajiaHCico 6’tJir.
naceacnrie (Hayica 1882 II. 463), Syrku  P. Pynajiaubi ara
Pjoikh (Voronež 1883), Šiškov  S. Po/toii. CTapimii (Plovdiv
1887), Konstantinov Chr.  H3'i> PojroiriiTt (Ilep. Cn. XXXIII.,
654; L Vlil. 597,885), Jagič  V. Rupci oder Rupalani in Thracien
und Makedonien (Arch. f. sl. Phil. Vil. 320), K. Jireček  Ur-
sprung des Namens Rupci (ravnotam Vlil. 96), Miletič  L.
ApnayTHT'b in, CnJiitcTpencKO (Ilep. Cii. LXI. 1901), Georgi  je  v_
I. Ceno ApfianacH (Ilep. Cn. 1902. 86), Sla vej kov P. HAckojiko
Jty.Mii o moinrrf, (Ilep. Ctr. 1886, 106), Moško  v V. raray3ii
BeH/tep. yl)3;ta (9 th.  OSosp. 1900—1903, kn. 44^-55), Typ. irae-
MeHa na BaJiKaticKOMb noJiyocTpOB r fc (Hsb. P. Feorp. 06ut. XL,
3. 1904), Hnpbuisi BeccapaS. raray30Bi> (Petr. 1901). Prim. o
teh delili tudi referat Miletiča v Ilep. Cn. 1905, 256. Jireček
K. Einige Bemerkungen iiber die Uberreste der Pečenegen und
Kumanen, sowie iiber die Gagauzi und Surguči im heut. Bulgarien
(Vestnik kral. spol. nauk 1889; bolgarski prevod je prineslo Ilep.
Cn. XXXIII. III., 211), Za ne to v G. Buirap. naceJieiiHO bt>
cpejtn. BtKOBe (Ruščuk 1902), Verkovič  Št.  Oniicarine obira
(Moskva 1868).

K § 39. Popolno literaturo o takozvanem macedonskem in
starosrbskem prašanju, v kolikor zadeva zgodovinske, jezikovne,
narodopisne in politične zadeve Macedonije, je prinesla knjiga L.
Niederla  Makedonska otazka (Praha 1901, 2. izd. 1903), ki jo
je v bolgarskem prevodu izdal S. Srebrov  („MaKe.flOHCKHsrri.
Btnpocb" Sofia 1902). Do leta 1905 prinašajo pregled J. Cvijiča
HeKOJiHKa lipoMiiTpatta o eTHorpa(j>iijn Mane;;. CaoBeua. (v časop.
jjejto 1906, tudi v posebnem ponatisku).

19

290

Najvažnejša tam navedena in nova dela so: Bi a n coni  F.
Ethnographie et statistique de la Turquie (Pariš 1871), Milo-
jevič  M. Hjttoiihc ;te. T ia upaBe • Grape CpOnje (Belgrad 1872),
Teodorov  A. PaL hm  a Bi>jirapn (B'wir: lip. 11 794), Kučinič
Fr. Makedonija (Vienae 1882), Ofeikoff (A. Šopov)  Ethno-
grafie de la Macedoine (Plovdiv 1881), La Macedonie au point
de vue ethnographique, historique et philologique (Plovdiv 1887);
to je del knjige »MauesoHCKift Cdopiirun," Ofejkova, izdane ob
enem v Sotii), 3aM'IvrKir o ManeflOHiri QKhb, Grapami XI. II), A.
Šopov  HapoABOCTbTa n eanKi> na MaKenoHnarb (Plovdiv 1888),
11 3't> HOBaTa rfCTOpiin na SMrapHTl. in> Typpasi (Plovdiv 1895),
P op el k a J. Jest Macedonie srbska či bulharska? (Slov. Sbornlk,
Praha 1887), Draganov  P. 9rnorp. 0'i«pK'i> cjiau. nacTH Maice-
Aoniii (CjiaB. Msb. 1887- 1888; prim. tudi njegov Maneji. Coop-
nnin> I. Peterb. 1894), P roti  č St. O MaKivionnjn n Majcefloir-
HHMa (Belehrad 1888), Novakovič  St. Ti n I) v mh-kivi. nap.
pnjaJieKTHMa (P.riac XII. 1889), Jastrebov  I. Odbina.n h iiIschii
xyp. cepf)OB’i> irr> IIpnspent>, JIneKli rr /J,n6pii (Petr. 1886, II.
vyd. 1889), Drino  v M. HLokojibko  c.ioin> o6’i> a3MK); j;e6pcKii.vi>
CjiaBsiui) (Petr. 1888), S. Bob če v IThci>m<i  o MaKe;;oniii (Pe¬
terburg 1889), Verkovič  St. Tonorp. ara. onepicb MaKivtonin
(Peterburg 1889), D ra ga še vi č J. Man. CjiOBeHH (Belgrad
1890), Ewans  A. MaKivtoimn, Kaicro cn (Ilep, Cn. 1889, XXXI.
58), Gopčevič Spir.  Makedonien und Altserbien (Wien 1889),
Die ethnographischen Verhaltnisse Makedoniens und Alt-Serbiens
Peterm. Geogr. Mitth. 1889, III. 59), Die Wahrheit iiber Make¬
donien (Wien 1890), Crapaa CepOisi n MaicenoHisi nepeB. M.
IleipoBiiTb (Peterburg 1899), Jurinič  S. Ocjena djela „Mace-
donien und Altserbien" (Sofia 1892), K. Hron  Das Volksthum
der Slaven Makedoniens (1890), Fait  E. Makedonie, zeme i lid
(Osveta, Praha 1891), Karanov  G. Ma/repiianH iio eraorpa-
((nisiTa na hIikoII mIvcthocth bt>  c/iiBepna MaKeponun (COop-
iiiiktj IV. 1891), Matov  D. KpaHca pacupaBiisi no eTndrpa$HsiTa
na  MaKepOHHir (Ilep. Cn. XXXIV, 425, 674, 1890), MaKeAOHHSi
cnopepi. nafi-noBHTt. khhhcobhh b1>cth (Ei.rir. Up. II. 12). Knaro-
nnc'i> no eTHorpaiJiHnTa na Man. (Bmi'. lip. IV. 5-6), (jna can-
Ascaica ott> hctouhh Muk.  (Ilep. Cii. XXXVI-XXXVIII, 809),
Teodorov  A. Pflt itMa BiJirapu (B'Wir. Ilp. II. Nr. VII. 94',
Ivanov  I. IIojioHcennero na oMraprrrl; in> MaKeponmi (Bmi'.
Ilp. II. Nr. 4—5), W. Toniasch^k  Die heutigen Bewohner

291

Macedoniens (Verh. IX. geograf. Tages, Wien 1891), Durnovo
I. N. CoJirapH hot.  upaBa na Maice/ionno, ©paidio

n crapy 10 Cepbiio (Moskva 1895), Vujič Vaca  Fpun h Cpon
(Novi Sad 1897), Berard  V. La Macedoine. Le pays et les
races (Pariš 1897, III. ed. 1903), R. vou Mach  Die macedonische
Frage (Wien 1895, bolgarski prevod, Sofia 1895), Oblak  V.
Macedonische Studien (Sitzungsber. Akad. Wien 1896), Weigand
G. Die nationalen Bestrebungen der Balkanvolker (Leipzig 1898),
At ha n as Les pretentions serbes et 1’eparchie d’Uskub (Pariš
1898), Nicolaides  CI. Macedonien (Berlin 1899), Milovano¬
vič  M. Cpon h Byrapn (Belgrad 1898, Hejio; Odgovor v Ilep.
Ciio. LV. 269), Miljukov  P. Cp’bCcK 0  0'iJirap. oihoiiii;hhji no
Mane«., irbiipocT. (B'wir. Up. 1899. V.), Ust nchaflicn bb Maice-
Aoidio (p. BnponH 1899). Roganovič  I. Maiceftoncidii BompocB
na iioHiih ero ncTopin, aTiiorpa$in n iiojihthkh (Kazan 1900),
Gelzer  H. Geistliches und Weltliches aus dem tiirkisch-grie-
chischen Orient (Leipzig 1900; prim. Z i mm er er H. Zum Na-
tionalitatenkampf in Macedonien, Peterm. Geograf. Mitth. 1900.
295), O r 1 o v i č P. (S. S i m i č) Hinaine o Ciapoj Cpoiiju (Belgrad

1901) , Ciconajbcito Bna;iii>iaiicKO liiiTainc 1897—1902 (Belgrad

1902) , Simič  S.. CpČnja, ByrapcKa ii apoan. nirraine (Kh.
PjiacHHK 1903), K'i>nčov  V. IIojionceHneio Bi MaiceflOHna (BtJir.
lip. V. 3, 41, 1898), MaKeAomia. ETHorpa^nsi n CTamcraKa
(Sofia 1900), Haceoieiiie MaKesOHiH (IKhb. Ct. XI. 1901, 3—4),
Niederle  L. Dve nove knihy o Makedonii. Slov. Prehled III,
1901, 119 o knjigi Nicolaidesa in K’Bnčova), Ivanov  1. Ilanrep-
m annsMBTB, iniHCJiJiBHBMT/rB n iorocjian. cbiosb (Btiflp. Tpyft r i>.
1902), C v i j i č I. AHTponoreorp. iipodJieMBi BaJlKaii. nojiyocTpona
(Hacej&a I. Belgrad 1902), Das mak. und altserb. Problem (Zeit,
1903 Nr. 175), HeKOJiHKa npoMaTpaiba o eiHorp. mbk. CJioiieiia
(H<‘jio 1906), Maicefl. CJiaBBHe Petr. 1906), Remarques sur 1’etno-
graphie de la Macedoine (Ann. de Geogr. XV. Nr. 80 — 81),
Remarks on the ethnography of the Mac. Slavs (London 1906),
OcnoBa da reorpa$Hjy n reojiornjy Maiteflomije i-i Ct. CpSnje
(Belgrad 1906), Peucker  K. Makedonien, Altserbien und Alba-
nien (Wien 1902), Po volni  J. Le probleme macedonien (Pariš
1902), Anonym  La question macedonienne et le Haut Comite
Macedo-Adrianopolitain (Sofia 1902). Gersin K. (Župa  nič  N.)
Macedonien und das tiirk. Problem (Wien 1902), Jagič  V. Die
niaced. Frage (Neue freie Presse 1903 L III). Budil ovič A.

19 *

292

BnaneEie MaKeaoHin ni, cyafiaxi> rpeKO&TOB. Mkpa (Petr. 1903),
Korablov  V. Coomtui  m, Muk. ii Ct.  Cepdin (Hsb. Cuan. dnar.
mlin. Petr. VII), K a ra s ek ,1. K otazce a literature macedonske
itd. (Naše Doba 1903, V,—VIII.), Vešči j O leg (A. Baš makov)
Boarapnjt n MaiceftOHiui (Petr. 1903), Bašmakov  A. IIol>3flKa
B'i, Man. (Hbb. P. IVorp. Odm. XXXVII. 2. 1901), Misirkov  K.
P. Ba.MaKe;;. padom (Sofia 1903), IširkovA.  Bflua muk.  Tcopna
(Ile.p. Ct. 1905, 780), Kasasis  N. Lliellenisme et la Macedoine
(Pariš 1903), 7/ Maxs8nvla x<u ut uttaovOjiAdhtg  (Atene 1903).
Mi'Moapi> BHCTpt>mii. opramraanufl (Sofia 1904), BeričV.  O cii|>.
iiMeny y Ct. Cpdiijn ti Mal]. (Belgrad 1904), Jastrebov  ,1. Ct.
Čepona n A-idamia (Ciiom. Cpii. Ak. XI.I. 1904), Xpt)crojrooe  1)1.
'O 'lO.hjntTfiog ivoloyt,y.mg Xul tono^fttupv/.mg  (Atene 1904), Be-
rard  V. Pro Macedonia (Pariš 1904), Routi  er  G. I.a question
maced. (Pariš 1905). Oestreich  K. Die Bevolkerung von
Makedonien (Geogr. Zs. XI. 268), Bran coff D. (Mišev  D.)
La Macedoine et sa population chret. (Pariš 1905), Voinov  J.
La question maced. (Pariš 1905), Daskalov  P. )l,irInnnoTo
nojiojicemie B'B Mai;. (Sofia 1906), Ivanič  J. Matpvumiija n
Mai]e;ionnii I. (Belehrad 1906), Brailsford  N. :  Macedonia, its
races and their future (London 1906), Engelliardt  Ed.  Malje.t.
linearne (Belgrad 1906), Iširkov  A. U,bhh'iobht'I> B7>3ivie«n
in,p.\y 0TH. na Mbk. (IIcp. Cir. LXVII. 1906), IIpmiocT, k-j>mt>
oth.  na m a K. (■..lankini (Sofia 1907), Airrpouoroorp. Oenesitiai
Bi.pxy BajiKan. hoji. (Bt,.ii\ Up. IV). BaiiajuiaTa rpaniiua na
Muk. ii aJiGaHHgHTt) (Sofia 1908). Rene Pinon  L’ Europe et
1'empire Ottoman (Pariš 1909).

Ostale knjige, čisto politične barve in vsebine, išči deloma
v članku N. Michova  v Ilcp. Cii. LX1X. 5—6 str. 456—477
(1908).

IX. Sklep.

K § 40. Prim. L. Niederle.  Kolik bylo Slovanu r. 1900
(Slov. Prehled V. 1903, 153), Flor inski j C.iaii. luieMsi 9.
Valjavec  Z. Slovenci v Ameriki (Ljubi. Zvon 1902, 51), Dra¬
ganov  P. AiiepuKaHCKit'. CnaBJiHO (Han. cjiuh.  onar. odm. 1903
V. 42); tukaj je navedena popolna literatura. Fr. Paulsen, F
Henoch, W. Dibelius, G. Lenz.  Handbuch des Deutschtums
im Auslande. Berlin 1904.

293

Pregled imen in stvari.

(* opozarja na opazke pod črto).

Abditus 218*, 221, 242.

Abramov Iv. 267.

Agarjani 169.

Ahrjani 169.

Aitoff 264.

Albanci 126. 129, 132, 137, 147,
170.

Albert E. 279.

Alin L.  277.

analfabetstvo 31, 37,65, 100, 118,
140, 165.

Anarijci 111, 120.

Andonovič Milan 282.

Aiuiree R. 273, 274
Anti 10, 12.

Antonovič 43.

antropološki kriteriji 5, 38, 44, 45,
68, 109, 141* 171.

Apih Jos. 193, 251*.

Aranza i. 284.

Arbanasi, gl. Albanci.

Argirov St. 288.

Arijanci 177.

Armenci 22.

Arnavti, gl. Albanci.

Aromuni 146*.

Ascoli 284.

Ašani 146*.

Atanasov 1. 287.

Athanas 291.

Auerbach B. 261.

Auerhan J. 276, 278.

Avari, gl. Obri.
avtohthonizem 111, 177.
Azbukovčani 145.

Bahmetjev 265.

Baldacci A. 284.

Ballog K. 266.

Balogh F. 116*, 130, 263, 276, 280.
baltiški Slovani 9.

Banjaki 106.

Barbarich Eug. 265.
Bartholomaeides Lad. 276.

Bartoš Fr. 106, 278.

Bassanovič 1. 288, 289.

Bašmakov A. 292.

Batjuškov 263, 264.

Baudouin de Courtenav 69*, 119,
272.

Bebrovci 167.

Beg A. 280.

Belič A. 129*, 142, 143, 155, 172*,
174, 282.

Bella J. 277.

Beloch 60*.

Beloki 70.

Belokranjci 119.

Belopavliči 147.

Belorusi 14, 28*, 32, 33, 34, 38, 39.

294

Berard V. 291.

Berič V. 292.

Berghaus 262, 263.

Berezin L. 285.

Berkini 119.

Bernhardi K. 269.

IjinkrjTfu  168.

Berziti 149.

Besser 266.

Betty G. 279.

Bezenšek A. 285.

Bezjaki 144, 145.

Bianconi F. 135, 263, 290.
Bidermann H. 267, 283.
Bielenstein 15, 264.

Bismarck 53.

Bizantinci 150.

Blataki 106.

Blatjaki 103.

Bleiweis .1. 232, 237.

Bobčev S. 290.

Bobinac K. 283.

Bobrzyliski 51.

Boeckh P. 270.

Bogdan J. 287.

Boguslawski A. 271.

Boguslavvski W. 273.

Bohač A. 99, 101*, 275.

Boherni 81.

Bojari 67.

Bojki 37.

Bolgari 12, 21, 80, 127, 129*, 133,
142, 143, 149-175.

Boor Uroš 277.

Boraki 66.

Borowiaki 66, 67.

Borut 180.

Botto J. 279.

»bosenski" narod 148.

Bošnjaki 137,

Boue 263.

Bradaška Fr. 263, 288.

Brailsford N. 292.

Brancoff D. M., gl. Mišev D.
Braničevci 146.

Brankov 163, 172*, 174.
Bratonožiči 147.
bratstva, črnogorska 147.
brda, črnogorska 147.

Brejci 144.

Brežani 119.

Broch O. 127, 283.

Bronisch 70*.

Brsjaki 168.

Briickner Al. 70*.

Buči 37*.

Budilovič A. 261, 267, 268, 277,
291.

Bujak 271.

Buk J. 276.

Bukimiri 147*.

Bulani 48.

Bulgakovskij G. 268.

Bunjakovskij 266.

Bunjevci 134, 135, 139, 144.
Buszczyriski 44.

Buzek D. J. 269.

Bužani 10.

Bylaki 70.

Bystron S. 269.

Ciechanowski 264.

Cigani 150.

Cincari 146*, 159.

Cintula 134, 162, 276, 277, 280,
283, 286.

Conev B. 155, 156, 166, 286, 289.
Crnorečani 146.

295

Csaplovics L. 285.

Cukani 38.

Cvijič J. 126, 162. 172, 285, 289,
291.

Czambel C. 19, 58*, 61, 79, 95*,
107, 265, 270, 277, 279.
Czerkawski Wt. 60, 271.

Czirbus G. 144, 286.

Czoernig, C. Fr. v. 115, 144, 251,
258*, 261, 262, 280.

Czyriski Ed. 60, 269, 271.

Čakavci 141*, 142, 145.

Čakoni 170*.

Čapek T. 96, 276, 278, 279.
Čečenci 169.

Čehi 79-110, 159.

Čengenci 167.

Čerkezi 137, 153.

Černy Ad. 76, 266, 273, 274, 280,
281.

Češliji 169.

Čiči 119, 145.

Čipera 278.

Čop M. 209*, 229.

Čubinskij 18* 21, 29, 35, 264,
265.

Dakoromuni 146*.

Dalimil 85.

Dan D. 267.

Danailov G. 288.

Danci 73.

Danes ,). 283.

Daskalov P. 292.

Daškevič 43.

Dečani 81.

Dejardins K. 282.

Delamarre 262.
demokracija, socijalna 42, .46.
Detvanci 106.

Derdowski H. 272.

Deržavin N. 22, 265, 287.
Devollan 263, 265.
diferenciacija Slovanov 5—7, 14,
32, 35, 41, 45*, 65, 77, 103,
118, 121, 141, 165.
Dimitrijevič M. 273.

Dimitrov G. 288.

Dimitz 205, 219.

Djordjič P. 132.

Dobrjanskij 265.

Dobrotvorskij N. 268.

Dobrovsky 8, 87, 144.

Dobrusky V. 286.

Dobrzycki 58.

Dolaki 66, 105.

Domanickij V. 268.

Dopsch 179.

Dovnar-Zapolskij M. V. 268.
Draganov P. 172, 290, 292.
Dragačevci 145.

Dragaševič .1. 263, 290.

D raso v 288.

Drechsler Br. 233.

Dregoviči 10, 11.

Drekanoviči 147*.

Drevljani 10.

Drinov M. 144, 286, 290.
Drjenovčani 167.

Drož 266.

Druguviči 149.

Drzilovci 168*.

Dučič N. 284.

Dudlebi 81.

Dufour-Wrotnowski A. 269.

J Duchihski 44.

duhovščina 205, 209.
j Dulani 104.

! Duljebi 10, 112.

I Durnovo I. N. 291.

296

Ekstenzija, gl. kolonizacija.
Elenčani 167.

Emler J. 278.

Engelhard Ed. 292.

Erben J. 103. 208, 262, 275, 278.
Erdeljanovič J. 147*, 285.
Erkečani 167.

Erkert R. 263, 268, 269.

Esipov V. V. 271.

Esti 168.

Ewans A. 290.

Fait E. 270, 280, 286, 287, 290.
federalizem 237.
fevdalizem 185, 190.

Ficker 258*, 261.

Filevič 37.

Filipescu T. 282.

Finci 11, 12, 13, 18, 22, 39, 44.
Fircks 270.

Florinskij 8, 30, 132*. 176, 261,
262, 285, 292.

Fortunatov K. 266, 268.

Francev V. 19, 30, 58, 64, 266,
267, 275.

Franki 180.

Frozyn 87.

Fučki 119, 144.

Firrdek St. 277.

Furlani 178.

Gabrovci 167.

Gadžali 150*.

Gagauzi 150*, 152, 153, 157, 159,
161, 170.

Gaj Lj. 232.

Gelzer H. 291.

Genadios 263.

Georgijev d. 289.

Germani 177.

Gersin K., gl. Županič N.

Geršak 241.

Gibčenko N. 268.

Gloger 58, 265.

Gonczi F. 284.

Gogolj 47.

Golovackij 265, 267.

Gopčevič Sp. 133*, 282, 285, 288,
290.

Gorali 35. 48*, 66.

Goričani 119.
gospodarstvo 240.

Goti 12, 150.

Grabowski Br. 103, 278, 288.
Grabski St. 279.

Gregor J. 269.

Grki 22, 159, 170.

Gruda A. 275.

Gruden J. 205.

Gruševskij 266.

Gružani 145.

Gubec 221.

Gulaci 37*.

Guličani 167.

Gumplowicz 256.

Guth J. 276.

Haardt 264.

Habenicht .1. 276.

Haderlap 279.

Hadžič A. 284.

Haeuffler 262.

Hainisch M. 281.
hakatisti 54.

Haložani 119.

Hanaki 81, 106.

Haruzin 281.

Hassert K. 147*.

Hauffen A. 280.

Hazaki 66.

297

Harvati 81.

Hazari 12, 41*, 44.

Hedegiis R. 277.

Held Fr. 274. 275.

Hempel A. 270.

Hennings 273.

Herben J. 276, 278, 283.
Herberstein, škof Ijublj. 229.
Herbst Ed. 274.

Hercegovci 146.

Herkner J. 274.

Hermann O. 106, 279.

Heruli 12.

Heusman P. 288.

Hickmann A. 275.

Hilferding A. 69*, 272, 273.

Hilmi paša 163*, 174.

Hirc Drag. 284.

Hitzinger P. 192.

Hlebovjani 104.

Hnatjuk VI. 20*, 35, 95*, 266, 277.
Hodi 103, 278.

Hohli 41*.

Homoijci 146.

Homolka J. 263, 277.

Horaki 104*.

Horali 104.

Hornjaki 105.

Hošek V. 275.

Hranilovič H. 284.

Hrcoji 166, 169.

Hren, škof 222, 228.

Hron K. 290.

Hruby J. 279.

Hruševskij 43, 268.

Hryncewicz, gl. Tatko-Hryncewicz.
Hrvati 14, 119, 120, 121-148.
Hubka A. 274, 276, 278.

Huculi 37.

Hunfalvy 144, 261.

Huni 12, 150.

Hus 225.
liusiti 50, 85.

Chodounsky K. 281.

Chytil Al. 275.

Chrysochoos 292

Ilešič 223.
llijev 288.

Iliri 111.

ilirizem 124*, 193, 232, 233—236.
liling W. 274.
lrby A. P. 263.

Iširkov A. 162, 172*, 285, 288, 292.
Italijani 128, 135*.

Ivanič J. 133*, 172*, 284, 292.
Ivanov 1. 290, 291.

Ivanovskij A. 39, 69, 268.
izseljevanje 23, 24, 30, 31, 77, 99,
125, 126, 133, 152, 161, 248.
Gl. tudi ..kolonizacija 1 '.

Jablonkowiani 66.

Jablonowski 43.

Jacki 66.

Jadrani 145.

Jagič V. 3, 8, 43, 289, 291.
Jaguni 38.

Jakobij P. 1. 268.

Jakšič V. 282.

Janik J. 270.

Janko J. 284.

Jankowski Cz. 271.

Janson 266.
janzenizem 229.

Japelj J. 230, 231.

Jarnik U. 280.

Jaseničani 145.

Jastrebov 1. 268, 290, 292.

298

Jatvigi 67.

Jezerci 149.

Jelinek Ed. 272.

Jit 271.

Jireček H. 278.

Jireček J. 275.

Jireček K. 153, 154, 163*. 170*,
286, 288, 289.

Jovanovič A. 284.
jožefinizem 88.
jugoslovanstvo 244.

Jungmann J. 87.

Jurinič S. 290.

Jurkevič M. V. 157, 164, 288.
Juruki 152.

Kabatki 70, 71.

Kacapi 41*.

Kačerci 145.

Kammel 179.

Kaguni 38.

Kaindl R. 37, 267.
kajkavci 115, 119, 128, 141*, 142,
144.

Kalal K. 279.

Kalmiki 22.

Kančov V. 133*, 137, 161. 162,
168, 287, 288, 291.

Kanitz F. 285, 288.
Kapelgorodskij N. 268.

Karadžič Vuk 284.

Karakačani 159.

Karanov G. 290.
karantanski Slovenci 180, 234.
Karasek J. 278, 283, 292.
Karavlahi 146*.

Karič V. 284.

Kartowicz J. 61, 65, 70*, 272.
Karskij 18*, 33, 35, 58, 264, 266.
Karwatci 70.

Kasasis N. 292.

Kaspret A. 195, 217.

Kašubi 9, 55, 57, 61, 66, 69 -71.
j kaze 166.

; Kaufman A. 268.

Keckari 168.

Kekovci 168.

Kelti 37, 111.

K§trzyiiski W. 270.

Kidrič Fr. 226*, 233.

Kindermann von Schulstein 88.
Kirgizi 22, 24.

Kisimov P. 286.

Klaus 265.

Klima S. 117, 265, 276, 277, 280.
Kfobukowski St. 270.

Klvaiia 105, 106.
i kmetje 194.

Kob C. 270.

Kociewiaki 66, 70.

Kočevje 255.

Kočubinskij 21, 277.

Kojalovič 264.

Koppen P. 263, 286.
j Korosi J. 276.

| Kolberg O. 65, 272.

Koleny M. 277.

Kolessa 43.

Kollar J. 232.

kolonizacija, slovanska 11, 12, 13,
15, 17, 22, 26, 31, 50, 51, 52,
59, 70, 85, 93, 124, 125, 127,
151, 176; — nemška med
Slovenci 182—184.

Kolubarci 145.

Komarov 172.

Komornicki St. 271.

Konjari 152.

Konstantinov Chr, 289.
Kopaničarji 105.

299

Kopernicki 65, 267.

Kopijniki 67.

Kopitar 87, 141*, 230, 231.
Korablov V. 292.

Koreva 18*, 264.

Koritarji 146*.

Korzeniowski 267.

Kos Fr. 177, 198.

Kosič M. N. 268.

Koskowski B. 271.

Kosmajci 145.

Kostomarov 40*, 44, 47.

Kotlenci 167.

Kotljarevskij 42.

Kovačevič L. 284.

Kovačič 147*, 284.

Kovalevskij 61, 266.

Kozaki 36.

Koziaki 67.

Koziari 67.

Kozler P. 281.

Kozlovjani 104.

Koztowski 270.

Kožuhov 39.

Kragujevčani 145.

Krajnjaki 70.

Krašovani 134,135. 139, 144, 162.
Krček 70*.

Krejči 274.

Krek Gr. 228.

Krempl A. 205.

kristjanstvo pri Slovencih 181.
Krivici 10.

Krofey 70.

Krones Fr. 179, 193*.

Krotoski K. 58*, 270.

Kruševljani 146.

Kruševskij 35.

Kruszka W. 271.

Krymskij 43.

Krynski 70*.
j Ksi^žaki 67.

Kubin J. 276.

Kuči 147.

Kučinič Fr. 290.

Kudrinskij Th. 268.

Kujavani 49.

Kujawiaki 67.

Kulakovskij P. 285.

Kumani 13, 150, 152, 170*.
Kunšič Iv. 179*, 209*.

Kurpi 67.

Kurschat 18*. 264.

Kušnir 267.

Kutlik F. 277.

Kyrkor A. 264, 268.

Kvadi 80.

Lahi, gl. Lehi.

Lamanskij 265.

Langhans P. 55*, 56, 91. 176,262,
269, 270, 271, 272, 275, 281.
Lavrovskij 43.

Lebedkin M. 63, 271.

L^gowski .1. 272.

Lehi 11, 48, 49, 66, 81, 104.
Leipen 261.

Lejean 263.

Lemki 37.

Lemonier 20, 262.

Lemuzi 81.

Lepar Zd. 274, 275, 281.

Lesaki 70.

Leskovčani 146.

Lesnijaki 66.

Levec Fr. 203*. 208*. 235*.

Levec VI. 179, 204.

Levstik Fr. 236, 239.

Liguri 111.

Linhart A. 231, 232.

300

Lipovski j A. L. 285.

Litomerci 81.

Litvanci 11, 14, 15, 50, 57, 67.
Ljahi, gl. Lehi.

Ljudevit 180.

Loboda 43.

Lončar Dr. 177—244, 241*.
Longobardi 111, 177, 178.
Lorentz Fr. 70*, 272.

Loschi G. 281.

Loserth 278.

Lučani 81.

Lukjanenko A. 283.

Lutiči 49.

Lutijci 72 , 73.

Lužičani 72 — 78.

Mach, v. 163, 291.

Macedonija 151, 154; mae. pra-
šanje 143, 155, 172-175.
Macedonski Slovani 9.

Mackenzie 263.

Madjari 12, 20, 26, 82, 85, 98, 99,
102, 113, 136, 160, 184.
Mačkovšek 245, 279.

Mačvani 145.

Magurani 106.

Mahnič A. 240.

Majciger 261, 281.

Majer J. 65.

Majnoti 170.

Maksimovič 43.

Makušev 284.

Malec A. 283.

Malinowski A. 269.

Maly .1. 273.

Malorusi 13*, 14, 16*, 22, 24, 28*
32, 34.

malorusko prašanje 40—47.
Marači 169.

Marenin N. 285.

Marinelli G. 280.

Marjaviti 64.

Markomani 80.

Markovič P. 283.

Matiegka J. 279.

Matkovič P. 285, 291.

Matov D. 290.

Matov G. 287.

Mazovje 67..

Mazuri 49, 57, 63, 65, 67.

Medvecky K. 279.

Meinhard 285.

Meinzingen 258*.

meja: ruskega jezika 18—24, ve-
likoruskega ozemlja 33, p o l j -
stva 54-60, med Poljaki iti
Čehi 55, Kašubov 70, Luži-
čanov 74, 75, med Gornj. in
Dolnj. Lužicami 78, Čehov v
XIV. stol. 82, danešnja češka
88-92, med Slovaki in Čehi
88, Slovakov 93, Slovencev
112, 113 -115, 178, Srbohrva-
tov 128, med Srbi in Hrvati
133, kajkavcev 142, Bolgarov
154-157.

Melnik 268.

Mendeljejev 266.

Messenhaspler 206.

Messenstecher 206.

Mežov V. 268.

Michov N. 292.

Mijaki 168.

Mijatovič 263.

Mikkola 70*.

Miklošič 8, 141*, 144.

Mikuliči 147.

Miletič L. 144, 154, 160, 166, 167,
170, 284, 286, 287, 288, 289.

301

Milčetič J. 283.

Milčevič M. 284.

Ali I i ngi 149.

Miljukov P. 285.

Milojevič M. S. 282,. 290.
Milovanovič M. 291.

Mirkovič 262.

Misirkov 292.

Mišev D. 285, 292.

Mišik Št. 277.

Mombert P. 271.

Mouastyrski A. 267.

Moračani 147.

Moravci 145.

Moravčiki 106.

Mordvini 25*.

Morlaki 145.

Moški 37.

Moškov V. 150*, 161, 170*, 171,
267, 289.

Mrkojeviči 147.

Mrvaki 168.

MiiHer E. 273.

Muka A. 74, 75, 76, 273, 274.
Murko M. 281, 285.

Muršec J. 280.

Musoni 117*.

Muska E. 275.

Muzyčenko A. 287.

Nabert 262.

Nadmorski 70, 270, 272.
naliije, črnogorske 147.
Naumovič 267.
Nečuj-Levickij 34, 266.
Nedečev 18*.

Nedelev 288.

Nedešev 264.

Nekrasovci 23.

Nemci in nemštvo 15, 20, 21, 22,
49, 53, 57, 66, 68, 72, 73, 75,
77, 81 82, 92, 100, 101. 112,
136, 181.

Nemeček M. 276.

Nenitsesco 287.

Nestorovskij 21, 265.

Nicolaides Cl. 291.

Niederle L. 177, 261,265, 271,276,
277, 278. 279, 286, 287, 289,
291, 292.

Niedzwiedzki Wt. 270.

Ninjovci 169.

Nitsch Kaz/55*, 65, 70*, 269, 270.
Novakovič St. 290.

Nowotny Fr. 276.

Nušič Br. 126, 285.

Oblak V. 291.

Obodriti 72.

Obri 12, 112, 150, 177, 179.
Obručev 266.

Oestreich K. 292.

Ofeikoff, gl. Šopov, A.

Oguzi 150.

Ohrimovič 267.

Oiechnowicz W. 65, 272.

Olič V. 276.

omika, gl. analfabetstvo.

Orlovič P., gl. Simič S.

Orožen Fr. 280, 281.

Otvndenci 167.

Ovsjannyj N. 285, 288.

Palauzov N. 286.

Paluki 66.

Pangerl M. 278.

panonski Slovenci 180, 182, 233.
panslavizem 6.

Parapat 201, 204.

302

Parczewski A. I. 57, 73, 76, 269,
272, 273.

Parička J. 96, 278.

Partsch 269.

Pastrnek Fr. 95*. 277, 278.
Pavlikijani 164.

Pelci 87.

Pečen egi 13, 152.

Penkin Z. 268.

Perko Fr. 275.

Petermann 263, 265.

Petrov 265.

Petrovič N. 285.

Petzet Chr. 262, 271.

Peucker K. 291.

Pfaundler R. 246* 280.

Piastun 269.

Pietor A. 279.

Picot E. 284.

Pijanci 169*.

Piko, gl. Picot.

Pilat R. 278.

Pinčuki 35.

Pinon R. 163*, 292.

Piperi 147.

Plavci 13.

plemstvo 69, 191, 202*, 219.
Plesinger V. 275.

Pleteršnik 261, 281.
plodovitost 246.

Plošča nski j 265.

Poberežci 36.

Pocerci 145.

Podgorci 145.

Podlasje 67.

Podlašani 35.

Podlesje 103.

podložništvo Slovencev 196—199.
Podlužaki 105.

Podrecca C. 281.

Podrinci 145.

Pogodili 43.
poklici, gl. stanovi.

Pokrovskij 26*.

Pol 37, 267.
polabski Slovani 7, 72.

| Polek 1. 267.

Polivka J. 95*, 270, 277.
j Polivka P. 269.

Poljaki 11, 15, 19, 39, 44. 48-71,
96, 103, 104.

Poljanci 166, 167.

Poljani 10, 13, 38, 48.

Poljehi 38.

Polješuki 35.

Pollexiapi 35.

Poločani 10.

Polovci 13, 150.

Pomaki 162, 163, 165.
pomorjanski Slovani 7, 49, 69.
Popelka J. 290.

Popov iv. 164, 267.

Popov K. 287.

Popov N. 283.

Popruženko M. 286.

porodi 30, 62, 97, 136, 138. 164.

Porzeczani 66.

Porzezinski 264.

Potočnik M. 251, 281.

Povolni J. 291.

Praslovani 5.

Pravda A. 280.

Prekmurci 119.

Prešeren Fr. 232, 234.

Prigorci 144.

Prijatelj Iv. 205*, 208.

Pri jeki 37*.

Protič St. 290.

Prusi 50.

Psovani 81.

303

Puhovci 144.

Pulivakovci 168.

Pypin A. 40*, 268.

Radics P. 192.

Radimiči 10, 11.

Radjevci 145.

Raič B. 280.

Rakovškv 286.

Ramult Stef. 57, 61,69*, 70, 272.
Rapacki W. 271.

Rašci 146.

Raščani 146.

Rauchberg J. 274, 275.

Razlag 239.

reformacija 182,207,210,211 229.
Rekalniji 168.

Rekanci 168.

Resavci 146.

Rešetar M. 115, 119, 127, 129*.

142. 143, 283, 284.

Rethey F. 263, 277.

Rezijani 119.

Richter T. 274.

Rimljani 177, 178.

Rittich 18*. 261, 262, 264, 265.
Roganovič I. 291.
romantika 232.

Rost P. 273.

Rostkovskij A. 288.

Routier G. 292.

Rovčani 147.

Rovinskij A. 284.

Rozwadowski 18*, 264.

Rubertis 284.

Rudničani 145.

Rtiffer Ed. 103, 278.

Rujanci 145.

Rumu ni 20, 21, 23, 105, 126. 134*,
145, 146, I59, 160, 162.

Rupalani 166.

Rupci 166, 169.

Rusi 10-47, 50, 59, 69, 80, 94,
96, 102, 106, 149, 159.

Rusi ni 36. Gl. tudi Malorusi.
Rusnjaki 36.

Rusov 264, 267.

Rutar S. 183* 192, 199, 202*.
Rutkowski 65.

Ruvarac V. 133, 283.

Rynhini 149.

Sagudati 149.

Sajani 38.

Salata F. 281.

Samo 180.

Sapaji 170.

Sarafov M. 156*, 163*, 164, 286,
287, 288.

Satagi 106.

Sax 263.

Schleicher 8.

Schlesinger L. 274.

Schwicker .1. 144, 283.

Sciti 37.

Scotus Viator 279.

Sedlaček 82.

Sedličani 81.

Semenov 265.

Setton Watson 279.

Severjani 10, 13.

Sibirija 23.

Siemiradzki 61, 270.

Sieniawski D. 270.

Simič S. 291.

Sireniki 147.

Sjekali 38.

Sjeverci 149.

Skalkovskij A. 286.

Skorpil 150*.

304

Slama Fr. 269, 279.

Slavejkov P. 289.

Slavik V. 87, 275.

Slovaki 25, 58, 79, 105, — in
Čehi 107- 108. 131, 159.
Slovenci 80, 111—120, 142, 160.
Slovenci (Jebski) 70, 71.

Sloveni 111.

Slupski Z. Sw. 270.

Smal-Stockij 267.

Smederevci 145.

Smodlaka .1. 284.

Smoljani 149.

Smolski O. 269, 272.

Sobolevsldj A. 33. '37*, 43. 95*,
266, 268, 277.

Sotaki 106.

spoli (razmerje) 28, 63, 97, 118,
137, 164.

Srbi 14, 122, 150, 159, 160, 172.
Srbi (lužiški) 72.

Srebrov S. 289.

Sreznjevskij 8, 43, 267.
stanovi 28, 64, 101, 118, 141.
Stare Jos. 284, 285.
statistika Slovencev 245—260.
Starovlahi 145.

Starovlašani 145.

Stepoviki 36.

Stodola E. 99, 277. 278.
Stodorani 112.

Stradner J. 284.

Stransky 103.

Straszewicz L. 60, 271.

Stritar Jos. 239.

Strumenci 149.

Studenicam 145.

Sulani 48.

Sulimierski F. 60, 271.

Suselci 112.

| Synvet 263.

| Syrku P. 144. 289.

Svatopluk 182.

Svistun 267.

Svozil J. 275.

Swjela 76.

Szujski 267.

Szyniariski R. 271.

šafarik 8, 20*, 55, 81, 132*, 232,
261, 262.

Šahmatov 14, 43.

Šapčani 145.

Šavrini 119.

Ščebalskij 264.

Ščekuni 38.

Šembera A. 55*, 269, 270, 275,
278.

Šišič 200*, 221*.

Šiškov Š. 288, 289.

Škorpil Ch. 287.

Škultety 277, 279.

Šlezani 49.

Sokci 134, 135, 139, 144.
Šolkovič 264.

Šopi 169.

Šopov A. 286, 290.

Štefanek A. 277, 278.

Štepanek A. 96*.
štekarji 37*.

štokavci 119, 128. 141*, 142.
Šubert J. 89*, 275.

I Šuhevyč 37, 267.

Šumadinci 145.

Šuman J. 281.

Takela D. 288.

Talajagi 38.

Talko - Hryncewicz, Jul. 18*, 65,
68, 264, 268, 272.

305

Tamnavci 145.

'Fargo R. 279.

Tatari 13, 15, 16, 21, 22, 25*, 44,
50, 84, 152, 157, 159.

Taylor 45.

Teodorov A. 288, 290.

Teplov V. 288.

Terebenjev 263.

Tetevenci 167.

Tetzner F. 18*, 61, 68*, 76, 262,
264, 269, 273, 276, 280, 281.
Tičani 167.

Titorov 286.

Titta J. 274.

Tiverci 10, 13.

Tobolka Zd. 278.

Tokunci 169.

Tomaschek W. 290.

Tomasin P. 280.

Tomašivskij Št. 19, 265, 277.
Torbeši 169.

Torlaki 146, 168.

Traki 37, 149, 150.

Trevnjenci 167.

Trinko 117*, 281.

Troilo E. 284.

Trojanci 167.

Trpaki 106.

Trstenjak A. 117, 280.

Trstenjak Dav. 239, 243.

Trubar Pr. 207, 208.

Turk K. 274.

Tuholjci 37.
tujci 206.

Tukani 171.

Turanci 44.

Turjaki 168.

Turki 13, 124, 132, 142, 149, 150,
151, 153, 156*, 157, 161, 199,
215.

i Turkotatari 12, 18, 39.
i Tylosani 67.

| Ukrajinci, gl. Malorusi.

! Ulici 10.

Uljufi 168.
j umrljivost 30.

I Unger W. 270.

| upori, kmetski 217—221.

Urban J. 276.

Uskoki 147.

Uzi 13, 37, 152.

Užičani 145.

Vaclavek M. 278.

Vahylevič 37.

Vajuniti 149.

S Valahi 81, 104.

i Valjavec Z. 61, 117,135, 161, 162,
278, 292.

Valjevci 145.

Valvasor 189.

Vargha 266.

'  Varjagi 11.
j Vasojeviči 147.

Vatev S. 171, 288.

Velegeziti 149.

Veličkov 18*, 264.

Velikorusi 14.

vera in hijerarhija 29, 63, 68, 71,
72, 73, 77, 82, 86, 100, 112,
118, 123,'133, 135, 139, 142.
144, 150, 164, 170, 174, 204,
209, 219—226, 244.

Vergun 262.

Verkovič Št. 287, 289, 290.
Veselinovič M. S. 282.

Veščij Oleg, gl. Bašmakov A.
Viator, Scotus, gl. Seton-Watson.
Virchow R. 289.

20

306

Vislani 49.

Vjatiči 10, 11.

Vjazemskij N. 269.

Vltavsky 275.

Vodnik 231.

Voinov J. F. 285, 292.

Volinjani 10.

Volinjci 13, 36.

Volkov K. 45, 267, 268.

Volter 264.

Vošnjak Dr. J. & M. 240.

Vlahi 127, 145.

Vlasinci 146.

Vranjanci 146.

Vraz St. 232, 233.

Vrbanič F. 134**, 136. 138, 139,
163, 283.

Vrhovec Iv. 184, 189, 199, 202*.
Vujič Vaca 291.

Vuk 141*.

Vyhlidal J. 275.

W;iber AIex. 271.

Wagner E. 275.

Wagner J. 276.

Waigiel 267,

Walahi 66.

Wasserpolaken 66.

Wegener L. 271.

Weigand G. 155*, 160, 162, 282,
285, 287, 291.

Weinhold K. 270, 274.

Weiss 270.

Weissbach A. 284.

Wendland 73, 74.

Wenzig 103.

Wiercienski H. 272.

Wislaki 66.

Witwicki 267.

Wurzburger Eug. 273. 276.

Wutte M. 280.

Zabečaki 106.
zadruga 141*.
zadružništvo 242.

Zagorci 154, 166, 167.

Zacharjev 288.
zakonci 29, 63, 138.

Zakrzewski 58, 65, 67*, 265.
Zalesje 103.

Zairski 63.

Zaleski W. 271.

Zanetov G. 147, 150*, 170*, 171,
286, 289.

Zaplanjci 146.

Zaporožci 36.

Zarjanek 172, 262.

Zawadzki 267.

Zawilinski R. 269, 270, 279.
Zemmrich J. 261, 274, 281.

Zibrt Č. 274.

Zimmerer H. 291.

Zllčani 81.

Zois 231.

Zolotarev 266.

Zoričič 283.

Zubaty J. 69*, 272.

Zubricki 265.

Zweck A. 270.

Željeznov I. 268.

Židi 22, 26, 29, 34, 59*, 61, 62,
63, 100, 159.

Žigon A. 234.

Živansky T. 98, 274, 275, 278.
Živojnovič J. 283, 284.

Žulawi 67.

Zupanič N. 141* 284, 291.
Župančič O. 242.

KAZALO

Stran

Posvetilo. 1

Avtorjev uvod v češko izdajo . 3

Uvod. 5

Rusi. 10

Poljaki.48

Lužiški Srbi. 72

Čehi in Slovaki. . . 79

Slovenci.111

Hrvati in Srbi.121

Bolgari. 149

Število Slovanov.176

Dr. Dragotin Lončar:

Socijalna zgodovina Slovencev.177

J. M a č k o v š e k :

Statistika Slovencev.245

Bibliografija. 261 — 292

I. Uvod.261

II. Rusi.263

III. Poljaki.269

IV. Lužiški Srbi .273

V. Čehi in Slovaki.   274

VI. Slovenci.279

VII. Hrvati in Srbi.282

Vlil. Bolgari .285

IX. Sklep.292

Pregled imen in stvari . 293 — 306

Seznamek važnejših pogreškov.

Opomba  k str. 245: Podrobnejši rezultati zadnjega ljud¬
skega štetja bodo izšli šele čez štiri leta v »Leksikonih občin",
zato jih tukaj ni bilo mogoče navesti.

OPOMBA. Oba izvirna članka sta napisana in dodana na
željo avtorja »Slovanskega sveta" samega.

f " I  Velikorusi
i ’ 1  Belorusi
Malorusi

' ~ 1  Poljaki in Kašubi
Lužičani

I I  Cehi in Slovaki

V?'O  Slovenci
[W : t  Srbi in Hrvati
I I  Bulgari


3 'jf  Rižki J j . v N** 4 "
£  zaliv  iPr

_ C i .L-O I


trverin


‘jV'

' h \ Tf*mtyMbU < 9

&tettin A | Mart/ar-cf C/io/nwr) M


'RfiU °

^eai

Mtf

j s. \ ST’ v  \

y 4-,

XjAW

’w<? A '' •/ v t ,

Drač
indigi

A_S


\Shojiljt  '•

j ~ C> Bit ulj

i f

nru/u.s


NARODOPISNA KARTA

SLOVANSTVA

L. N I E D ER LE.

Lit.M.TDma Praga.

l/