LISTEK. Carska krona in suženjska veriga. Odlomek iz zgodovine bolgarske države. Po nem. izvirnikn spisal A. M. (Dalje.) Marko, akoravno se je pozneje bojeval za Turke, čeprav ne proti lastnim rojakom, je postal srbski narodni junak in last vseh Jugoslovanov. Bolgari si ga še posebno prisvojujejo, ker je njegov grad Prilep v starobolgarskem ozemlju. Tiso8krat najdemo v slovanskih narodnih pripovedkah ime z nadnaravnimi močmi obdarjenega Delija ali kralja Marka, najm.08nejšega junaka, ki <m celo vrag ne prekosi v telesni mo8i in ki s svojo plamene8o sabljo — ,,desetkrat ovito ostro sabljo, seka les in trdo kamenje" — premaga zmaja in druge hudobe; kakor igra8o je metal najve8je skale raz gorske strmine v dolino in njegova sablja je v bribe sekala špranje, temne soteske; celo njegov bojni konj je vtisnil v najtršo skalo sled svojih kopit. Kratko: ime srbskega junaka je spojeno s tiso8erimi kraji in milijoni prebivalcev balkanskega polotoka. Srbi, Bolgari, Hrvatje, Turki in celo Albanei ga slavijo v svojih pesmih. Njegova slava je bila tako velika, da so spravili Markovo ime v zvezo z razli8nimi srbsko-bolgarskimi kraji na široki poljani, od Prilepa, kjer je vladal in kjer kažejo sedaj njegov grad na nekem bribu, pa do znanega Sipka-prelaza, pri kojem je še zdaj ,,grad kraljeviSa Marka". Kolikor je znano, je najve8 pesmi o kraljevi8u Marku v bolgarskem junaškem pripovedništvu. Sicerpaje glavni pomen Markov bolj v pravljici in poeziji, kakor v zgodovini. SH8no velja tudi za njegovega prijatelja Konštantina. Za najpomenljivejšega jugoslovanskega vladarja onega 6asa moramo smatratibosenskegakralja Stefana Tvartka, ki je združil s slavoblepjem velike duševne zmožnosti. Bil je v sorodu z bolgarsko vladarsko rodbino, kajti njegov o8em je bil car Sracimir Videnski. Tvartko se je združil s hrabrim srbskim knezom Štefanom Vukom Lazarjem proti Turkom, ker je upal, da bo še lahko uničil njihovo moč v Evropi. Odsotnost sultana 'Murada L, ki se je mudil v Aziji, naj bi se porabila kot ugoden trenotek za odloeilen korak. Tudi bolgarski knez se je hotel udeležiti, a nenadoma, kakor vihar, je pridrvel Murad I., kateremu niso ostale skrite priprave njegovih nasprotnikov; pustošil je po Bolgariji in prisilil srbsko-bosensko vojsko, da se je umaknila, ter napravil Lazarja svojim davkoplaSevalnim knezom. Komaj pa se je povrnil Murad v Azijo, kjer je imel premagati nevarnega nasprotnika, že se 1. 1387. zopet dvignejo Srbi in Bošnjaki ter Turke pri Pločniku (ob Toplici) skoro popolnoma uniSijo. Takšnega poraza mohamedanci še niso doživeli v Evropi. Radi te zmage, ki je zopet oživila narodno zavest krš8anskih balkanskih narodov, se je bolgarski car odpovedal poniževalnemu ,,vazalskemu" (odvisnemu) razmerju in pristopil k jugoslovanski orožni zvezi; isto je storil tudi knez Ivanko v Varni. Murad I. je spoznal, da bo treba velikanskega napora, ako bo hotel podjarmiti samozavestnenasprotnike. Pripravljal se je eno celo leto v Evropi kakor tudi v Aziji. L. 1388. se je 8util dovolj moSnega, da se poskusi v boju. Veliki vezir Ali-paša je vdrl v Bolgarijo; po slabem odporu se mu je vdalo Trnovo. Car Šišman se je zaprl v jako mo8en Veliki Nikopol, ki bi bil lahko kljuboval dolgotrajnemu obleganju. Ali-paša sam ni zamogel opraviti ni8esar proti tej trdni to8ki; poklical je torej na pomo8 sultana Murada, ki je prišel z nepregledno armado. Tedaj se je Šišman udal in se uklonil volji Muradovi. Toda samo tako dolgo, dokler je ta taboril pri Nikopolu. Komaj sq odšli Turki, že je spremenil Sišman svoje naziranje ii\ odklonil predajo trdnjave Silistrije, katero je prej obljubil izro8iti. Ali-paša je prišel zopet v Bolgarijo ter si prisvojil donavske trdnjave. Sišman se ni mogel ve8 držati vNikopolu. S svojo družino se je podal v sovražnikov tabor, pokleknil pred Alija in ga prosil, da bi ga zagovarjal pri sultanu. Bovedli so Sišmana k Muradu, ki mu je odpustil kot svojemu svaku; toda bolgarske utrdbe je moral izro6iti sultanu. Med tem se je trudila Srbija, da bi pridobila zaveznikov proti Muradu. Pridobila je ogrskega kraIja Sigmunda. Tedaj napove Lazar mobamedanskemu vladarju vojsko iii koraka z neizmerno bojno silo nevernikov nasproti. Na Kosovem polju so se sre6ale mo8ne cete. Prišlo je do bitke 15. junija 1389, v kateri so imeli zavezniki: Srbi, Bošnjaki, Bolgari, Albanci, Vlahi in Hrvatje številno premo8. Boj je bil strašen. Sultan Murad je padel. Tudi Srbi so izgubili svojega kralja. Še na bojiš8u je zasedel prestol Bajesid, hrabri sin Muradov, in dal zadaviti svojega lastnega brata Jakoba, da bi ne imel nobenega tekmeca. Bajesid je bil velikanska bojna in vladarska narava. Po bitk: na Kosovem je Bajesidova mo8 najhuje zadela Bolgare. Razven mo8nib podonavskih trdnjav: Vidina, Nikopola, Silistrije, Sistove in glavnega mesta, nahajala se je vsa Bolgarija v turških rokah. Car Šišman je bival s svojim sinom v Nikopolu, ko se je za6el spomladi 1. 1393 Bajesid bližati s svojo vojsko Bolgariji. Zakaj je turški sultnn začel to vojsko, ni znano. Mogo6e so jo povzro8ila skrivna pogajanja, ki so obstojala roed Bolgarsko in Ogrsko. Vrhovno poveljstvo v vojski proti Bolgarom je izroSil Bajesid svojemu sinu Oelebiju, sam pa se je bojeval v Aziji proti Seld6ukom. Celebi se je navalil na glavno mesto Trnovo; Ali-paša pa je med tem taboril pred Nikopolom, da bi premagal carja. Nekega dne so se odprla mala vratica na Nikopolskem obzidju in prikazali sta se dve 6udno oble8eni postavi, zaviti v mrtvaške prte kakor mrli6i. Mol8e sta se napotili obe proti sovražnemu taboru. ,,Kdo si?" so vpraševali turški bojevniki, ki se niso mogli dovolj na8uditi nenavadni noši. ,,Povedal bom samo paši", je izjavil neznanec v ponosnem tonu. Peljali so oba v poveljnikovo celico. Takoj pri vstopu sta pokleknila pred Ali-pašo in starejši je bolestno vskliknil: ,,Sre8a je zapustila Bolgarijo in mene, udamo se vaši sili. Prosim samo milosti za sebo in svojega sina." Z velikim za8udenjem je gledal Ali-paša na prose8a; bila sta car Šišman in njegov sin. Tako približno poro8ajo turški pisatelji. Ali-paša je odposlal oba k sultanu. Nato so odvedli, kakor se pripoveduje, carja v Plovdiv, in ga tamkaj usmrtili, drugi pa trdijo, da je moral preživeti v je8i celo življenje. Njegov sin Aleksander se je pomohamedanil, mlajši sin Frušen pa je ubežal k ogrskemu kralju Sigmundu. Bolgari seveda ne verujejo, da bi bil njihov car umrl nasilne smrti. V okolici Sofije se še dandanes prepeva o carja Sišmana slavni smrti v boju s Turki ob izviru Marice. Neka pripovedka pa pravi, da je ušel zadnji car iz Trnovega na konju, ki je bil narobe podkovan. Pretresljiv je bil padec starega glavnega mesta Trnovega. 13. julija 1393 so si osvojile tolpe Celebijeve z naskokom grajski lirib, s katerega so vrgli nekdaj cesarja Balduina na povelje Kalojanovo. Mohamedanci so metali gore8a polena v krasni carski grad. Ves bliš6 in vsa krasota ponosnih rodov, ki so bivali nekdaj na tem najponosnejšem kraljevskem sedežu, se je pogreznila v ognjeno žrelo. Tedaj, ko so razdirali neverniki r.odno mesto bolgarskega knežjega rodu, se je naliajal v Trnovem le en mož, ki je imel dovolj poguma in neustrašenosti, da se je postavil v bran barbarskemu zmagovalcu. Bil je to patrijarh Evtimij, poglavar bolgarske cerkve. Podal se je v sovražni tabor k Celebiju. Dostojanstven in neustrašen nastop patrijarhov je napravil velik utis na sina Bajesidovega, ki je obljubil, da bo izpolnil prošnjo pobožnega služabnika božjega ter prizanesel mestu in prebivalcem. Toda ni se oziralo na njegovo obljubo. Komaj je prišlo mesto v roke Turkom in je odpotoval Celebi, že se je za8elo grozno preganjanje bolgarskega prebivalstva. Najuglednejše mešSane so spravili v neko cerkev in jih brez usmiljenja poklali. 110 žrtev je izdihnilo duše pod krivimi turškimi sabljami. Trupla umorjencev so prepustili pticam. Okrutneži so hoteli uni8iti celo patrijarha. Peljali so ga na neki javen prostor v mestu, kjer je že 8akal rabelj na njega. , ,,Upogni glavo, pes kristjanski", zadrl se je rabelj nad njim. Sivolasi patrijarh je sklonil tilnik, da bi sprejel smrtni udarec. Toda glej! Krvnik ne dvigne me6a, da bi zamahnil po svoji žrtvi. ,,Pes, zakaj ne storiš svoje dolžnosti?", zavpil je paša nad rabeljnom. ,,Gospod, ne morem", odvrne mu z grozo na obrazu, ,.obe roki sta mi ohromeli, ne morem jib gibati". Teda.i se je prestrašil paša in njegovi ljudje; preklical je obsodbo. Tako pripoveduje pobožna legenda. Evtimij je ušel sicer smrti, a ne pregnanstvu. Tudi mnogo prebivalcev je doletela ta žalostna usoda. Med tem, ko so morali ti v Azijo, potoval je sivi patrijarh v Macedonijo, kjer je po nekaj letih umrl kot svetnik. S padcem Trnovega je bila usoda Bolgarije odIo8ena za stoletja. Samo enkrat se jim je še zasvetila iskrica upanja, da bi zadobili zopet prostost, namreč, ko je za&el kralj Sigmund križarsko vojsko proti Turkom. Francoska, Nemška in Italija so sledile klicu papeža Bonifaoija IX., ki je pozivljal na sveto vojsko proti dednemu sovražniku kršSanstva. Bilo je baje okrog 100.000 mož, ki so se 1. 1396 odpravili v boj za križ. Francozi sami so dali 10.000 najboljših bojevnikov. Toda ti so bili tudi, ki so s svojo kaznjivo lahkomiselnostjo, s svojim nenravnim življenjem, izzvali na sebe jezo božjo. V taboru pred Nikopolom so po8enjali Francozi najgrše pustne razuzdanosti; nidesar jih ni spominjalo svetega in resnega namena njibovega podjetja. Vrisk, razuzdanaveselost, popivanje, plesi, igre in še mnogo slabše reči so bile, s katerimi so se pripravljali francoski imenitniki na svojoveliko nalogo. (Konec prih.)