293 mmm Mgg tlltillll Kiti CiTntmi a mM Ithaia izvzemii pondcljek. v.ak dan ijutrml. Uredništvo: ulica »v. FranCilk. Asilkega it. 20. L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredniltvn. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Odgovorni urednik: Prof F. Peric. Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarne Edinost. Naročnina masa « mesec L 7.-; 3 mesece L 19.50; pol leta L 32 — in celo leto L 60— Z. inozemstvo mesečno 5 lir reč. — Telefon uredništva in uprave it. H-57. v Trstu, v torek 15. decembra 1925. EDINOST Posamezna Številka 20 cent. Letnik L Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi s« računajo v Strok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cetU, osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.— Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—. OgUsi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57« Za ozdrnollenle . mim iovn^s žiulienio Farinacci: Vlada in stranka sta eno in isto^ad%^ nove Rovnatell Jtoantir-Jn odstopil - Reorganizacija popolnrske stranke? Tajno delovanje presiozidariev Pri zadnjih volitvah v čehoslovaški par-lamenl ni šlo za to, da bi se dobila v na-Čelu nova podlaga za politični sistem. Ni bilo nobenih predpostav za radikalne spremembe. Šlo je marveč za to, da se ponovno ugotovi razmerje moči med posameznimi koalicijskimi strankami ter da _ .. _ se na podlagi novega razmerja zagotovi j^i na zbrane množice govor, v katerem je vodstVo. nadaljnje sodelovanje vladnih strank V naglašalt da pomeni njegova navzočnost v( Včerai se ie vršila napovedana medsebojno razmerje teh strank so v oh t ve Livornu ob strani prometnega ministra ^J^T^ prinesle res precej občutne spremembe- So- na ^a sta vlada in stranka eno m isto- leonterenca voasiva cijalno-demokratična in narodno-demokra- K^^o™ lota 1Q25 — tako ie rekel I tična stranka sta n. pr. izšli iz volitev precej oslabljeni V razmerju moči med dosedanjimi koalicijskimi strankami je prišlo torej do sprememb. Dejstvo pa je, da se je ogromna večina naroda na vciitvah izrekla za nadat j- BERLIN, 14. Predsednik ljudovlade je razpravljal o sestavi nove vlade s Fehren-i bachom, bivšim državnim kancelar jem. ' Fehrenbach je izjavil, da mu je nemogoče LIVORNO, 14. Prometni minister Ciano socijalisdčni stranki, odlaga Neam ravna- r^enDMn^eizja™i razlogov fašistovsld tajnik Farinacci sta včeraj teljsko mesto pri «AvantiU-,u. Za vsebino J^J^^^S^ ^^ vladni obiskala Livorno. Na kolodvoru so ju po- imenovane okrožnice prevzema osebno od- btRUN j4 Hindenburg je sprejel danes zdravili župan conte Tonci, zastopniki de- govornost 'posl. dr- Kocha, načelnika demokratke lavskih sindikatov in drugih patrijotičnih, Danes se je radi te zadeve sestal izvrši'ni stra^]te) kateremu je poveril sestavo nove organizacij. . . odbor socijalistične strank©. Za četrtek 17. via(je ^ podlagi velike koalicije. Poslanec Z balkona občinske palače je Fannacci t m je ^^ fc plenarni seji strankino Koch je to ^logo sprejel. Ho« korak Mi nntante proti prizadevanjem madžarskih legimi^tov za vzpostavitev Hebsburgovcev DUNAJ, 14. «8-Ubr-Blatt» doznava iz Prage, da so po inicijativi jugoslovenike . ? r» . T» I____li-.___L-nlel'- Koncem leta 1925 — t^oje MFari- Glavni tajnik poslan«* De ^peri je ^ nacci — so v Italiji vsi fašisH. Pokažite md rocal o položaju v stranki ter priporočal eneiga, ki bi priznaval, da je bil leta 1919-, vodstvu, da izvrši rabine ukrepe ki naj ____ leta 1920 ali leta 1921. proti Italiji in jaz zagatovijo nadaljnji ^to^sto^e. V^s^o ^^ y ^ Bukareštu podvzeli kolek le ki bom skušal verovati v njegovo korajžo. Da- se je večimana i*jaink« pn^ajo nes pa hoče biti vsakdo največji fašist Ve- sedanjega vodstva po^ebnemu ^born rujte da bomo mi skrbeli za vzorno disci- naj bi orgamziral popolarske sekcije. Kon-plino v fašizmu. Uvedli bomo kategorije In čnoveljavna odločitev m se znana, ker zbo-v te bomo porazdelili celokupni naiod, kajti rovan,e traja tudi danes-danes si ne moremo predstavljati Italijana,: RIM, 14. «Tevere* poroča, da je policija ki bi ne bil fašist. v Genovi aretirala brezposelnega učitelja V le'u 1926. — je nadaljeval gcvcrn^k pedemonte Albina radi tajne prostozidar-— bo fašist pomenil Italijana in ta bo prva skc propagande Pedemonte je tajmk po- ............kategorija. V drugo kategorijo bomo uvrstili krajinske prostozidarske zveze za Val Pol- 0'adko in breztežav, ko bodo taka sporna j dvomljivce, skesane elemente, ki so gevo- Cevero. V trenutku aretacije je skušal uni-vprašanja siKla vladno koalicijo k važnim (rili, da bi bili postali fašisti, ako bi fašizem nekatere listine glede nadaljnjega dežno je, da bo nudil dokaze, da zna voditi narod in drža- Imanja nove prostozidarske zveze in poso-> moč v to, da vo. V tretjo kategorijo bodo prišli oni, ki so pariškega Velikega orijenta za italijan-variali menim nam pasivno sledili- Četrta kategorija bo ^ prostozidarske organizacije. Iz listin ie obsegala one, ki so bili z nami vedno soli- razvidno, da je Veliki orij en t organiziral f \T zadnje privilegirane kategorije Franciji podpisovanje prostozidarskega po-ili le oni državljani, ki so v ju- sojila v znesku 700.000 iir. nje sodelovanje vseh narodnih strank. Vprašanje je sedaj, ali se bo mog*o ohranili tako uspešno in plodno sodelovanje spnčo dejs'va. da so te stranke različno opredeljene glede raznih načelnih vprašanj; zlasti cerkvenopolitićnih in kulturnih. Zelo naivno bi bilo, če bi si domnevali, da poj de vse vprašanj sklepom. Naravno in neizbežno vsaka stranka zastavljala vso bodo sk'epi čim bolj odgovarjali njenim idejam, njen:m stremljenjem in ciljem Toda izkus'va iz prejšnjega parlamentarnega razdobja dopuščajo vero, da radi takih navzkrižnih vprašanj ne bo resne nevarnosti za obstanek koalicije. Kajti podlaga koalicijskega sistema, ki ima v Čehoslovaški že pelietno tradicijo, je v zavesti, da se ob vsem spoštovanju demokraciie more v koaliciji vladati le na ta način, da se v ce^ti m v posameznih slučajih mora, najti rezultanta inieresov in naziranj vseh strank, ki tvorijo koalicijo! To d ar ni. V bodo vstopili ni j u 1924- izkazali fašizmu svoje zaupani e; v najzadnje kategorije pa bomo staviU one zločince, on>o sveto soirgo, ki je zapust la šole in hiše, da umre na ulicah in na trg h in da zarezi plimo prevratni § t va. . Farinacci je končno dostavil, da gledajo s sva** ^ruzmo izselil ; danes Francija, Anglija in dru g? deže'e ne j>ya rimska pod^nvemerja e s spoštovanjem, temveč z zavistjo na fa- 14 vlada je imenovala za rimska sojila Fiippeili se izseli ▼ Francijo RIM, 14. «Avanti!» pravi, da se bo Fi-lippo Filippelli radi incidcnta v hotelu «Moderno* in radi nekaterih polemik v v Franci j o- vsaka stranka bo varovala svo uveljavljala svoja načela, toda na vseh^fn je to eaen, Ka«or je eu.n - — pre{d; straneh mora bii poštena volja za d (fse tlo . belka svetovne kubure. # ^ bil deIj časa politični tajnikr omanjeg a tak^c uspeha! Poštena volja za kompro- Med em se ,e sestal k nujni seji ob-nsako dvigniti sedanji nivo^ osnevnih sol in ko bo množila svojo strankarsko moč, mar-'reforma vseučilišč. Gleae teh poslednjih je več mora resno in pošteno uvaževati, v ko-Izjavil, da potrebite Jugoslavija le eno uni-lika in do katere meje njena stremljenja j verzo, vendar pa da se ne ukine nobena ot>-res služijo koristi narodne vkupnosti! Z boječih univerz v Beogradu. Zagrebu in znatno poostri, vendar pa da ne bo stavljen predlog za izročitev Lukiniča sodišču, ker ni mogoče po kazenskem zakoniku dokazaii njegove krivde. Amnestija za politične krivce t Jugoslaviji BEOGRAD, 14. Minister pravde je sprejel včeraj predsednika in generalnega t j-nika Centra i ne uprave Jugoslovenskega novinarskega udruženja, ki so zaprosili ministra, da predloži v amnestijo, ki jo podpiše ju ri kralj, tudi novinarje, obsojene radi tiskovnih deliktov politične narave. Minister je zastopnike novinarjev -sprejel ljubeznjrvo in ostal z njimi v razgovoru nid eno uro ter jim odgovoril, da se samo oni novinarji, ki so obsojeni radi klevete, ne morejo predlagati v amnestijo. —■—— M 1 Razprava o Benefevem načrtu zd razonžitveno konferenco drugo besedo: nobena stranka, če je res narodna in če so ji nameni čisti, ne sme ze tvorile eno vseučilišče z razdelitvijo ia- Sovjetska RuSip pripravljena na Sodelo- p ostavi jati svojega interesa nad potreba kul tet Mestoma je prosvetni minister os ro vanje in zahteve ceLote! nastopil proti SLS in proH dr.ju Korošcu. ŽENEVA, 14. Na današnji seji Sveta Dru- Le tedaj, če si >ako — in ne smemo dru- Sbcd je potekel brez nobenih mcidemov. ^ narodav ^ Wli soglasno, odobreni trije gaće — predstavljamo nalogo strank v živ-j Shod je končal okoli poldne. Nato si je s^igpj 0 pripravah za razorožitveno konfe- Ijenju naroda, more njih udejstvovanje ko-; S Radič v spremstvu zastopnikov obTastev rcnco< ki jih je predložil čehoslovaški zu- ristno služiti vkupnosti Ponavljamo, da ne ogledal mesto, nakar je odpotoval z zagreo- nanjj minister dr. Beneš. Po teh sklepih bo more in ne sme nikdo oporekati strankam, j škim brzovlakom v Zagreb, kjer se je vršila gvct Društva narodov ustanovil pripravljal- da branijo in uveljavljajo svoja načela in konferenca strokovnjakov o novem vseuči- nj odbor za razorožitveno konferenco, " programe. Nikdar pa se ne sme podre.i liškem zakcmu. most, po katerem se morejo stranke pribli-) Lukinićeva alera v nar. skupščini katerem bo zastopanih 16 držav, in sicer vse članica Sveta Društva narodov in poleg niih ža i druga drugi, ko gre za obrambo Koristi| BEOGRAD 14 (Izv) Danes se je v nar Jugoslavija, Bolgarija, Poljska, Finska, Ni- upščini pričela debata o obtožbi dr ja Lu- zozem^a in Romunija. Poleg tega dobi kiniča radi zadeve s premoženjem Thurn- ^et Društva narodov nalogo, da povabi ki mora biti skupna vsem poštenim sinovom naroda. Edino tako razmerje V strankarskem življe--' ie zdravo, le ob takem razmerju je rau..a uspešna obramba splošnih interesa v in pravic. Stranke naj le tekmujejo med seboj. Toda to tekmovanje naj bo plemenito, konstruktivno in naj se nikdar ne izpreminja v podivjanost in sovraštvo, ki onemogočata skupno delo tudi tedaj, l:o gre za stvari, ki segajo do kože vsem brez razlike strank Taxis. Za besedo je takoj povzel dr. Luki- vlade Nemčije Amerike m sovjetske Ranic sam. kateremu je tekom govora uspelo f?)e, na, se tako, udeleže akci,e pnprav-dokazali, da izhaja obtožba ^motivov, ki odbar^ Pripravljalni odbor naj so izvenparlamen-larnega življenja. Prečital ^ imel prvo se,o dne 15. februarja 1926. je pismo, ki je tajno krožilo na zagrebški LONDON, 14. Po vesteh iz Moskve odo-borzi in s katerim se je ponujalo 500.000 di- bravajo «Izvestija» y nekem članku pred-narjev nagrade onemu, kateremu bi uspelo log predsednika Coolidgea za sklicanje razrešiti pri ministru pravde ponudbo zveze orožitvene konference in izjavljajo, da bi topliških zadrug, ki je prosila, da se izvrši bila sovjetska vlada pripravljena udeležiti likvidacija veleposestva Thurna Taxisa. To se take konference pod pogojem, če bi se Treba je torej, ko gre za skupna vprašanja, ismo ^ povz^či^o v nar-"skupščini pre- določilo kot kraj konference mesto, ld bi kakor smo rekli gori glede ceho- ______- ^. . i_:i___„^nn da se slovaške koalicije interesov in. ubira pot kompromisa. Pri nas pa sd razmere sila žalostne. S tem se dotikamo krvave rane našega javnega življenja. Na strani, ki je ni treba posebej oznacati, se je strankarsko tekmovanje izprevrglo v slepo srditost in celo tudi v osebno sovraštvo. Osebno žaljenje in zasramovanje drugomišl jenika se je po-vzdignilo-ne le med dovoljena, inarveč tudi potrebna in koristna bojna sredstva Odreka se d rugom i š' j eniku ne le poštenost namenov, marveč tudi osebno poštenje. S tem se podira most do skupnega dela tudi v slučajih, ko bi bilo tako delo najvišja narodna dolžnost Ta duše vnos t, ki kakor črv izpod j eda ves naš javni organizem, mora izginiti! Vzpo- išće "režu!tanta"vseh i "f'Šn'° ^ff^'0 Lukinič je zaključil svoj bilo za Rusijo ugodno. govor ob 14.40. nakar se je seja skupščine zaključila- Razprava o Lukiničevi aferi se bo nadaljevala ju-ri. BEOGRAD, 14 (Izv) O Lukiničevi aferi se je bavil danes tudi ministrski svet. O tej n a H /%Tr« m At*, i 1 A /l «-v < i m • _ i ! J ! * _ * I — • Razvoj nemSKe vladne krize Kochu poverjena sestave vlade BERLIN, 13 Pogajanja za rešitev vladne cevci bodo sporazumeli radikali in radi v tem, da se poročilo o tej stvari zadevi menijo dobro poučeni politični krogi, k^ze se nadaljujejo. Hindenburg je še da se bodo sporazumeli radikali in radi vedno prcpričan( da je radi sedanjega političnega položaja neobhodno potrebno, da vstopijo socijalisti v novo vlado. Zdelo se je, da hoče Hindenburg na vsak način poveriti sestavo vlade Lutherju. Vendar pa so socijalisti odločno nastopili proti temu, ker se ne strinjajo z Lutherjevo pro-tekcijonistično politiko- Luther je državne- staviti se morata medsebojno spoštovanje skih namenov. in zaupanje — priznavanje, da so tudi nameni drugomiš1 jenika čisti. Dokler ne pride to spoznanje in streznje-nje, ne morejo nič zboljšati vsi lepi «javni predlogi* za skupno in sporazumno delo. ,__________ N ;ogibni predpogoj za ozdravljenje nagega j mu predsedniku sam sporočil, da je koali-javnega življenja so iskrenost, lojalnost, cijska vlada nujno potrebna in da on ne bi korektnost btez vsakih zahrbtnih stran kar- hotel tvoriti ovire veliki koaliciji. Hindenburg se bo baje do jutri že odlo- Politične vesti SOVJETSKA RUSUA IN LOCARNSKI DOGOVORI Povodom svojega obiska v Elizeju je podal sovjetski poslanik v Parizu Rakovski novinarjem nekaj pojasnil. Glede locamskih dogovorov je rekel, da Moskva vidi v načelu teh dogovorov in v govorih, drž^nili v Londonu, zastopanje velikega mirovnega gibanja. To pa nc zadostuje, da bi zadovoljilo sovjetske Rusijo Ako naj se dogovori v Locarnu smatrajo kot izhodišče za novo evropsko politiko, potem morajo vse vlasti, ki so podpisale te dogovore, sedaj poizkušati, da se reši problem sporazuma z Rusr;o. Locarnske pogodbe se morajo spopoLiili s pogodbami z Rusijo. Jaz sem — je rck?l Rakovski — že opetovano izjavil v Londonu, da smo vsak čcls pripravljeni za nova pogajanja- Sedaj, ko sem v Parizu podajam isto izjavo na naslov Francije. Tu so se začela pogajanja s Krasinom in meni ni tieba nič drugega, nego da jih nadaljujem. Mi smo uverjeni, da je s Francijo možen dogovor, v katerem se morejo rešiti vsi politična in gospodarska vprašanja v medsebojno zadovoljstvo.* O stališču sovjetske Rusije napram Dm-štvu narodov je izjavil Rakovski: Naš nazor se ni spremenil. Vprašanje vstopa Ru- afere kljub znanim izjavam ministrskega | s{je v Društvo narodov za sedaj še ni ak-predsednika rešene, ker nadvojvoda sam še li podal nobene pomirljive izjave. BolJMko glb&nje o Mandžuriji PARIZ, 14. Iz Tien-Tsina poročajo «Ma-tinu», da je 15 km od tega mesta že v petek zjutraj prišlo do hude bitke, ki se še vedno nadaljuje. Francozi so se zatekli v vojašnico. ki je komaj 10 km oddaljena od bojnega polja, Japonci pa so v lastnem predelu postavili žične ovire- Med prebivalstvom vlada še precej hladnokrvnosti, ker je mestna policija poklicala na pomoč italijanske, francoske in japonske vojaške oddelke. «New-York Heraldu* pa poročajo iz Sanghaja, da bo v Mandžuriji v kratkem proglašena sovjetska vlada, kateri bo nače-loval Kuo-Sung-Lin. Japonci so o tem gibanju baje dobro obveščeni in so v Koreji že izkrcali dve diviziji, pripravljajo pa splošno mobilizacijo. Tudi ruski izseljenci, ki se nahajajo v Šanghaju, pripravljajo veliko protiboljše-viško gibanje in imajo baje že zagotovljeno podporo s strani Japonske. Vse vezi med Šanghajem in Pekingom so pretrgane. Iz Mukdena pa javljajo, da zbira Kuo-Sung-Lin svoje čete v okolici ter da bo. kot vse kaže, kmalu prišlo do odločilne bitke Nova boljševička vlada bo namreč proglašena takoj, ko bo Kuo-Sung-L,in zavzel Mukden. ——— novo obstreljevanje Damaska Preglasite v svete vojne proti Francozom LONDON, 14 Kakor poroča «Chica go Tribune* iz Bajruta, so Druži proglasili sveto vojno. Sultan Atraš paša je zapove-dal, naj ne sejejo ozimine, ker bodo tako lahko vsi moški od 20. do 60. leta stopili v vojsko. Voditelji Druzov odklanjajo vse razgovore z Jouvenelom, dasi jim je obljubil polno svobodo, če nehajo z vojnio- «Daily Telegraph* poroča iz Damaska: Včeraj popoldne je bilo mssto znova ob-s'reljevano; 30 oseb, med temi največ upornikov, je bilo usmrčenih. Po vesteh iz Bajruta so letalci uničili z bombami baje 40C0 upornikov. Arabci so napadli oddelek angleških vojakov, ki so se z izgubami vrnfll v svoja taborišča. BolMska zarota na Finskem ^ PARIZ, 14 Finski listi poročajo, da so oblasti izsledile veliko boljševiško zaroko, ki je bila razpredeno, po celi deželi. Vlada je odredila stroge ukrepe in je sklenila, da spravi v zbornici to zadevo takoj na dnevni red, ker so, da se država izogne preteči nevarnosti, potrebne izredne varnostne odredbe. Kot znano, je vlada maja meseca razpu-„ _ , stila komunistično stranko in dala aretirati .bodočnosti čehoslovaške republike-vse komunistične poslance Pozneje pa se je stranka na novo organizirala. tuelno Predno sc more razpravljali o tem, morajo vse države, ki pripadajo Društvu narodov, poravnati vse difcrence z nami. V Društvu narodov so celo države, ki ulso še niti obnovile diplomatskih odnošajev z nami. Druge pa — kakor n. pr. Romunska — niso še resile z nami niti teritorija!«iih diferenc-» Glede vprašanja ruskih dolgov Franciji je izjavil Rakovski, da je ta prcb'em sicer jako težaven, da se pa kljub vr.em težavam more najti rešitev. Problem dolgov ni v tem trenutku samo financijelen in političen, marveč tudi psihološki problem. Potrebnoi ie, da v Franciji razumejo tudi položaj Rusije, v kateri so politične razmere po vojni popolnoma spremenjene- Predlog', ki so se stavili Franciji glede vprašanja dolgov, nikakor niso neugodni. Služili so celo kot pretveza za veliko špekulacijo. Da se pa v bodoče onemogoči vsaka špek^aetja, se bodo prihodnja rusko-francoska pogajanja — zlasti glede vprašanja dolgov — vršila tajno. ANGLEŠKI GLAS O ČEHOSLOVAŠKI Največji angleški list «Times» pise: Čehoslovaška je iz lastne moči in s tolikim uspehom napravila doma red, da velja danes — kakor zasluži to — za najbolj urejeno deželo vzhodno od Rena Dosežent uspehi nadkriljujejo tudi najbolj optimistična pričakovanja. Boljševištvo je sicer svoječasno vrglo tako senco na repabLko. da so praški zastopniki vnanjih držav gojili bojazen, da boljševištvo potegne deželo za seboj. Vendar so te bojazni izginile. Komunistično gibanje v Čehoslovaški republiki ni močno in niti od daleč ni tako močno kakor v Angliji. Nezmiseino bi bilo, če bi v uspehu zadnjih volitev videli triumf komunizma. Četudi manjšinsko vprašanje v Čehoslovaški ostaja nadal\e velik problem. beleži Čehoslovaška na vseh drugih poljih presenetljive uspehe To, kar je politika dr. Beneša dosegla za Čehoslovaško, je prepo-membno, da bi bilo potrebno še posebej omenjati. Dežela je deležna njegovega osebnega slovesa v vsej Evropi- Trgovina v Čehoslovaški cvete in izvoz raste. Poleg industrij al nega bogastva poseduje država izvrstno poljedelstvo. Posebno Češka ir Moravska sta občudovanja vredni. Najboljše uspehe pa je dosegla Čehoslovaška s svojo finančno politiko, inspirirano od dr j a Ra-šina, ki je morda naj markantne j ša osebnost v povojni srednji Evropi. Dr. Rašin je nastopil z vso odločnostjo proti razsipnosu in inflaciji in je priboril stabilizacijo valute. V notranjem ne trpi Čehoslovaška nikakih stresljajev in resnih težav v delovnih razmerah. Na zaključku naglaša pisec trdni narodni značaj Čehoslovakov, ki se mu ima zahvaliti republika v veliki meri za svoj srečni .ooložaj. Pisec ne goji nikakih bojazni gleie Naročaite in širite EDINOST" 99> •EDINOST* V TtMU, dm 15. decembra 1*23/ Po desetih letih iz Rusije v domovino M»»eU prij«va vojne ikode Jo1p»Per?o«a ~ *£«■{• £ j^^jj_Veg let odrezan od svojih — Zankam spomini na Knsfjo — re 9« wm polno avstrijskih ujetnikov — Opuščena prijava Tojne ikode Malce sakasnela prijava vojna Škode V naše politično tajništvo v Gori« je prišel med drugimi številnimi stranicami tudi okoli 44-Ieien mož s prosijo, dai mm prijavi na pristojno mesto vojno škodo na zemljišču. V rokah je imel dotično — vsem našim ljudem znano — tekovino napol izpolnjeno; manjkale so §e 4 priče, domovnica itd. Kakih 20-30 lir je mož že najbrže plačal za cenitev. Toliko sto lir ie mož zahteval za jarke, toliko spet za sadno drevje ._ v$e škode je bilo že naivedene za kakih 5000 lir. Prvi trenutek je šinila misel: Ne bi bilo napačno z vso parletno izkunšjo, ki smo jo pridobili v mešetarjenju, vadljanju in cenkarjenju z gospodi «konkordatarji», če bi prijavili tako pozno vojno škodo: te in ic postavke, toliko in toliko sadnega drevja bi se dejalo več, jarkov je bilo treba nekoliko več zasuti, kot je v resnici bilo. o stvareh, ki se lažje kontrolirajo, bi se bno treKu držati resničnega stanja- Za konkordat bi izbrali dan po 27. v mesecu, ko so uradniki bolj dobre volje, pa še benečijske obveznice bi po dnevni ceni pri seštevanju svot premenili v prave lire, tako da bi voini oškodovanec po vseh previsokih navedbah rter na koncu po vseh cdbitkih vendarle prejel resnično celo svojo odškodnino v gotovini. No. pa se nam je zdel datum 10. decembra 1925. vendar malo preveč kasen po tolikih odlogih končnega roka za prijavljanje vojne škode. Se k tistim nesrečnim avstrijskim dajatvam, ki so zmešale ceh deželi glavo meseca aprila, nismo jnogli več priložiti predloženih nam prijav. Zato bi ga kmalu vprašali, ali ne misli počakati še eno kto, tako da bo takrat ravnoprav prišel na vrsto. Pa je mož sam uvidel naše začudenje nad tako pozno prijavo ter pričel 'razlagati v ckorni slovenščini, na gosto pomešani z ruskimi besedami, vzrok zakasnitve in svojega prihoda k nam. «Oprostite nismo kompetentni! Stopite "pogledat iz Titlisa v Moskvo U Poznalo se je možu, da je živel leta in leta v neskončni ruski prostranosti brezciljno iz dneva v dan ter da je prevzet popolnoma, kot vsi naši bivši :*iski ujetniki, z neko faialistično apatijo. Govoril je v kratkih slavkih in pretrgano, misli so se mu ooraiale in nizale le na naša vprašanja. ^ ' r , ■ Lil „„^ ir>Ar. t treba odrajtovati davščin v blagu, katero so prva leta revolucije pobirali, kolikor »e jim je poljubilo. Sploh gre zadnji 2 leti — to je v letu 1924. in 1925. — kmetom vedno na boljše. Pope so boljševUri že iz vsega začetka zalovili pometat ceste in opravljat druga podobna ročna opravila- Neprestano agitiranje, prepričevanje in vzgajanje, posebno mlajše ruske generacije od strani mladih boljševiških agitatorjev, da ni Boga, da nima smisla moliti pred ikonami je odvrnilo povečini ves narod od cerkve. Ob nedeljah smo se sicer sestajali pred cerkvijo, toda le zato, da smo se tamkaj na travniku pogovarjali. V cerkev je šel le kak zgrbljen star mužik in kaka stara majka, da pomolijo pred preostalimi, začrnelimi ikonami. DNEVNE VESTI nit aliMr Ndno Besednjaku je zadel v živo »Goriška straža* ne ve drugega odgovoriti kakor to, da so nam članki dolgovezni in da so polni laži Ko je pa hotela te laži navesti, je prišla v veliko zadrego. Navedla je dve «laži». Prva bi bilo neko tržaško pismo, ki ga je prineslo «Jutro» še pred našimi članki in s katerim nismo v nikaki zvezi- Druga pa naj bi bila ta, da smo v svojem drugem članku pisali, da je «Gor. straža* 5. septembra javila, da bo dr- Besednjak na ženevskem kongresu t d ini zastopnik Hrvatov in Slovencev iz Italije. In res, v «Gor. straži» od 5. septembra ne najdemo besede edini, pač pa beremo, da ima dr. Besednjak zastopati na ženevski konferenci Slovence in Hrvate v Italiji Šček je to poročilo tudi razumel v smis!u, '•a bo dr. Besednjak edini zastopal julijske r________t______________________Slovane, ker sicer ne bi bil v svojem *Ma- Poroko opravlja upraviteljstvo. Po enem lem !istu» od 7. septembra pisal, da dr. esecu so se premnogi pari že zopet ločili V/ilfana pri tej stvari ne bo. Ne more se ' zameriti tako hudo niti nam, če smo tudi tako interpretirali obvestilo v «Gor. Jurij Ljubic — Tatres Obotjen:« s« ni dalo uvrstil v nobeno invalidskih kategorij, Negativen oklok 30 V. 1924., ŠA. 260451 Vam je bil v*>čen 29.9. 1924. AK ♦t« re karirali na računski dvor? _ Tajništvo. Drvftvm« vMtl društvo «Ilxri}a». Danes ob 20 15 vaja za mešani zbor. Pri tej priliki pozivam članstvo, da poravna zaostalo Članarino in tudi članarino za december, — Blagajnik. foklican v Rojan, kj«r te 32 let »Ur A!oJs# emer, stanujoč v ulici Crosada K. 15, v vi-n en ost i padci na ulici in pri tea za dob d m glavi razne poškodbe, ozdravitve v kakih i dneh. Po prvi pomoči je bil prepeljan do-nov. — Tudi 35-letni težak Andrej Veno, s tam* joč v ulici Toro It. 5, je v nedeljo pogledal pregloboko v kozarec, radi česar »e okoH 24^ ure, ko se je vračal 'doroov, padel v ulici E. Tarabocohia in obležal, dokler ga zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mMl». ni spravil z amonijakom k zavesti. Ko mu je le obvezal veliko krvavo buaJtaJ na čelu, ga je dal prepeljati domov. — Tretja žrtev opojnega trtnega soka ^ mesecu in z drugimi parili. Ako so otroci, si vzameta polovico mož, polovica žena Ker pa se je dobilo le preveč trotov, ki so vzle'a-vali iz enih medenih tednov v druge, je oblast izdala v tem oziru ostrejše postave. Sprva so zasedli vse urade priprosti delavci. Kmalu pa so se znali bivši činovniki, kar jih ni zbežalo preko meje, vsiliti in vpisati v komunistične vrste in potem so postali sami še odločnejši in glasnejši komunisti. Vsled svoje sposobnosti v uradeva-nju so izpodrinili iz mest prve, prave komuniste- Ti so se morali, ker so se tačas odnavadili dela. zateči v gozdove in se lo-"iti tolovajskega rokodelstva. Radi tega je bila javna varnost, kljub strogi in številni policiji tamkaj mnogo slabša kot sem jo našel tuka i v Italiji- Posebno vozovi niso Sili v gozdnih predelih varni pred zasedo Analiabetizean boleha na sušici - Veterani straži«; kajti če ima dr. Besednjak zastopati julijske Slovence in Hrvate, kaj naj ostane potem za dr- Wilfana ah kogarkoli drugega? Sicer pa priznavamo svoj «greh» in se *kesamo», da smo o tem pisali, ne da bi bili imeli pred seboj dotične številke «Gor. sira že», kakor smo sicer vse svoje navedbe vestno kontrolirali * na podlagi dotičnih spisov. A «Gor. straža* od 5. septembra nam takrat ni bila na razpolago Smisel pa smo .točno podali- _____ Pošiljale pasem im paketov u praznike. Pokrajinsko poštno in brzojavno ravnateljev« v trstu opozara spričo predstojećih božičih praznikov na d^stvo. da o božiču n novem letu število pošiljatev močno naraste ter __________________i prosi občinstvo, da piše naslove na 3*>šil>tyah armade za dom in cesarja - Kdor pš|e al- m a v razločno, da se tako kohoi ta ima glavobol! htrejše dostavi anje pisem. V naslovu na, se konol, ia ima g«*vo®™i ve da. ,VSf^a Sk,l:p^, V VTednoJsl, rovala Bahu, čeprav pri .nežnem» spolu io ni kakih 15.000 hr Ko so bh gotovi s svo irn -dc- 0K čafn0. _ Ko se je ob pozni uri vračala do- .■i Da UhtCm P«bri5al!' "e d* bl >lh m o v po ulici Arcata, so nenadoma odpov«- motil Bih so celo tako prev.dn« da so pred dale nogc in kakor bi lrcnil> -(e ležaitt na ka< odhodom zopet zaklenili vrata za sebo;. menitem nhltnem tlaku. Našla sla \o dva orož.- Carisevi, ki so se zvefier vrnili domov, so nika^ sta poklicala na pomoč zdravnika javili la.vino na orožniško postajo v ulici feJ postaje. Ženska, ki :e imela štcvi'nc prask® Chiozza. Orožniki so ukrenili potrebne poiz- ^ r(>kah ^ ^ bi]a nato prepeljana do- mnr vedbe, da iztakneo zlikovce ,ka.r pa sev---mov ni lahek posel, kajti ptički take vrste se ne dajo zlepa ujeti. Nenadna smart trgovca, Včeraj zjutraj je na borzi, k'er je pri$i>stv*- Nedeljske nezgode ljubiteljev vinske kapljice va[ kupčijam s kavo, 65-letn. Ernestu Nauea, 2e od nekdaj je navada, da Tržačan v nede- znanemu tržaškemu veletržou s kavo, nenado-Ijo radi krene v ^tostilno, da pri kozarcu več ali ma postalo slabo; zgrudi' se je in obležal n»eza-manj sladke vinske kapljice pozabi na vsak- vesten, Navzočni so poklicali na pomoč zdra*-danje križe in težave. Ob takih prilikah ga se- ! nika rešilne postaje, a zaman; v par minutah veda marsikdo preveč potegne, tako aa se je Nauen izdihnil; zadela ga je srčna kap. priguga domov s povezano glavo. Teh prego-; V znak žalosti — Nauen je bil dolga leta rečih 1 ubite! je v žlahtnega trtnega soka je bilo ravnatelj borze in je užival v tukajšnjih t rjo v-v nedeljo mnogo in zdravn:k rešilne posta e je skih krog-h zelo velik ugled — je bil oddelek imel precej 'posla z njimi. Okoli 23, ure je bil borze za kavo včeraj zaprt. SPORT Športni dogodki pretekle nedeije tudi starejši nepismeni ljudje morajo skovati tečaje, kjer se uče pisali in brati-Zato prodirajo tudi časopisi že v najzakot- __: s-__1 ~ t««. 4«V> L-moltP r»o tfrtstil- nejša sela, kjer jih čitajo kmetje po gostil nah, dokler se seveda ne opijejo s samogo-nom. Dovoljeno je namreč zopet kuhanje na.elstvfr, naj ob času praznikov _ pošiljatelj naslov tuidš v paket sam To pa zatov ker se zunanii naslov lahko zabnSe ah drugače pokvari, v katerem slučaju se paket ne more izroo ti, temveč bi se moral pozneje ali prodati NOGOMETNE PRVENSTVENE TEKME Izida četrte nedelje. I. dtvieaja; *Adria - Prosveta 2:1, K)bzor Zarja 4:0, »Gorica - Volga 1:0. Grad Četa Rocola > ima nadvse simpatično igro. toda brez Stoparja, kar v ostalem manjka tucH Adriji, ki se izgublja tudi v strelu na vrata. Nebroj strelov e š'o črez prečn;co in ob strani — lep, toda brezuspešen ie bil n:zek strel Mo- i t . t ?i a j •• u-il: _ A J., IL divizija: l^ocol - "Adria 2K), jGrad - rek besnega krila -Adrije«. Dobri halfi ^Adri-Zara 2:1, Tammaseo - ^Prošek 3:1, Magdaie-; .cjj izvrslna bramba. Tudr pri -Rocolu^ j« na - * Jadran 4:0. bramba bi'a nabolša v četi. Prvi £oaJ za ^.Ro- let Življenju------------ . nega Galic. fronta me je spravila v rusko ujetništvo, kjer nas je tisoče in tisoče avstrijskih jetnikov rešila iz jetništva boljše-viške revolucije. Po daljšem tavanju po Rusiji sem se ustavil zadnja leta v kubanski oblasti v bližini mesta Armavira Nikdar nisem prenehal pisati domov. Toda doma nista ne žena in ne moj brat dobila nobene-tfa obvestila od mene in jaz todi nisem vedel ničesar o svojih. Šele leta 1923. je dobila žena moje pismo in jaz nato njen odgovor. le takrat sem se začel pripravljali z vso resnostjo na odhod- Prva oblast, na katero sem sc obrnil poleg ruskih državnih uradov, je bil perzijski konzul- Ta bi mi pomagal priti do meje. a dalje bi ne šlo. S težavo smo ugotovili, pod katero državo pravzaprav da spada moj domači kraj, nakar sem se zato obrnil na italijanskega konzula v Tifhsu. Ia mi je rekel: 'Oprostite nismo kompejentni. Stopite za trenutek pogledat iz Tiflisa v Moskvo. Tam Vam bodo dali podatke in nasvete giede vrnitve v Italijo«. Stopil sem torej «za trenutek* po par- dnevni vožnji iz Tiflisa v Moskvo. Ker nisem videl ze dolgo časa velemesta, me je prihod v Moskvo zmedel, kajti tam vrvi kot povsod drugod v Evropi mrzlično življenje. Samo policija je silno stroga m natančna. Pri njej sem zvedel za naslov italijanskega poslaništva v Moskvi. Ker na poslaništvu niso znali ruski, jaz pa ne itali- J j • HJI1 » «"»' ~ — i —— ----• _ | zapijejo zadnje kopejke. Ojf bratec ti je drugo juiro vstajanje I Povsod kako i lagi noiran ega nasbva. .__.. Občinstvu se končno priporoča, naj pošilja i pakete ob časii pr«fc*oečih praznikov neJto- sem! nalet a val na bivše avstrijske vojake in jih ; jJL li Wk> sicir p»ourebno. Na " ... -- - i—i- *a Tiač1.nP^e' da ^sti možnost, -Ža se izogne še pustil prepolno v Rusiji- To so hrabri tekači izpod Grodeka in Pfemysla. Skoro v vsakem selu je kak bivši avstrijski ujetnik. Po večini so Poljaki, Madžari in tudi na nekoliko Hrvatov sem naletel Slovenca nitem videl in tudi ne slišal zadnji dve leti o nobenem. Nekateri se skušajo vrniti in tavajo od konzulata do konzulata kot sem taval jaz. Drugi zopet ne misli'o več na po-vratek in so si že tam ustvarili svojo lastno družino, Oj, fantič, zakaj se v Rusijo podafaS? Gubernija Italija Vprašate me, zakaj sem se po tolikem času vrnil domov in kje se mi zdi boljše. Gotovo je, da so v Rusiji neprimerno boljše razmere, da se tamkaj živi mnogo boljše-Samo glede življenjske varnosti je tam bolj slabo preskrbljeno, vsaj tam, kjer sem bil jaz. Razmere 'se pa tudi tam boljšajo 1z dneva v dan in v marsičem postajajo podobne našim. J , . Zadovoljnosti seveda tamkaj tudi m m kmetje so vsi nasprotni boljševikom, kot so ^□prej mrmrali proti carjevim uradnikom. Zemljo bi radi imeli svojo, stalno, gotovo, iz roda v rod. Pisal bom sedaj gospodarju, da sem srečno dospel v gubernijo Italijo in da se vprašujem, zakaj da sem pravzaprav pre prevelikemu gromademu paketov in pa zamudam v dostavljanju paketov naslovljenem. Z OP ČIN. K članku Z Opčin», ki ;.e b* objavljen v torkovi iteviBci, smo prejeli sledeče pojasnilo. .DruStva niso imela prilike javno pokazati sadov svojega delovanja soričo števdmh oblastvenih prepovedi, vsled katerih sobila onemogočena tudi sodelovanj in celo športne pn-redi.ve. . Ker se mladina šola v pogumu za nadal i^ delo ob doseženih uspehih, ni čudo, da « popustila v času, ko je nd podkrepilo javno za- Redovtnje. I. divizija: 10 Obzor 3 3 — - — 6 Adria 3 3 — - 10 3 6 Gorica 3 1 1 1 2 3 3 Prosvcta 4 1 1 2 9 6 3 Vo'ga 3 1 — 2 6 7 2 Zarj a 3 1 — 2 3 7 2 Sparta 3 — — 3 4 18 0 II. divizija. Magdalena 1 1 — - 4 — 2 Tommaseo 11 — — 3 1 2 Grad 1 1 — - 2 1 2 Rocol 1 1 — - 2 1 2 Adria 1 — — 1 1 2 0 Zarja j — — 1 1 2 0 Prošek 1 — — 1 1 3 0 Jadran i — — 1 — 4 0 Primorje — — — — — — — doščenje. Vendar je treba pripomniti da se je ravno v zadnjem času pomnožil pevski zbor s pristopom narašča-a, ter da se so3a etainoširi. - Želimo pa, da bi vzpodbuda rodila obilnejše eadove ® janski. sem govoril z neKim tamkajšnjim j men- j grmijo. Gotovo mi ne bo verjel uradnikom v hrvaščini. Z njim smo se hitro .... , „ j— -1 - n____:___ir (ialtin 00 infi zmenili. Brzojavili so v Italijo po informacije o meni, pokazal sem še ženino pismo, tako da sem jim dokazal, da sem res italijanski državljan Nato so me odpravili, češ da že dobim potni list. No, dobil sem ga res po dvomosečriem čakanju v Armavuu. Vlak me je odpeljal do pristanišča Ba.lu-mu in od tu brezplačno neki Llovdov par-nik preko Carigrada v Trst, kamor smo prispeli po dvajsetih dnevih vožnje. Zakonsko življenje, ki tra^a sar-o 4 medene tedi.e - Tudi v Rusiji so Kolariči - Bnrzuji v Leninovih vrstah - Nem in pust stoji božji hram - Državno kolonstvo Zadnja leta sem služil kot hlapec pri nekem Bolgaru vrtnarju. Bolgarskih vrtnarjev je vse polno v okolici Armavira- Upraviteljstvo, to je neke vrste županstvo. razdeljuje vsako leto zemljo obdelovalcem. Kdor ima dovolj živine za obdelovanje, jo dobi več kot drugi Nihče pa ne poseduje stalno zemlje, ampak je ona državna last, katero upravitelj stvo podeljuje od leta do leta. Zemlja pa je razdeljena v tri kategorije: I. kategorija stane eno leto 10 rabljev desetina; II. kategorija stane eno leto 8 rubljev desetina; III. kategorija stane eno leto 6 rubljev desetina. Precej zemlje ostane neobdelane- Kmetje z lahkoto prodajo svoje pridelke. Za drag denar pa morajo kupovati obleko in druge industrijske izdelke, katere dobivajo skoro vse iz inozemstva. Davek so zopet vpeljali v denarju in so kmetje radi tega prav veseli, ker jim ni Družabni večer pri Sv. Jakoba. Pevsko društvo «Uirria» priredi v nedeI;o dne 20. t. m. od 20. ure daf e zabevni večer v dvorani D.KD. pri Sv. Jakobu. Vod^a večera bo •j Ferd. Cretnik, — Ker je- društvu začasno nemogoče organizirati drugih javnrh prireditev „ ker ima velike stroike z* vzdrfevape svojega zbora, se je oklenilo, prireja družabni večer vsa^ za delno kritje tekočih stroškov. M. d. «Grad» — M. d. «Zarfa 2 : 1 (1:0) V edeVo ob 14. uri popol. se je na' igrišču pri Briščikih odigrala med četo «Grada II. četo «Zarje» prvenstvena nogom, tekma, katera je izpadla 2 : 1 v prid «Gradu». col» je zabU Markežič, kar ie Morcl izenačil z goalom, ki je brl eden najlepSIh dneva. Vrata* Petelin je parira! kazenski strel V drugem čas« je zabil goal zmage Ro ic. Šuligo:, haif «Adrije~, se je vzbudil in podal par krasn h momentov. Sod:l je g. Kras. Imel je dober dan in je zado-vol ii. — Cela zmagovaika: Gust nčič, Ra-žem I, Slamič, Sila, Markežič, Senica, L^ Pegan, Babič, Ražem II, Ro ic. S. R- «Totnmaseo» — »jPrcf.^k^ J : 1 Rezultat odgovarja prognozi in lahko rečemo da je olnl meri zaslužil. Tudi hramba «Prosve-te* dtla čast svoji četi — ima celo več rnedsebo ne igre kot -AdriaT». UgaaJ je Ladč. Napad «Adrije» e v posameznikih veliko bol ši od «Prosvete», toda raztrgan Ako smo občudovali famozno igro Rupene I, krasne crosse B aža, smo občudovali igralce — toda med njimi ni veza in sporazuma. Halfi obojestransko na mestu — odl,:kova4 se je pri *Adri"» Vrbec — naš pravi de Manzano. Ma hen v postavi odnaša z akrobatskimi skoki žogo največjim« igralcem. Odgovarjal mu ie častno Kuterš n pri «Prosvcti», ki je bil "ta dan na boljši v svoii četi. Igra je bila skoro nefair — krivdo na Um ima «Prosveta», katere igra'ci so se spuščali v ekscese. Dejstvo je, da so bli v tekrri trije fgralci opomn eni in eden — Kuferš n, kap. -Prosveten — 17 m:n pred koncem izkJ učeni Sodnik 'e hvalevredno brzdal igro, kar ni b-lo lahko, njegovi žvižgi so se zdeli udarcr z bičem po ^nebrzdanemu žrebcu. *Adriiaš » so se p»v koravali molče, .Prosvetao je odgovarala kakor lev na ukaze kroittel a. Bila e v tem pod-žigana od svoje publ ke. Sodn-k je ohran;l navzlic slanim in neslanim vzk' kom in žvižgoa svo o nrimost in se — smehljal. Igra se je razvijala priblizoo tako-le: «Adria» ima. žogo in je prvh deset minirl skoro ne izpusti — le Opara napravi med lem časom fugo in prenese svoj napad v nasprotnikovo polje, toda bramba «Adri e» — Počkar« neposredno pod lastnimi vra.š in Cesar zunaj pometata, da se praši. V hrambo stopa odločno tudd Kocjančič in reže. Napad «Aurije, caka zunai in zanaša igro na pol«^Prosvete*. V deseti minut-i bliskovita akcija Blaz - Rupena -Mahne - Košuta, ki crossira kratko — Valoveč prestriže. Shoot na vrata — goal! -Presveta > Dodvcri svoj elan in potiska s pomočjo Leka m Ooare -Adri 0» v brambo. Pride tudi do strela na vrata, toda Rurpena je v krasni poziciji. Vendar prisili "Prosveta > »Adrijo« v korner, ki ostane neizrabljen. (17 min.) «Adria» odgovori z ostrim protinapadom, kl ga razbije II aš, kar stisne igro na sre d no igrišča. Le posamezne, nevarne fuge spreminja o sl'ko igrišča, vendar je «Adria» še vedno gospodarica položaja. Začena se not-rati nape ost med levim krilom «Adri'«» — Mane-tom in desnim haltom «Prosvete». V trideseti minuti «Pr«eveta^ stisnjena v brambo — napad «Adri*e» o popolnoma oprede1 in kratke pasaže poQ vralmi napen a o pričakovanje do »kra no — oba autsodn:ka se merita v tekan vt ob igrt-šču. Žvižg sodnika — odmor. Drugi pol ča« najde «Pro«veto» v lepem napadu __majhen incident pri desnem krilu «Adr-ije» ga ustavi, Sodnik opomni obojestran, «ko * Adrsja* odgovori z beanim napadom, ki ga razbi e Kobal. S tem se začenja lahka premoč «Prosve>e», elan «Adrlje» popttiča — tejp fcesnejša je bramba in tem lepši v svoji formi je vratar, ki žan e aplavze. Dvojno pariranfe, izpadi, vpadi, klešče kažeo na izvrstnega učenca Ascrofta. Dogodi »e, kar je nevarno četi, ki je v bramfei — roka. Kazen! Prvi strel je razveljavi en, drugi da povod nastopu kapetana Kuieršina proti sodniku. Vendar s« strelja — goal! (17 min.) Igra se potem drzi na sredmi igrišča z lahko premočjo -Prosvete*, ki zapira 17 minut pred koncem sodnik presodi roko proti cProsveti», Bila je v resirici problematična, vendar je zopetn? nastop kap. Ku-feriina ub"l toleranco sodnika, ki je bil primoran ga izkl učiti, da ne trpi: njegov ugled in s tem igra. Kuferšin je radi te razsodbe — odtegnil svo}o četo. Sirpporteiii so d'vali, žvižgali, peli ir. vzk^".f.oraz kali. — Sodirk g. Boris Plesnčar. Popolnoma H dalje za omenjeni klub najetje lepega »ortnefa igrišča blizu centralne pos^e (ex vel odrom). tvorite v tega igrišča e bila prvenstvena tekma med solkansko «Volgo» in «Gorico». «Gorica» je svojo formacijo nekoliko izpopolnila. Tako si je četa utrdila obrambo a prvovrstnim branilcem v osebi Mozetiča St. Hrbtenica čete, ki so sprednji trio in balfi, pa je ostala neizpremen ena. « Volga«, mlada četa, je prišla, čeprav prvič, jako samozavestno na tuje igrišče Njena sestava ni bila na-boljša, tako da nismo videli n enega najboljšega napa-dalca Frnkota. Vratar jc bil tod i, kakor x v tekmi proti «Obzoru», rezerva, Opazili pa smo koj v začelku igre drugega važnega faktorja, ki mora biti pri nogometnih četah, t. i. dobra volja :n požrtvovalnost S tem in tako je š'a «Volga;> v bo preti svof'i rivalni četi iz Gorice. Po začetnem žvzgu sodnika je prešla goriška četa v silen napad, ki je b:l kronan z edinim goalom dneva, napravljenim od leve zveze. Spričo tega je bila «Vol-ga» — po neuspelem poizkusu poravnati prvi pris'1 ena utrditi obrambo z vsemi močmi. Napad « Sparte :> :e bil razen in Izvirne pesnika primere tvorijo tucan o krasoto te velike poezije. Misel in oblika sta zliti v organsko celoto M skupno tvorita šele dovršeno umetnino, kakor je «Duma». Razume se, da je p*eva>anje takse poezije težko, pa četudi -bi prevajalec do dna poznal oba jezika. Prevajalec Maffei pa se ,e spustil na to ogromno delo s sila ubožnami sredstvi. Zato je njegov prevod bled, anemičen, le medli posnetek izvirnika. Župančič rabi večkrat primerno «zelena pe-sem», prevaalec sc izogiMfe tej lepi in globoki metafori, enkrat rabi: il cautico suo feesco di verde, drugič gre kar mimo: Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vsa: Alia nei campi a chiara voce canti questa canzone tua,.. V tretji kitici govori Zupančič o visoki cer Umetna gnojila: 15-17% soperioftiat, višfeod stetno kalijevo sol ia amonijev sulfat. Naše sianiorezmee znamke «Mayfarth» imajo v nalogi: v Sežani: v trgovini Gol'evšček; ▼ Trnove«: Mlekarska zadruga, katera ima tudi večjo izbero plugov znane tvrdke ^Cer-vinka in Čibak», Tržaška kmetijska zadruga v Trstu. Is urade Tržaške km«tiske družbe v Trstu, TOMAŽEVA ŽLINDRA Naročnikom, kateri so pri nas predznamo-vali potrebo na Tomaževi žlindri, naznanjamo, da nam pride prihodnji teden prva pošiljatev 18 do 20% Tomaževe žlindre znamke «Zvezda» — - s« ~ ------r i--, »svojimi močmi, impau "-jh-"«'' c , — nepristranskega gled&'ca bi zadovoljit, suppor-j ^ ' slučajill stalen in silen. Neštetokrat terev — ni mogoče! Uga:al je n e?ov nas.op in Ti?eđova energija —Zmagovalka: Rupena II, Počka\ Cesar -"žerjal. Vrbec, Kncanfiič - Blaž, Vatovec, Rupena I, Košuta II, Mahne. S. R. <,Gorica» — '< Volga* 1 : C (1:0). Kot prvi (posredni uspeh prvenstvenih tekem lahko zabclei:mo vsestranski razmah *Go-riče-?. Foleg reorganizaci e v upravi edinega alov. športnega kluba v Gorici zaznamujemo stalno :7popcin*evan;e n:ene čete potom zbiranja slov. športnih zmožnosLi. Zelo važno ;e imel vratar - Cen« Tomaževi ž'indri so letos zelo posko-kvi, ki gleda globoko pod sebo na predmestne'ta^0 ja se i>0 oddajala iz naSega skladi-hšice, in pravi: Z viška motri nehan;e l/udi §ča po 53 ]ir ra 100 kg. pod seboj, ure ;im meri in delo deli. Hiše soj NoTa sprejemamo le za prihodnjo h šice, okna so okenca, nagelj iz oken Itje zc- j pošij #lev ki mam ^ dospeti še ta mesec — len se po steni..,, t ^ našem uradu ulica Torre bianca št. 19. Preva alec pravi: ... E le čase si setfnono a ^^ drevesca kraškega casette, e le finestre aneora a Fnes.nne. .. Kak- i-e^nc Ule » Centralnem nrin^me^'V^Ž^, da ni skladi č« Priporočanj naš m vi^admkem. evaialeč razumel izvinrka. V trefi kitici na ^_si to bla^o pravočasno preskrbijo, ker na- BABICA, diplomirana, sprejema dnevno » vode,, u ver i ura. — Pri koncertu nastop! dru- rov. Med vojno do tal porušena Vrtojba je Stven-l orkester, ki šte e 50 godben kov. Cisti sedaj svojo obnovo skoro Končala. JVjer dob:ček kcncerta e namcn:en v korist dija- sj popetnik še pred tremi leti videl le raz-6-kega zavoda Dante Alighieri^. dejanje in nizke barake, se razprostira da-Kdor prečita gornH spored, te^a pač po- nes majhno mestece z lepo cerkvijo v svoji eba posebej opozarjati na izredni umetniški sre<3inj dogodek, ka erera bo v četrte> Aeležna Go- * VOICJADRAGA rica Že :me Beethoven in beseda *fc,ro'ca» c__. tir«™;««* nam pravita več kot dovolj T^ri že ?rva točka' Nismo ne vas ne obema. Smo le skupina sporeda, ki se bo izva al na Četrtkovem kon- hiš, ki pripadamo pod tn županstva: Vr-ceriu, zasluži v polni meri, da se vsakdo, ki tojba, Vcgrško in Šempeter- Imamo pa po-koJ:čka; ljubi glasbo, koncerta udeležr. Tcda stajo državne in vipavske železnice, poštni prircd:telji niso skoparfi ne s sporedom ne s uracj par opekaren. Godi se nam, no, stro&ki, k a "ti četr kcv koncert bo nudil razen Beethovnove «E'oicae» tudi Mendeksohn-Bar tholdy-cv violinsk3 koncert, na katerem nastopi odl:čna viovn:stka ?»ospa Alberta FeiTari, in povrh tega še Cherub:nr-jevo u ver uro. Fa bo tudi izva"an:e prin-ernTe nadomeščati dovršnosti ki ie mnogo bol ši in sposobne ši od mene, naj pri jriag0lu zažvižgati. Zupančič pravi: f^aka-se poglobi v proučevanje slovenskega slov- gkoz* nof preva;alec: che il buio squarc;d. Gospodu prevaja'cu je pomagala pri preva, n ,, L alrr.i- .. ___i___• n.«i<]0/4'no i rt krat- Namesto (L'ubijana pravi g. Maffei 1'urbe-me- _ r____f___j___d sto, ta izraz se rabi v italijanščini navar'no za ian u kakor tudi pri sestavi pregledne in krat- Rim, glavno mes o, zakar se e pisatelj izpolnil ke slovenske slovstvene Z[ odovine gospa S n- besedi L'ubl:ana, ne vem. _M ---------------, * .. ______J M ,<_! ___T________U kov če va-Mayerje vat za kar se ji gospod Maffei zahvaljuje Mnoge p'elepe Zupančičeve primere so v prevodu zabrisane: ... Ljubi a na vsa z mesecem Prv i del: -Cenni di letteratura jugoslava® e poseiana: 1'ubre, nei ragg^ di luna,°... češčena precej dobro sestav1 en, mi-slin, pa t}a ,e to zgolj je onorata ne odorata; zanos ni grandezza zasluga omenjene slovenske gospe, zaka iz- (morda estasi al? ka < podobnega kij u če no je, da bi gospod preva alec poznal vsa imena slovenskih slovstven kov. ki so v ime- V izvirnku <^toji: Tako strmi zdaj sredi višine okameneli zanos novanem uvodu vsebovana, Nas1ov je seveda domovine: e fu cosi la grandezza de ta Patria zgrešen, zakaj namesto ufoslava bi se moralo • impietrita glasiti slovena. ker se govori samo o sloven-' Preva;alec rabi mnogo ukrasnih pridevnikov, akem slovslvu. Kar je povedanega o vseh Ju- ki ih v izvini;ku ni. goslovemh spada v splošno zgodovino. Na str.' vlakom« e "nekak uvod k «Dumi», tej 16 sto^i, da je Vodn;.k izdajal dnevnik (g ornale na;velifastnei^i Zupanč-'čevi poeziH qtiot diano). Pri tem se bržkone misli na «Lubu y D^mi so zdruiee vse lepote, s katerimi lanfk-e Novize», te pa so '"zha ale spečetka dva- i «e more D^naša i peso'ški pro:zvod ► krat na teden, pozneje enkrat (1787-1799) j pesem prevev avel'ka globoka misel: Slovenska imena so večkrat po^ne^no pisa- Človek je povsod đ-ovelt, člove&tvo e nad v^e, na, znamenj za šumn ke tiskarna nima, zato ves svet ;*e domovina. Način izra&ania, ritem Pag'e^a si sledeče Župančičeve stihe in jih primer ajmo; Ogledal sem dleto kiparja: z. ljubeznijo šlo kot poljub čez beJ'no je mramora, od skale na-rah o je snov odpol ubralo. V prevcd'u: Lo scalpello de lo scultore mirai e parvemi un bacio pcsasse sul bianeore del marmo, un lento bacio siiorante... Ti stihi nam seveda dokazujejo, da je v res-n:ci težko prevajati tako, da se ohrani'o vse lepo e originala. Glagol odpol "ubijati e originalna tvorba pesniškega Zupančičevega iezika. Na",bo7ie je prevedena še pesem «Razgovor» (La madre e il f gl:o). Ta pesem je dosti lažja za preva alca kakor Duma, toda tudi tu sem zasledil mesta, iz katerih je razvidno, da ni prevajalec vešč slovenščini. Mati govori sinu: No, k^r povej saj vidim, da komaj čakaš, V prevodu: Non vedi chc attendo impaziente? Torei prav narobe! Še neka r zaključnih besed. Pribiti je treba, da so ocenjeni povod5 zares zgolj poskus. Slovenci ne smemo mimo takih po avov, sicer se bo lotil preva;an.ja vsak Sušmar. Med vsemi prevodi, ki so v zadnrem času izšli, zas'užš pohvalo le Regentov prevod «Hlapca Jernea,» drugi so le ponesrečeni poizkusi. Ocenjena knj ga Zupančičevih prevodov ne more povzdigniti ugleda naše literature pri Ita'i'anh. Ivan Vouk. Po krntki bolezni je v nedeljo zjutraj v Gospodu zaspal Iva?) Sklsniba trgovec z ogljem Razžaloščena soproga IVAtNA roj. DU1C, sinovi V1LHFLM in ZORKO, hčere ANIO-MJA por. VILHAR, AiNA in M A R.JA, sestra, zet svaki, svakinje ter v imenu ostalih sorodnikov naznanjajo prežalostno vest. Pogreb dragega pokojnika se je vrš. I včeraj popoldne iz hiše žalosti ulica Mo.ino grande št. 20 na pokopališče k Sv. Ani. TRST, 15. decembra 1925. ZAHVALA Podpisana globoko ginjena po tolikih dokazih iskrenega sočutja ob prebridki izgubi preljub!jcne,i$a soproga, očeta itd. Evans Sklsmba izreka vsem onim cenj. osebam, k< so bodisi s spremstvom k večnemu počitku ali na katerikoli drugi način hoteli počastiti spomin predragega pokojnika, tem potom najprisrčnejšo zahvalo. TRST, 15. decembra 1923. Družina SKLEMBA. Pogr. podjetje Nuova Impr. Corso V. E. III, 47. Twr€§k@ GlUiiPPE SP1CHAH TRSTt Via S. Caierina št 7 fPiazza Maszini) naznanja svojim odjemalcem, da je prejela veliko izbero iu- in inozemskega blaga za moške in Ženske obleke. — Najlepše in zadnje novosti po konkurenčnih cenah Specijalitete aagleikaga 1» taškega blaga Velika izbera Paletots, površnikov, dežnih plaščev, izdelanih oblek in telovnikov fantazija Spclemajo s@ nao?i2a po mel 45 i. t rfnaiii rr~M TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Tore Uaoca 19, Telefon 44-39 ima v zalogi: Poanc—laike: znane tvrdke «Mayfarth». Slamoreznice: od 8 in 10 col, znamke «May-f ah trt s. Orala it. 6, osipa'nike, orala za vinograde ter plužne glave ši, 8. Ročno orodiec šape vseh vrat, sekire, motike, grabl'je, vile, iftee ikar e, cepilne nože itd. Amerikansko lepiro za sadno drevje *Tree Stichy». Orehove ia icgunofc tropžae zmlete m v kos h. Med, naravni cvetlični med po Lir 10__kg, za več?« naročila popust. Semena detelj In trav ter vsa vrtna in poljska semena. TISKARNA .EDINOST', TRSTU ---:-— l,Mtlt»*M«M«,l»ll4tt«M,,«t<>H«mt«««<«»al«*<> 2, poglavje. Gospod Jocelyn lhewr ;c zares o&trir,el Izraz največjega presenečen a je bil zvezan s bi čutii tudi najmanjše na^nenje,*. «Ia?» ^Lanes ni to več resnično » N|ene oči so se zabliskale. ^Kdo ;c ona?» c vprašala. «Tega vam ni treba vedeti,« je odvrnil še vedno hkxtno. wV pcdi«?tjii, ki sem ga skleivl trenutnim izgubi,en em poz«, kai ni ušlo Craw- izvršiti, ;e pri-zadeta tudi-ona. Bila :ri je v voliko siiayeveipu očesu. A samo par trenutkov c trajalo njegovo stremljenje in zopet ,e bil postal hlaOen. # : bi ne trila?« je vpra-rala s komaj te^a. kcl:ko smo vam potrebni. Vesie, da vča-čutno kl ubovalnosft o. «Sami veste, da m; de- sih vorašuje:o gospod Jocelyn Thew, če imate srce ali ne?» Za trenutek io je pogledal Tubezn-vo m njegova roka e celo pobožala njeno Nenavadno razodetje je trlo to. Tudi on je bil samo navadno Ču.eče človeško bitje. « EDINOST* . V Trstu, dne 15. decembra 1923. GOSPODARSTVO ^a I Nemci mora o uvažati ptrecešnje množine žita Zakaj araza ziio r | in žitnih pro^vodov. Stoimo zopet v teku žitie hausse (dviganja V £ornn>em odstavka smo ugotovili, da so Leča«v) ki so nam jo Ameiučani že drugič na- poljedelci in izvoznicam agrarn h držav pro- ... 'U. • i ■_______1 ______ :jt v.a urnrt lit n ada OO- auoente, mcu.tm epu ia — * ----— .pušča to časopisje prave povzročite1^ dragi- so nakupovali evropsko žito večinoma le ta-aa žita popolnoma pri n*ru. Radi tega se mi kozvani «evropsk; Američan:^ (Drevfus & Co zdi potrebno označiti one čin.telje, ki obvla-j iz Panza :n nekateri od itn. žitni velekapitali-du eo^svetovni žitni trg. In ti so brezdvomno st:). Države, ki žito uvažaj, so se le v malen-amerišku žitni velekap'tal sti. kostni men poslužile te izredno ugodne prilike, Američani so danes na mogočnejši svetovni ka ti tu* v teh državah moramo zaznamovati kap^alitL Za^o svo^tvo se imajo'"zahval:ti v pomanjkane kapitala, kar nam spr.6u,e*o vt-*apuai .u. vo nif ki jih ni postavila soke obrestne mere denarnega trga. prvi vrsti svetovnv . __ . _ ■taiuo za g'avne dobavatel'e vojnega materi;ala, marveč ludi za glavne žitne dobavatel e. Američan: so se na ta nač:n osvobodili cela deset-leta t raja "oče pol edeiske krize in kapita is.i, ki so med vomo trgovali z žitom, so silno obo- Italr ja, k-i potrebu e kl ub dobri žitni letini še vedno okroglo 11 milionov metrskih stoto v ž ta, si ga je oskrbela le nekaj nad milijon metrskih stolov. Anglija je nabavila od 50 mili onske potrebe koma, 15 milijonov. In siJčno smo opazovali tudi v ostalih evropskih drža- gateli. Čeravno pa so s lno obogateli, niso ven- smo opaž . _ dar rad:te«*a držali križem rok Oni so skrbeli vah. Vse uvozne države so v pomanjkanju ka-tud' za bodočnost. Tako smo slišali, da sojpta'a pričakovale še izdatnejšega padanja zit-uctvarili aove ve kanske ži nice. Organizi rali1 n h cen in ni«3 hotele nakupovati pontir anega so tudi zvrstno delu očo .ptoročevalsko službo jm žila Prišli smo tako do trenutka, ko so raTne statistične urade, ki so dobro organi- prenehale prisilne proda e, prišli smo tudi do zirani zini trgovni neobhodno potrebni. Vidi- irenu ka, ko sti Rusija in Nemčija prene-mo torej, da so se Američani sistematično pri pravlja i za nadvlado na svetovnem ž tnem trgu, ki ga ima'o od končane svetovne vone dalje v sv o i: oblasti, Po vo ni ne opažamo Američanov samo kot upnikov Evrope, ampak vidim d ih tudi kot glavne žilne zalaga e)c sestradane Evrope. Al: z drugimi besedami re- hali oddaafci svoje žTto n prišli smo s edn ič do trenutka, ko so se žitne cene stabiliz:rale. Američani so bili med tem časom pr dno na delu. Onr so prav pridno računali 'n zapet računali. Njihova izvrstno organ zirana poročevalka služba je delovala brezhibno, nihovi statistični uradi so bili polni verodostojnih ve- čen "^Evropske države so najemale v Ameriki sir o resničnih žitnh po rebah industri skih dr-posoj la, da poplačajo dobavateljem-Američa-1 žav in n ihovi kap-tali so slednjič nakup h plenom ži to Po V3 ne razmere v evropskih drža- ; c eši^e vah ki so nam še vedno znane, so" silile te, s države, le da dvignejo produkc:jo žita. Evrop- brezglavo svoega žita . • .t i 1 " ___\TI .1« _ .1 /v t*«vt i n r b o viltlo ske države so nadv.ade na svetovnem V m pa n' posrećio. Nasledn i odstavek, nam pokaže, zakai se Evropi ta namera ni posrečila. ___množ:ne žita po jako nizkih cenah. B:- trovklni Američani niso tedaj oddajali Evropa iv n« v /iuuiuvv, »-•________o- - = P° uizkih- cenah. se^tore^ hotele otresti ameriške ,N}:hove terminske žitne borze niso očiv!dno vetovnem žitnem trgu. kar se sledile evropskemu rajanju. K vsem tem amen-" " ' * šk:m ukrepom se je pridružila še slabše izpad- la esenska žetev Zedin enih držav in Argen-t'nije. Ponudba je naenkrat pres.ala, ker ame-rišk'ro žitnim velestvrdkam ni na noben naČ:n cenah Američani konkurent — da se bliža zi- • a ;n:ro '^ui^r^Ru-ima, ki bo ola sevala izvedbo nphovih načrtov rah, so uma c In (eda; e Evropa še le opazila, da so amer ški ski .kmek *e radi razsa ajo^e vem n, L, :veiekap^ taliti ponovni gospodarji polo- na sv»e o vnem žitnem trgu Nastopilo je precej, dolgo 'odločiti _ k Intenzivnemu obdelo v^J 'svTe% povpra^evan e po žitu in »č~ela se * "veUka apleii^a ev in rekviz ci. In videli " »"SET ^.TTed ^»Sarji se je tedaj z:lov la o M začelo aekmovane, kdo p~e= prtfe do žjta. uvažane -ta. Tako smo opazili na pr A lleže, ki so naku- kr:ti evropske P°J*£*pozf^e le^e ker ,o:li kar cele teder^ke poš.ijke ameriške pše- ______________. ^^Le^dvcl^e^: Sd^nolfe iz- n=ce, namen/ene v Evropo. Ugotovili smo «a- f pre^ edovanje žreb e t so S., zatln e oazaNc po , ' kate-i?i«o, ki je nastopila ko. kupec na vseh ob- d ^ Ae[ora jc k( druge države na svetu skupaj. Toda v industrijskem pogledu« osobito kar se tiče gotovine, so nekatere držaje na bol j že m. Amerika ima toliko zlata in srebra, da lahko da vsakemu državljanu moškega in ženskega spola 38.22 dolarja v zlatu ali srebru. Ar-gentinija ima za vsakega prebivalca po 57, Uruguay 41.89, Holandska pa 41.92 dolarja. Glede na gotovino je torej nabogatejša država Argentini j a. Nekateri narodi imajo zelo malo denarja. Tako pride na Kitajskem na vsakega prebivalca samo 34 centov. V celi Kitajski ni toliko denarja, kolikor ga ima večje mesto v Ameriki. Pri izdelovanju denarja v Ameriki je zaposlenih 700 delavcev. Plača znaša dnevno povprečno 10 dolarjev. V resnici pa ti delavci ne stanejo državo nič, ker imajo kovnice lastne dohodke. Lani je veljalo državo izdelovanje denarja nekaj nad dva milijona dolarjev, kovnice, odnosno tovarne pa so imele 27 milijonov dohodkov. Potek razstave živine v Kobaridu. Kakor smo poročali v novembrski številki c.Gospodarskega vestnika» je bila določena na 16 novembra 1925. raza ava gove e živine belouške in žrebet kobariške pasme. Razstava se je vrši'a ob krasnem esenskem vremenu. Ker je bil ta dan tudi letni aemenj v Kobaridu, se ie nabralo na razstavnem prostoru mnogo živine, :n še več gledalcev. Tudi je biLa razstava po voni prva slična prireditev v Kobaridu, ki bo gotovo ugodno vpliva a na nadat tis, i] so ga .komisij-e dobe'e, e bil: razstava pomeni izborno uspel poizkuse ;a izraža v po*m raer strealjen e in odločno vol o kobariškega živinorejca oo napredku in izpolnjevan e v povojnih letih kobar:ški živinore ec ni držai križem rok, k -ub vsem oviram; streirdjenje po enotnosti pasme in po krepki sivini se ;e s pohvalo uiJo.ovilo. Borsna poročila« DEVIZE: Trst. 14. dec Arattordam od 9S5.- do 1005 — Belgija «d 111.5 doll» —; Pari« 8050 do 90.J4) Lon«Ioa od 120.10 do li!0.30 ;NewYork od 24.6.S do 24.80; Španija od 347.— do 354,— ; Čvica od 476,— do 479.— ; Atene od 31.— do 3'i.oO; Berlin od 585. do 5.(»4. — ; Bukurešt od 11.— do 11.75 Praga od 73.25 do 73.76: Ogrska od 0,'j;t44 do 0.;.' Dunaj od —.846 do —.3j 4; Zagtob od 43 90 do 44.3u. Beoočijske obvesolce 68.20. VALUTE: lrst; 14 decembra. Avstrijska kron« ol 0 034^ do 0.03 5; dinarji od 43.1*5 do ; dolarji od 24 6'» do 24 80; novci po 30 frankov od 94.— d<> 97 —; luu t šteti ing od 1^0— do 1-'0.J5, jakob PEmmt velika zaloga vina, žganja in likerjev ustanovljena eu 137^ Trs«, VI3 S. T. Xldias 6, lelsfon 2-86 Vedno v s?log| in po cenah izven vsake kon-Kutence : pn.-ten istrski tropinovec, kraSKi brtnjevec, kranjski slivo^ec. Lastni izdeikt: Sumeča vina kot šampanjec, Sume. i istrski refogk, Lacrima Cristi in druga. Spe.latiteta: Jajc ji konjak in Crema maršala ter laznovrstni likerji in sirupi, kakor tudi PRlSTNj Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi Dijaške kuhinje v Gorici MAL1NOVEC itd. (871 S V kratkem izide Vipavsko, istrski reiošk in kraški teran. Na deb oescsresia a^csssss H^jvisje con« plačujem z J V ISllilii e..si P K li 11 plačuje 62 Žreoet kobariške pasme ?c bilo .priveden n ^ S =51 0 razstavo 34 17 pod letom in 17 nad leiaiu. | ALOJZIJ PO Vil, PIlZZU ^idnUCilUl l štev Čeravno pa se je produkci a žita v Ewo- st- c-pi do lela 1923 zna-tno dvignila, smo «imeji teklega lela zeto slabo žetev Vse to so Amen, po z>tu spr čan tett^-. povili, da e ,oča poročevalska s.uzba ,im te omogočala laJ ^ poman^an:e ^^t^a letos ono zlo. kr ie i!-h cen, u<53.to-ono sredbtvo, Fr. Cobič. f osebna komisija, ki ,e biia, sestavdjena za a izdala gieae žrebet pod en.a letom je itomisia u^otov:ia, da a.soj Pazite na naslovna spi-ch brez prednost: med katerimi je omembe vredna krepkost ak^ja, dober razvo, m već ko. zadostna živahno«.. Na splošno je pr.šla kemi ja, po aaiančaem in vestnem p-ie- 1 ! . r 1---- .i-, ki kiin itroha :i an u tt0 ^k^učkov, l>ti žrebce te pasme arednje vrste in ko tkor mogoč-e ui^e ene oblike. JNa^rad v denarju a že iz-plačanih skupno 3175 L od teh 2540 L za govejo rw> m i- za žrebeia. Svetinj sc je pr.znalo 25 in sicer: 1 zlata. 13 srebrnih m 12 bro-oa«Lih. Po razstavi se ^e vršila z^ku»ka, «ta ere Pazite n* naslov! diBiuriav, vf^s?, liastJ-icav^nfH va« i v&lc, krtsv, -7 i i 'i : in domači T^^IDSPACH trM, Cesas-a fe^žiisii si. 13 i!« r^dsif., vcah 13 i Sprejemajo sc pošiljatva po posti Sir ti pi/- * ---------1------, , ♦ za foveško hrano najvažnejšega prevrneta Velike zaloge so vm omogočale potem d fc-t:,rap e žitnih cen, ki so začele neve-r etno najjlo rasti Amelčani so eda z lahkoto obvladali svetovni ž tn trg n kensum je mora dovoije- Sto odstotno Bogastvo Amerike V zadnji številki velike ameriške revije The American Magazin* je izšel zanimiv vati potom ni h zahtevane cene i>to odstotno članek o denarnem stanju sodo-bne Ameri-poviš n s žilnih cen je vplivalo na Evropo^ da Amerika je izdelala od svojega pos'an- je° naseiala več žita. sto' /ods otno podraž?.n e ^ ^ danes nekaj nad 5 bilijonov dolarjev, žitn h cen pa je sprav io mnogo evr pstega §teviiQ se tiče samo kovanega denarja. kap ta-a v Amerko. Evopa je letos zaznamo-1 3 . ______a----„ vaia izborno žetev, zaznamovati pa p e rro- so se udeležili zastopsOki oblastev ia čani ao-m.si,; pn ka-teni so se izustile -običane napit- n:ce. varila in nagrade so dobili: 1. Goveda živina — Razred A. — Junom od 6 čo 12 mesecev: 1. dar lo: Se. tu i A ojzij, L i vek, srebrno »vetrn o .n 100 " 2 S 6 ^ 1'i Jf0^ « A jUdUj reglstrovana zaciruga z omejeno zavezo te v. G lcanaf Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ob restuj e n o j u go dnej e Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in proti dobremu poroštvu tuša (rt 5) Seveda je premoženje Anteriite v gotovmi Ivan ^v •____'___\r i, rr^lrl5rintali ima K.ooar;d rala ori občutnem pomanjkan u kap:ta a. Kaj pa inra opraviti kapital z ugodno žetvu.-o7 T -n il ju^ra v vsaki treov ni važno in odl'o--------------------- , , . _T - čilno vlogo Radi tega si ne moremo predstav- blagajni okrog 9 bilijonov dolarjev. Narečno nepriinern»o većje. V svojih zakladnicah ima velike množine zlata in raznih bankovcev, tako da znaša vrednost gotovine v centralni (padanje pri&e'ale eL ^tr datke. Ce bi si ne pomagala s 5eki in dru^- zeb ^no o toda v evrop^c himi denarnimi znaki, bi morala ustaviti iz- državaT-vlada ™We kapitala, ki > ne- plačila v treh dneh. Za kovanje in tzde^o-obh dno potreben za financ:ran e žetve. vanje denarja imajo v Ameriki tn tovarne- Zna-o rair e, da pride o pol edelci agrarn h]Ena je v Filadelfiji Ta je najstarejša Usta-in in^us r>kjh držav le enkrat v letu do de-lncvljena je bila leta 1873. Druga je v ban ' Ti o se zgodi tedaj, ko prodajaj «voe Frančišku, tretja pa v Denveru. Poleg tega sta še dve pomožin tovarni, ki pregledujeta srebro in zlato, predno gre v glavne tovarne. Ves papirnati denar se izdeluje v zavo- narja. poUke pridelke (žito '. t. d ). Izvanredno dra ga poso:;,a, ki j h poljedelec danes na emlje na račun proda.« svojega žitnega prideLka. ga po ^upo-al- °cenaipr^o V^čCen plllIvS "du za grajanje in tiskanje vWashingtaa«^ fsok h obrestif ki barke od njega zahteva-IV raznih krajih države ,e Sest#uradov za MaSera Jakob. Livek, srebrno an 100 L; 2. Cebokii Andre:, Sedlo, bronasto in 70 L; 31 Ku-rinč:č Franc. Sažid, ča stao priznanico na 50 L; 4 So vda. »Josip, Kobarid, in MaSera Abert, Kobard, častno priznanico in 40 L. — Ili. Junice z 2. stalnima »oboma: 1. Kosmač n Anton, no priznanico in 60 L; 4. Urfcč Ignaci j, Kcfca- I ^ rid n Uršič Andre;, Idr^to. častno pnznan.coji in 40 L. — n. Biki od 12 do 18 mesecev: 1. Ma- j j šera Albert, Kobarid, srebrno in 100 L; 2 Ure. šček Franc, Lhrek, bronas.o in 80 L; X Kuc^a Ivan, Idrsko. častno priznanico m o0 L. — Ui. B ki nad 18 mesecev: 1. Juretič Anton, rid. srebrno in 100 L; 3. &tunn A o$ni, Koba-r d in Gomilsoeik Alb n, Kobar:d4 kastno -priznanico in 4=0 L. — IV. Uvoženi biki: 2. Hrast Anton, L:ve.k, častno priznanico in 30 L. Razred B. — 1 Teljce od 6 do 12 mesecev: 1. Komar Lucija, Kobarid, srebrno in 100 hr; 2 - h redno kaj nakupit 3, ob!š5it3 i skladilie tvr A Sfe. i Mi* Btttori it 1 - Vi3 Hai—. - . « - " ~ — —-------——- -- T o ri Denarni rg agrarn. držav pa je ravno sbča-| sprejemanje kovin, ki so namenjene za ko- ^edlo, srebrno in 100 Lj 2. Menićlvan, iO uendrni • ig agiaiu- » I~ — ,--- ] "l---1------~ . , v-t ir i t su žetve tako napet; obrestna mera teda' raste, van| denar. Največji urad je V JNew-VOTKU Žuber Ivan, Sužid, srebrno in 60 "L; 3. Sart 40 L. — za leto 1926 šano pada'e. Pojavil? pa so se na svetovnem nančni sistem. Navzlic tolikemu bogastvu tr^u 'zvozničarii vseh evropskih d"žav, ki žito pa ne more noben vlomilec do te zakladm-izvaža:o »n tudi tak h, katere e s Ho k proda- ce? jasi je zelo privlačna. Zavarovana je ..........w •_____1___ir.i_J .— n .. i m I in Iv., Kobarid, Lazar Josip, Sedlo, Sturm A'cr^, Kobarid, in Krajec Andrej, Svdno, častno pri- jam žita občutno poman kanie kapitala. nnmreč z najmodernejšimi napravami in Opazili smo Pol sko, ki preživi a že od svo- {ma poleg tega vse polno zvestih in pogum-je a ponovnega ož;vl enja izvanredno tedko stražarjev. kap ta n.t krizo. Poav:la se i;e Romunija, ki sej Seveda ni ves denar v obtoku- En del leži naha a v skoro :stem položaju Pridružila se e! Jrjavni blagajni, drugi Da v rezervnih ^"t'p^ bankah. CeKnl je v pro« na smo P prometu komaj oolo- ^o J°ugoZslaPva[o kWv'^daC go^da^ka^n^, vSa srebrnih novčanic pa deseHaa. V resni-Ualna kriza, k'i se^zrcali v 16 do 18 odstot- ci pa nihče ne ve točno, koliko kovanega čo Tem izveznm državam se je letos pr dru- j denaria je v prometu \ !ad«> so da»e izde- ------------------ Z la ud Ru«s a, katero blokira ves kapHa^istf- lati tekom 125 let nad 10 bilijonov dolarjev ioo L; 2. Koren Andrei, Staroselo, ^ran^sio Čen svet in katera je navezana samo na*« in ltOVanefia denarja. Mnogo teh novčičev se je j in SO L; 3. Ru6na ^^^^^^^eastmT pr:- znan*co. — žrebet«. — Razred A — Zrebeta nad 1 leto stara: i. Kvričič Anton, Magozd, sreorno :n 160 L; 2. Kurmčič Anton, Idrsko, srebrno in 120 L; 3. Kranc Attdre;, Svino, bronasto ^n 80 L; 4. Urši« Ivan, Mlinsko, bronasto in 60 L; 5. d.rš č Ivan, Svino, častno priznanico in 50 L; 6. Volarič Andre', Idrsko, častno priznanico :n 40 L; 7 Koren Franc, Drefeica, in So vdat Anton Smast, čas no priznanico. — III. Zrebeta pod letom: 1. Ručna Franc, Smast, »rebrno m * * a A i * O i___- A.1,^ kri vfi^Ci n s firmo in reklamo tvrdke v slovenskem in itanjanskem jeziku se naročuje v TISKARNI „EDINOST" V TRSTU ViaS^ Francesco d'Asslsi štv. 20 gj^T po Jako nizki ceni.| fel =3 *> »tads^jgj^1 SJKUil - S *tE tRl * lb—) se đobt v IcnJ'^nl STOKA. . - ___ _____*___