NO. 117 OCAN IN SPIRIT IN iANOUAOS OML9 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 13, 1968 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAPCH Madžarska simpatizira zmeraj bolj s Prago Vodnik Komunistične partija J. Kadar vzdržuje dobre odnose z vodnikom Komunistične partije ČSR Dubčkom. BUDIMPEŠTA, Madžar. — Dočim je svet vedel že v februarju, kdo bo simpatiziral z rdečimi češkimi reformisti (Romunija, Jugoslavija) in kdo ne bo (ZSSR, Poljska, Vzhodna Nemčija), je ostala Madžarska prava Uganka. Madžarski komunistični režim se je namreč držal moskovske linije, vendar ne tako strogo kot poljski ali vzhodnonemški, ni bil pa nikoli preveč navdušen za romunsko in jugoslovansko politiko. Kam se bo torej Budimpešta obrnila? Le počasi je odgovor prišel na dan. Le redki so na primer opazili, da sta se A. Dubček in madžarski Kadar na tihem sestala v naestu Komorno takoj potem, ko je Dubček prevzel oblast v Pragi. Nobenega posebnega pomena niso tudi pripisovali obisku madžarskega tovariša Kadar j a v Pragi. O obeh slučajih je namreč madžarsko časopisje poroča-io malo in previdno. Sele zadnjih par tednov so prišle madžarske simpatije do Prage očitno na dan. Potek in problemi češkoslovaške poti v komunizem se sedaj na široko obravnavajo v madžarski javnosti. Obenem se pojavljajo zahteve, da je treba tudi na Madžarskem razčistiti “dobo tovariša Rako-sija”, ki je precej podobna “dobi tovariša Novotnega” v Pragi. Končno so v Budimpešti prišli do poguma, da pogosto zastopajo tudi svoje mnenje in ne tistega, ki pride iz Moskve. Značilno za madžarsko pot v socijalizem je to, da na tej poti vodi svoj narod še zmeraj tovariš Kadar. Bili so časi, ko ni slo-vel kot napreden tovariš, sedaj s° pa postali madžarski progre-slvni komunisti kar zadovoljni z tyim. Mož je v pravem času o-I)azil, kam vleče veter, in se po tem ravnal. Noče se pa prehiteti. Kdor mu svetuje odločnejšo po hiko na poti reform, mu Kadar P°kaže na 50,000 ruskih vojakov, ' še zmeraj stražijo na Madžar-skem. Le kaj? O tem v Budim kešti javno ne govorijo. Novi grobovi Jennie Mazovic V torek je umrla v Cuy-La Nursing Home 76 let stara Jennie Mazovic, roj. Prijatelj v Sodražici na Dolenjskem, od koder je prišla leta 1908 v ZDA, preje poročena Culinovic. Prvi mož ji je umrl 1. 1918, drugi, Andrew pa leta 1955. Bila je mati Jennie Culinovic, An n e Enger in Mrs. Henry Tokarz, sestra Petra (Slov.) in Josepha (Ely, Minn.). Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. ADZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo samo v petek popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Amelia Horvat V Euclid General bolnici je umrla Amelia Horvat s 19005 Pawnee Ave. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. Podrobnosti bodo objavljene jutri. ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Predsednik Kolumbije Carlos Lleras odstopil .. Bogota, Kol. — v Koiumbi- ^ vlada že 10 let koalicija obeh ^uvnih političnih strank, ki se v ^edsedstvu republike izmenjajta. Sedanji predsednik Carlos eras je prišel v spor s parla-eutom. Tako je ta zavrnil pro-jjm, ki ga mu je predsednik j Vložil. Tega je to tako pogre-0’ je pretekli torek odstopil. , ^ glavnem mestu je prišlo do ernonstracij in izgredov, ven-ar Pa je upati, da bo razgovor e(i vodniki obeh strank sedalu krizo rešil brez novih, večjih ^tresljajev. ^kOUDY Vremenski prerok |g pran: ]\j^e^noma oblačno in hladno. ^višja temperatura okoli 70, hoči izpod 50, jutri malo to-WeJse. , i JWi Ameriške čete v Koreji slabo pripravljene? WASHINGTON, D.C. — Posebni senatni pododbor je ugotovil,pri preiskovanju položaja med ameriškimi četami v Koreji, da tem manjka moderne o-preme ter da enote niso v polni bojni moči, kot je to predvideno. Prav tako naj bi obema divizijama, 2. in 7. pehotni, manjkalo potrebnih količin opreme in re-zervnin delov. Poročilo je bilo sestavljeno na temelju ugotovitev članov pod- Novi izgredi v Franciji V izgredih zadnjilh treh dni so bili trije mrtvi, na stotine pa ranjenih in aretiranih. PARIZ, Fr. — V ponedeljek je prišlo do novih hudih spopadov med štrajkujočimi študenti in policijo. Študentje so obdolžili policijo, da je vrgla v Seino 17 let starega študenta Gillesa Tautina, med tem ko ona trdi, da je fant na begu pred njo padel v reko in utonil. Do novih izgredov in uličnih bojev med policijo in študenti je prišlo v torek in v noči od torka na sredo. Policija je nastopala povsod odločno in razdirala barikade z buldozarji. Študentje so se ponekod povzpeli na strehe in policijo napadali od tam. Vanjo so metali “Molotovljeve koktaile”, ki so na več krajih povzročili požar. To je bila že kar prava gverilska vojna. Policija je razganjala študente s solzivnimi bombami. Ti so jih pobirali in metali nazaj v policijske vrste. Študentje trdijo, da boje izziva policija in divje napadajo vlado in De Gaulla. Pozvali so včeraj k množičnim demonstracijam. Do Izgredov in spopadov je prišlo tudi med policijo in delavci. Posebno ostri so bili ti v avtomobilski tovarni Peugeot v Socauxu blizu švicarske meje. V spopadu je bil ustreljen unijski predstavnik Pierre Bg4tate£7 o-seb pa-je bilo je dvignilo pravo burjo med delavstvom. Posebno, ko je včeraj zjutraj umrl še eden od težkih L 6. Johnson pozdravil v ZN dogovor o prepovedi širjenja atomskega orožja odbora in njegovega osobja v _ tednih po zasegu ameriške izvid-[ranjencev. Glavna delavska uni-t» i_i_ -j ^ ja, ki je pod komunističnim vpli- niške ladje Pueblo od strani Se verne Koreje. Kot znano, je bilo tedaj ugotovljeno, da ameriške letalske sile na Koreji in na Japonskem niso bile opremljene tako, da bi mogle naglo poleteti na pomoč ogroženi ladji. Letalska nesreča v Indiji KALKUTA, Ind. — Včeraj je tu pri pristajanju treščilo na tla potniško letalo Pan American Airways B-707 s 63 osebami na poti iz Los Angelesa proti zahodu. Pri nesreči je bilo 6 oseb mrtvih, med njimi en član posadke. vom, je včeraj pozvala k enourni ustavitvi dela po vseh obratih v protest proti ustrelitvi Beylo-ta. Do izgredov in spopadov s policijo je prišlo v noči od torka na včeraj in včeraj tudi v raznih drugih krajih Francije. Okoli milijon delavcev je še vedno na štrajku, v glavnem kovinarji, pomorščaki in pristaniški delavci. štrajka še vedno tudi osobje pri državnem radiu in televiziji. Guv. Rockefeller išče podpore neodvisnih! WASHINGTON, D.C. — Guv. N. Rockefeller je govoril pred Narodnim novinarskim klubom. Poudarjal je, da brez široke podpore volivcev ne more doseči nominacije za r e p u b 1 ikanskega predsedniškega kandidata. Jasno se je potegoval za podporo neodvisnih volivcev in demokratov, ki so pripadali skupini pok. sen. R. F. Kennedyja. Zavzemal se je za “novo vodstvo’’, ki je odločeno odpraviti predsodke, revščino in zločinstvo. Richarda Nixona je označil za “politika stare šole”, ki se je preživela in nima rešitev za probleme današnjih dni. Ko so guvernerja vprašali, zakaj se tako poteguje za podporo neodvisnih volivcev in liberalnih demokratov, je dejal, da je to nujno, ker brez njih ni mogoče dobiti nobenih volitev. Republikanska stranka je po svoji moči komaj na tretjem mestu, za demokrati in neodvisnimi, je dejal Rockefeller. Nekdo je svetoval guvernerju, naj bi R. Nixona imenoval za zveznega senatorja na mesto pokojnega R. F. Kennedyja, s čimpr bi bil problem rešen. Guverner se je sjne-jal, pa pripomnil, da sta za vsak tango “potrebna dva”. Glavna skupščina Združenih narodov je včeraj o-dobrila dogovor o prepovedi širjenja atomske-ag orožja, izdelan po večletnem prizadevanju ZDA in ZSSR na razorožitveni konferenci v Ženevi. Predsednik ZDA L. B. Johnson je nato prišel v zbornico in označil ta dogovor za najvažnejši mednarodni sporazum na polju razorožitve, odkar je nastopila atomska doba. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Včeraj je glavna skupščina izglasovala s 95:4 glasovom resolucijo o odobritvi dogovora o prepovedi širjenja atomskega orožja na države, ki tega še nimajo. Resolucijo je pred par dnevi o-dobril glavni politični odbor skupščine in jo poslal tej v končno glasovanje. Ko je bilo to opravljeno, je prišel v zbornico predsednik Združenih držav Lyndon B. Johnson in o-dobritev dogovora označil za največji uspeh na polju razorožitve, odkar je z eksplozijo prve atomske bombe leta 1945 nastopila atomska doba. Obljubil je, da se bodo Združene države trudile za omejitev oboroževanja in podpirale v tem pogledu razorožitveno konferenco, ki bo v letošnjem poletju nadaljevala svoje delo v švicarski Ženevi. Prve znamke v ZDA WASHINGTON, D.C. — Prve poštne znamke v ZDA so bile izdane 3. marca 1847. RDEČA VETERANA — Na sliki sta sovjetska maršala Vo-rošilov in Budjoni, veterana Rdeče armade iz njenih •počet-kov. Slika je bila posneta na neki nedavni slavnosti v Kremlju, kamor sta prišla v slavnostni opravi z vsemi odlikovanji. Novi, strožji predpisi za pošiljanje orožja po pošti WASHINGTON, D.C. — Glavni poštar je izdal včeraj nova, strožja določila za pošiljanje o-rožja preko pošte. Poslej morajo biti vse take pošiljke točno o-značene z napisom “strelno o-rožje’”, sicer jih pošta ne bo sprejela za dostavo. Pošta bo o vsaki pošiljki in njenemu prejemniku obvestila krajevno policijo. Glavni poštar W. M. Watson je dejal, da je poštni oddelek pozval tudi vse privatne družbe, ki se ukvarjajo s prevozom in dostavami pošiljk, naj slede temu zgledu. Nemčija bo prevzela stroške za naše čete na svojem ozemlju BONN, Nem. — Združene države imajo v Nemčiji 210,000 vojakov in 160,000 njihovih družinskih članov. Stroški za vzdrževanje znašajo letno okoli $800 milijonov. Prva leta po vojni jih je nosila naša federalna blagajna, sedaj pa že dolgo časa pritiska državno tajništvo, naj te stroške nosi Nemčija, kajti ameriške čete so samo radi njene varnosti v Evropi. Nemčija se te obveze trdovratno brani in je počasi pristala le na delno kritje stroškov. Sedaj _________o...____, _________, se je menda podala in bo plačala predno bo postal veljaven. Rde-vse stroške. V ta namen bo nemška vlada po svojih bankah kupila pri nas za $800 milijonov srednjeročnih obligacij (bendov). Sedanji sporazum je zaenkrat le načelnega značaja. O podrobnostih se bosta pa naša in nemška delegacija začeli pogajati v par tednih. Ce si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boi zaradi tega kesal! Dogovor o prepovedi širjenja atomskega orožja je skupno delo zastopnikov Združenih držav in Sovjetske zveze. Vleklo se je več let, ker je dogovor naletel na vedno nove zapreke. Glavna težava je bilo mednarodno nadzorstvo, ki ga je hotela Moskva opravljati preko mednarodne atomske ustanove na Dunaju, v kateri je zastopana tudi Sovjetska zveza. Zahodne sile, zlasti Nemčija se »emu- upirale češ, da bodo imeli Rusi s tem možnost stikati za skrivnostmi pri mirnodobski rabi atomske sile v industrijsko razvitih državah svobodnega sveta. Predlagale so, naj nadzor vrši Atomska skupnost, ki je del Evropske gospodarske skupnosti. To seveda ni šlo v račun Rusom. Končno je bil dosežen v tem pogledu kompromis s tem, da bo EVRATOM opravljal nadzor začasno v imenu Mednarodne atomske skupnosti. Druga težava je bila v tem, da so se sprejemu dogovora upirale razne države, neatomske sile, ali iz bojazni pred atomskimi silami kot na primer Indija ali pa iz načelnega stališča, da je dogovor v nasprotju z načelom enakopravnosti držav. Vse te ovire in ugovori so bili končno premagani in dogovor je bil včeraj izglasovan. Zanj je glasovalo 95 držav članic ZN, proti 4, 22 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Proti so glasovale Albanija, Tanzanija, Zambija in Kuba. Prve tri so to storile pod vplivom rdeče Kitajske, ki je označila dogovor za “ameriško-rusko zaroto” proti ostalemu svetu. Glasovanja so se vzdržale Francija, Argentina, Brazilija, Burma, Indija, Portugalska, Savdska Arabija, Španija in 13 držav Afrike, pretežno tistih iz francoskega vplivnega področja. Novi dogovor morajo odobriti Amerika, Rusija in Britanija ter 40 drugih držav, članic ZN, ča Kitajska in Francija sta že izjavili, da ga odklanjata in ga torej ne bosta podpisali. S tem še ni rečeno, da se ga nujno tudi ne bosta držali. Francija se je dobro založila s kandidati PARIZ, Fr. — Akoravno je bil čas za vlaganje kandidatnih list rekordno kratek, so stranke in gibanja vložili nad 2,000 kandidatur, torej skoraj petkrat toliko, kolikor je mandatov v poslanski zbornici. Kandidatov je dosti, volivni programi so pa bolj revni. V njih le redko najdemo nove ideje. Zato se bo večina volivcev ravnala po stališču, ki ga ima vsak volivec do komunistov in De Gaulla. Zdi se, da zagrizene levičarske struje tako izbiro celo podpirajo s svojo taktiko. Skrbijo dnevno za dogodke, ki razburjajo povprečnega Francoza, ki mu je red in mir več kot napredni politični proglasi. Vsega tega se veselijo generalovi pristaši, ker mislijo, da bo taktika zagrizenih levičarjev pognala na generalovo stran vse francoske nevtralne volivce. Westmoreland o zmagi v Vietnamu SAIGON, J. Viet. — General Westmoreland je v Saigonu, začetkom tedna predal svoje posle svojemu nasledniku in se poslovil od naše armade in saigonske vlade. Pri tej priliki se naravno ni mogel ogniti stikom s časnikarji; med drugim jim je tudi rekel, da ni mogoče misliti na “zmago v klasičnem smislu”, dokler se bodo vojne operacije odigravale v dosedanjem obsegu. Ni pravzaprav povedal nič novega, pa je vendarle njegova izjava močno prizadela saigonske kragulje, naše pa razburila. Ho Či Minh bo videl v njej potrdilo, da je njegova operativna taktika pravilna. Saj njemu ni za vojaško zmago, ampak za politično. O tej pa misli, da jo ima že v žepu. Zato Westmorelandova izjava gotovo ne po pospešila u-stvarjalnih razgovorov na pariški konferenci. Vermont vodi MONTPELIER, Ver. — V -državi Vermont pridobe povprečno letno največ javorjevega sirupa, sladkega soka, ki je tako priljubljena jed v naši deželi. Sen. Ted Kennedy ne bo kandidiral WASHINGTON, D.C. — Iz okolice podpredsednika H. Hum-phreyja je prišlo do sen. T. M. Kennedyja sporočilo, da bi bil zelo dobrodošel kot podpredsedniški kandidat na demokratski volivnici. Prišel je odgovor, da senator trenutno na kaj takega Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Zadušnica— Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Dolesa ob 6. obletnici smrti. Diplomirala je— Miss Veronica Mervar, hčerka Mr. in Mrs. Lawrence Mervar in vnukinja Mr. in Mrs. Frank Mervar, je dosegla na Cleveland State University “bachelor of science” iz vzgoje. Čestitamo! Najmanj brezposelnih— V letošnjem aprilu je bilo na področju Velikega Clevelanda 2.2% brezposelnih v primeri s 3% lani v istem mesecu. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Danes je bilo v glavnem mestu sorazmerno mirno, nanj ni padla nobena rdeča raketa, kot se je to dogajalo stalno skozi zadnjih nekaj tednov. Rdeči trdijo, da je to le kratek odmor, za ponedeljek so namreč napovedali, da bodo naslednjih 100 dni poslali na Saigon vsak dan zapored po 100 raket. PARIZ, Fr. — Vodnik ameriške delegacije A. Harriman je včeraj na sestanku z delegacijo Severnega Vietnama ostro obsodil obstreljevanje Sai-gona, ki nima nobenega vojaškega pomena, saj so v glavnem žrtve civilisti, med njimi žene in otroci. Svaril je, da Združene države ne bodo ustavile letalskih napadov na Severni Vietnam, dokler rdeči ne ustavijo obstreljevanje Saigona. Razgovori niso pokazali “nobenega žarka” upanja, kot je izjavil zastopnik hanoj-ske delegacije. 'iAlGON, J. Viet. — Ameriško vrhovno poveljstvo je objavilo, da je v preteklem tednu bilo v bojih v Vietnamu 380 Amerikancev mrtvih, 2739 pa ranjenih. Rdeči so imeli 2134 mrtvih. HOUSTON, Tex. — Tu so hoteli nekemu 47 let staremu moškemu, ki mu je odpovedalo rrce, vsaditi začasno srce velikega koštruna, dokler ne bi imeli na razpolago primemo človeško srce. Operacija ni uspela, ker je bolnik še med njo umrl. Zdravniki so izjavili, da bolnik ni imel sicer nobenega izgleda, da bi ostal živ. PARIZ, Fr. — Včeraj je vlada prepovedala vse demonstracije, pohode in javna zborovanja na prostem za čas volivnega boja do 30. junija. Volivna zborcvanja so dovoljena le v zaprtih prostorih. Študentje v Parizu so za včeraj napovedano veliko protestno zborovanje odpovedali. Vlada je izjavila namreč, da bo vsak poskus demonstracij “neusmiljeno” zatrla. v Washington, kjer bo vršil svoje delo kot senator iz države Massachusetts. Organizacijo, ki je pomagala njegovemu pokojnemu bratu sen. Robertu F. Kennedyju v voli vnem boju, je sen. Edward M. Kennedy razpustil in oblju- bil tistim, ki so ostali brez posla, ne misli in da se bo skoro vrnil da ga jim bo pomagal dobiti. i||IERI$KA 0OIIOVIIWI Oil'/ bi. Clair Ave. — HKndercon 1-00211 — Cl«veland, Ohio 44103 National and International Circulation PuDltt.hed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: E* Združene države: $16.00 na leto; $8 00 za pol leta; $5.00 za 1 mesec« Es Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5,00 na leto SUBSCRIFTIONBATES: United States: ' $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 fur one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 8? No. 117 Thurs., June 13, 1968 Zagrizenost in sovraštvo sta vsaki družbi samo v nesrečo Predsednik L. B. Johnson je dejal po atentatu na sen. R. F. Kennedyja, da ne moremo odgovornosti za smrtonosne strele naložiti na ramena vseh 200 milijonov Američanov. Protestantovski pridigar v našem mestu je pri tem ugotovil, da je bil umora osumljeni Jordanijec vzgajan v naših šolah, vzrejen in odrastel v naši sredini, je torej do neke mere tudi njen produkt. Arabski svet je po svoji naravi bolj čustven, bolj zagnan, zagrizen in fanatičen. Arabci so bili nekdaj najbolj fanatični bojevniki, saj so v kratki dobi nekaj desetletij potem, ko jih je Mohamed združil, osvojili ne le ves Srednji vzhod, ampak zemlje globoko v Srednjo Azijo in segli preko severne Afrike v Južno Španijo in na Sicilijo. Umir-jenejši ameriški svet bi do neke mere lahko nadel vzhodnemu fanatizmu potrebne vezi, žal jih ni, kajti v zadnjih letih je tudi v naši deželi vedno manj umirjenosti, treznosti in zadržanosti. Zagrizenost' in sovraštvo sta pognala korenine tudi med nami, ponekod že kar zelo globoke. Pred časom smo prejeli pisma, ki govore jasno sama za sebe. Le berite: “V Ameriki gre vse v milijonih, tudi cirkus s tem večkrat divorsanim protestantovskim pastorjem Martin Lutrom gre v milijonih. Še celo katoliški škofje se mešajo v ta cirkus, da je ironija še večja ... Niger je dobil, kar je iskal!” Drugo pismo: “Na Vaš članek ‘Umirjen nastop’ sporočam, da je policija nepravilno ravnala. Morala bi varovati imovino poštenih državljanov nasproti taki sodrgi. Proti vandalizmu je treba nastopiti z vso strogostjo in resnostjo neglede na žrtve ... Samo tako se odpravi zlo takih parazitov .. Za vsak požig bi jih bilo treba postaviti 50 pred zid!” In tretje: “Lepo poglejte sliko, kako lepa sta zamurca. Ne vem, zakaj se sramujete napisati, da je pravni direktor zamurec, saj bo Vaš ljubljenec Stokes kmalu nastavil same zamurce ... Ne vem, če se boste toliko potegovali za zaščito belcev pred črnci, ko jo bodemo kaj kmalu potrebovali .. Nihče od teh dopisnikov ni imel poguma, da bi se podpisal pod svojo stvaritev. Pogumno se je skril za vogel in od tam vrgel kamen na svojega sodržavljana! Res, pogum pa tak! Kdor je prepričan o pravilnosti svojega mnenja, svojih nazorov, jih bo povedal odkrito in naravnost. V naši deželi še ni bil zaradi tega nihče prijet ali zaprt, ker je izrazil svoje prepričanje, v tem pogledu ga ustava trdno čuva. Ljudje, kot so omenjeni dopisovalci, vedo za varstvo, ki ga jim nudi ustava, pa se kljub temu ne upajo s svojo besedo na dan, kajti v dnu srca vedo, da je to, kar mislijo, grdo, nečloveško in nekrščansko. Podzavestno čutijo, da bruha iz njihovih ust gnojnica sovraštva in zagrizenosti, ki ni združljiva s krščanskim in sploh z nobenim dostojnim človekom! Nizkotnost te vrste ljudi se kaže v zahrbtnem napadu, v metanju kamenja izza ogla! Žal niso taki ljudje med nami preredke izjeme! Koliko je med nami vsakovrstnega o-brekovanja, koliko podtikanja, koliko sovraštva! Ljudje, ki so si bili nekdaj, če že ne prijatelji, vsaj dobri znanci, se na cesti niti ne pogledajo več, kot da se niso nikdar poznali! Pri vsem tem ni bilo med njimi nobenih osebnih sporov, pripadajo le različnim skupinam, ki se med seboj ne morejo trpeti! Kdor je v prvih letih po drugi svetovni vojni živel na Senkleru, je to globoko, zagrizeno sovraštvo najbolj očitno videl v pristaših in propagandistih titovstva, ki se je v onih dneh zbiralo v našem narodnem hramu. Čas je opravil svoje, največji zagrizenci so odšli tja, od koder ni povratka. Ozračje se je začelo pomirjati. Zagrizenost in sovraštvo nista omejena samo na rdeče in njihove podpornike, tudi med njihovimi načelnimi nasprotniki sta se kar precej razrasda. Nekateri ju naravnost načrtno goje iz dneva v dan, namesto da bi ju načrtno ruvali in trebili iz naše srede! Krščanstvo, s katerim se tako radi krasimo in postavljamo, saj smo lani praznovali že 1200-letnico pokristjanjenja naših dedov, je, izgleda, ostalo še zelo pri vrhu. Dvanajst stoletij mu ni dalo možnosti, da bi pognalo globoke korenine krščanske ljubezni in uničilo korenine nekrščanskega sovraštva, ni nam vsadilo v srca umirjenosti, potrpežjiivosti, ponižnosti in pohlevnosti ter vseh drugih krščanskih kreposti... Sebi jemljemo pravico, da se borimo za boljše plače, za boljše zaslužke, za boljša stanovanja, za boljše in prijetnejše mesto na soncu, drugemu, svojemu bližnjemu te pravice ne priznamo. Pričakujemo, če ne kar naravnost zahtevamo, da nas drugi poslušajo, nas upoštevajo, ne vračamo pa tega v enaki meri bližnjemu. Namesto, da bi potrpežljivo poslušali in skušali nato to, kar je bilo napačnega, spraviti v sklad z resnico, se rajše poženemo v zmerjanje, ki dokazuje le našo notranjo revščino, nevzgojenost in grdobijo. Zagrizenost in sovraštvo, nestrpnost in samozaverova-nost so v škodo vsaki sredini, vsaki družbi, preprosti prav tako kot izobraženi in šolani. Če bomo vedno mislili na svojega bližnjega in njemu storili le tisto, kar smo sami pripravljeni sprejeti in mirno nositi, bo znosno v soseščini, v organizaciji, v vsaki sredini mirno in pot k napredku odprta. Če bi tako mislili vsi v naši deželi, bi bili lahko še vedno med nami živi in polni delovne vneme John F. Kennedy, M. L. King in Robert F. Kennedy, ki so se borili za krščanske ideal, ki naj bi jim sledili, kot je molil preteklo nedeljo sv. oče na trgu sv. Petra v Rimu, predno je blagoslovil tam zbrano množico. | Lasallski glasovi in odmevi I I (Pid« Matevž iz "Sonny Spot CHy-a”) | La Salle, 111. — Tik pred Veliko nočjo me je opozoril moj prijatelj sosed iz La Salle na lokalni list “DNT” od 6. aprila letos, v katerem je bil objavljen seznam 134 fantov in mož, ki so odšli 3. aprila 1918 v vojaško službo Strica Sama. S seznamu je tudi moja malenkost. Spominjam se tistega dneva in večera prejšnjega dneva. Člani pevskega in igralskega društva so mi večer pred odhodom priredili malo odhodnico. Pokojni narodno zavedni župnik č. g. Frančišek Šaloven je v imenu društva in drugih imel še krasen poslovilni govor. Nisem ga bil vreden, ne zaslužil — ganil me pa je in se ga še danes spominjam, kakor tudi velikega zavednega Slovenca pok. župnika Šalovena. On je veliko pretrpel v svojih mladih letih, ko je kot duhovnik v svojem rodnem zelenem štajerju hranil pravice Slovencev, katere so kratili Slovencem, kakor tudi druge pravice do njihovega narodnega življenja in udejstvovanja. Kolikokrat mi je to pravil ob zimskih večerih, ko sva se o tem pogovarjala. Povedal mi je tudi, da je v kaplanski službi, kjer so Nemci silno širili sovraštvo do Slovencev in podkupovali nekatere domačine, da so “nemšku-tarili” za nje ob mejah na Štajerskem, je veliko pretrpel in prestal radi tega. V svoji narodni navdušenosti je napravil napis in ga obesil na vrata kaplani j e, ki se je glasil: Nemškutarjem in psom vstop prepovedan! Drzen, oster napis — pa je bil kar na mestu, to sem potem večkrat sam pri sebi pritrdil, ko sem pred 50 leti videl, kake grozovitosti so Nemci uganjali po Belgiji in Franciji. Kar pa vedo povedati dogodki še po drugi ali zadnji svetovni vojni, kako so Nemci morili ljudi drugih narodnosti — pa Nemci zaslužijo še kaka druga bolj težka imena glede tega. Uganjali so zverinstva, ki jim ni para v zgodovini človeštva! Minulo je vse, za nami je vse, pozabiti se pa ne da, kar so Nemci uganjali in povzročali po svetu, da bi prišli s svojimi krutostmi na (površje, da bi zavladali nad svetom. Dolgo je trajalo, pa je le prišel čas, ki je prinesel Nemcem plačilo, kakor so ga zaslužili. Trdi, grobi Prusi delajo pokoro. Še težjo so zaslužili, še so grobi in znajo še poizkušati, pa se bodo zopet opekli, kakor so se v zadnjih dveh svetovnih vojnah. Njihova trda pruska trdovratnost, ki je zraven do drugih še od sile sovražno prevzeta, jih zna še voditi, vodila jih bo pa le v poraze in trpljenja, kar krivična ravnanja pač zaslužijo. Bog je pravičen, pa tudi pravico deli po svoji pravičnosti. To bi morali trdi Nemci razumeti, pa žal do sedaj tega niso znali! Dal Bog, da bi jim žalostne preteklosti odprle oči, da bi to spoznali! * POMLAD SE ŽE POSLAVLJA IN POLETJE je že skoro tu. Pomlad je v teh krajih navadno kratka, ne po koledarskih določbah, ampak po vremenu in njegovem obnašanju. Navadno pride nekaj toplejših dni kon- cem marca in v začetku aprila, potem pa zapet rado nastane malo hladneje in se vleče. Tiste prijetne pomladi, kakor smo jih bili včasih navajeni v starem kraju, tu ni. V juniju pa kmalu začne vročina pritiskati. Ta je pa včasih huda. Pa v sedanjih časih se je že otepi jemo. Nove strojne iznajdbe, ki jih nam je prinesla tehnika, so nam v pomoč proti vročini in hudim zimam. S hladilniki se otepljemo vročine, pozimi pa z grelci zime. * DELAVSKE RAZMEME so po tej okolici letos kar dobre. Delavci imajo primerne plače in dela je dovolj za vse. Včasih pred leti ga ni bilo toliko. Zlasti, ko so proti poletju manj delali po premogovnikih. Zdaj pa brezposelnosti ni. Po mnogih krajih manjka delavcev, zlasti izurjenih strojnih delavcev. V bližnjem Hennepinu išče že več tednov jeklarna J & L, ki je tam zgradila veliko delavnico, vajence med 18. in 35. letom, z višjo šolsko izobrazbo (High School), katere bo vežbala za razna poklicna dela v svojih delavnicah. Tako dela ne manjka. * KAKOR DRUGOD — TAKO PRI NAS je vedno dosti avtomobilskih nesreč. Krivda za nje je neprevidnost pri vožnjah. Avtomobilistom se silno mudi, pa švigajo sem in tja, prehitevajo drug drugega in kajpada zdaj tu zdaj tam zadene eden drugega in je polomija, včasih hude poškodbe in še smrt zraven. Potem sledijo pravde na sodnijah, povzročitelji nezgod morajo seveda vse to plačati, če ne obesijo kazni na nje kako drugače, mu še odvzamejo dovoljenje za šofiranje itd. Čemu vse to? Mar bi bili malo bolj previdni in mnogi manj sebični, da bi ne silili v ospredje pred druge s hitrostjo, ki ni nikjer dobra. Ko sva zadnjič šla s sosedom Jožetom doli v mesto, sta na 3. in Joliet cesti zadela vkup dva voznika. Jože je vzkliknil v svojem škocjanskem dolenjskem narečju: “Glej jih kozlov, kako vozijo, še slabše kakor kozli!” — Po domače je kar dobro zadel. Marsikdaj so kaki avto vozniki veliko slabši kakor kozli... * KAKOR DRUGOD PO VSEJ DEŽELI tako tudi pri nas letos mnogo govorimo o politiki. Politik je seveda več in vsaka nosi svojo znamko. Demokrati imajo svojo, republikanci svojo in še drugih je nekaj, ki so pa manjše in nimajo vpliva kakor prvi dve. Odkar je zajahal republikanskega slona newyoriki guverner Rockefeller, je zanj mnogo zanimanja. Tudi za Nixona so nekateri navdušeni. Za demokrate pa tod okrog ne preveč. Farmarji niso preveč vneti za nje. Delavci so za demokrate bolj. Businessman! in farmarji pa so bolj za republikance, češ, da jih demokrati preveč žulijo z vedno višjimi davki za to in ono. Saj drugi jih bodo tudi, če bodo izvoljeni, ampak menijo, dg sprememba je že vsled tega potrebna, drugače bomo privozili z inflacijo tako daleč, da bodo za vse zorele hruške previsoko, to je, da življenje bo težko. Tisti, ki so mladi in bodo delali in služili po novem, bodo že shajali, ampak za stare, ki živijo na bornih pokojninskih “knofih”, bo pa težko in jim bo življenje vse pobralo, da bodo s praznimi žepi odhajali preko granic tega življenja v domene sv. Petra. Še pogrebniki se za take ne bodo dosti zanimali, ne ponujali tolažilne in druge postrežbe ... Naj bo dovolj za danes, pa še katerikrat drugič kaj od nas. Matevž DopiTT^Otoka” (Nadaljevanje) Demonstranti pa največ sami ne vedo, kaj hočejo, ker so žrtve prav dobro plačanih hujskačev. Ko je delo razdejanja opravljeno in kadar se začne težko, trdo delo za obnovitev, se skrijejo ali pa pobegnejo daleč proč. Današnja moderna tehnika in socialna zakonodaja že toliko — vsaj na Zapadu — podaljšujeta človeku življenje, da ni treba ovirati dela onih, ki skrbe za javno blaginjo in red. Res ni vse zlato, kar se sveti, vendar tako hudo pa to ni. Z lepim, mirnim potom in dobro voljo se da marsikaj doseči. V deželah za železno zaveso se kaj takega ne dogaja, ker tam pest oblasti krepko udari in vsakdo resno premisli vse, preden se odloči na slično pot. Bi bilo najbolje, da bi taki nergači šli za par mesecev tja v šolo. Res ni socialna zaščita popolnoma na višku, toda smo lahko Bogu hvaležni za vse to. Nehvaležnost je dandanes velika napaka. Kritizira in razbija se lahko, toda gradi in dela se pa zelo, zelo težko. Ni pa vse tako temno. V vseh predelih in poklicih se dobijo dobri, plemeniti ljudje, vedno pripravljeni služiti Bogu in v pomoč bližnjemu in ti so nam poroštvo srečnih dni v bodočnosti. Prav resno je vznemiril javnost prihbd državljanov iz Com-monweltna", t. j. iz Pakistana, Indije in drugod. Število se suče o-krog 20,000. Nameščšeni so največ v Londonu, Birminghamu in drugih večjih mestih, kjer imajo sorodnike, svojce itd. Veliko jih bo po izjavi predsednika vlade zaposlenih po bolnicah. O-krog 1000 se jih je že vrnilo, ker so si menda drugače predstavljali življenje tu, kot je v resnici. Nevarna živinska epidemija, slinovka in parkljevka se je vsaj v glavnem že ustavila. Naredila je ogromno škodo. Nad 250,000 par ki j ate živine so morali pobiti. Najmanj tri leta bo trajalo, da bo ta katastrofa vsaj delno popravljena. Precej so se dvignile cene mesu radi uvoza, ker domačega, zlasti govedine, ni dovolj na trgu. V aprilu letos so polagoma vpeljali v ekonomiji, trgovin-stvu in financi — decimalno število — tukajšnje valute, v februarju 1. 1971 bo stopila popolnoma v veljavo. Za nekatere, zlasti starejše ljudi je trenutno precej težave. Še nam, kateri smo bili navajeni decimalnega sistema, povzroča sitnosti. Sčasoma se bo vse priučilo temu. Isto bodo v bodoče vpeljali decimalni sistem pri teži, pri dolžinskih in votlih merah. Povrnimo se k življenju rojakov. Letos v februarju je prišel med nas novi g. župnik, dr. Bergant Franc, rodom iz Moravč, ter prevzel dušno pastirstvo med nami. Mlad, miren, visoko naobražen mož se je takoj z vnemo lotil ogromnega, težkega dela na “Otoku”. L. 1931 je pod zvonom sv. Martina v Moravčah zagledal luč sveta, kjer je žup-nikoval originalni, danes že pokojni župnik in dekan č. g. Jernej Hafner. L. 1945 se je s starši in brati umaknil na Koroško, leta 1948 v Argentino in 1. I960 končal bogoslovne študije v slovenskem bogoslovju Adrogue in ravno za Božič istega let pel no-vomašno Glorio. Nato je bil par let kaplan na neki fari v Buenos Airesu, pa zopet začel s študijem v Rimu in v Nemčiji. Tudi v Neumestne demonstracije radi akademskega doma Korotan na Dunaju Znano je, da je Mohorjeva družba v Celovcu lastnik visokošolskega doma “Korotan” na Dunaju, za katerega ima največ zaslug klaretijanski pater Ivan Tomažič, doma iz Brkinov v Istri. On dom tudi upravlja ter v zvezi s tem odločno vztraja na tem, da se hišni red ne krši. Prav radi tega je prišlo zadnje čase med njim in nekaterimi koroškimi študenti slovenske narodnosti do napetosti, ki je našla izraz v raznih strastno sestavljenih okrožnicah, katere je Klub slovenskih študentov na Dunaju napisal zoper p. Tomažiča, na njegovo vodenje visokošolskega doma in na nekatere izključitve visokošolcev iz “Korotana”. Vse te obtožbe in pritožbe je p. Tomažič odločno zavrnil. Nezadovoljneži iz vrst Kluba slovenskih študentov so že pred domom “Korotanom” na Dunaju izvedli več demonstracij proti p. Tomažiču, kar seveda ni bilo ravno vzpodbudno za avstrijsko javnost, nato pa so se poslužili še Koroške dijaške zveze ter izvedli na praznik Vnebohoda, 23. maja, po akademiji slovenske gimnazije v Celovcu javno demonstracijo zoper Mohorjevo družbo, češ da daje imenovana družba potuho p. Tomažiču. Toda večina slovenskih srednješolcev, vključena v Koroško dijaško zvezo, te demonstracije ni o-dobravala in v znak protesta zoper smernice z Dunaja je odstopil tudi predsednik celovške sekcije omenjene zveze. Vse meje je mladina prekoračila, ko se je oglasila v nemških časopisih. Tako je celovški “Volkszeitung” objavil članek e-nega vodilnih razgrajačev, v katerem ne napada samo p. Tomažiča, temveč tudi Celovško Mohorjevo družbo in Narodni svet koroških Slovencev. Na vse grlo jim očita nestrpnost, nezmožnost in obsoja vse njihovo dose- danje delo. Tako je hišni spor iz “Korotana” prešel povsem na politično polje, kamor gotovo ne spada. Čuditi se moramo, da je slovenska mladina začela grditi in blatiti slovenske politike v nemških nacionalističnih časopisih. “Naš tednik”, ikulturno-politič-na glasilo koroških Slovencev, dodaja k temu neljubemu dogodku sledeči komentar: “Da se udeleženci prireditve Slovenske gimnazije — razen redkih izjem — niso pridružili demonstraciji, je lahko p. Tomažiču v zadoščenje. Slej ko prej zna slovensko prebivalstvo ceniti zasluge patra ter dobro ve, koliko žrtev in truda je vložil v dom za naše visokošolce sredi Dunaja. Zato bo vsakdo razumel, da nas sumničenja in obrekovanja na račun g. patra bolijo, tem bolj, ker prihajajo iz lastnih slovenskih vrst. Le škoda, da tisti del mladine, ki je v sporu s p. Tomažičem, zaenkrat še ne vidi, kdo stoji v ozadju te grde gonje. Na delu so nevidne šile, ki bi rade vnesle idejni razkroj v slovenske katoliške vrste, kot so to poskušale po letu 1945 z željo, da bi se polastile Celovške Mohorjeve družbe, kar Pa jim ni uspelo. Iskreno želimo, da bi se zade* ve na Dunaju čimprej uredil6’ To je tudi želja p. Tomažiča, k* piše v zadnjem pismu: "Nihče naj si ne dela skrbi, kako bo z visokošolskim domom. Ko ’b° vzpostavljen red, se bomo znova dogovorili s slovenskimi visoko-šolci in njih starši. Ako bo v začetku število manjše, bo pa p°' tem vsako leto raslo in z nji’1'1 tudi uspehi. Še pol milijona šilingov posojila iščem, da bora plačal gradbene račune.” Vem°> da bo p. Tomažič vse te stvari znal urediti. Pri tem lahko z našo moralno pomočjo vedno računa.” K. G. Londonu je bil parkrat radi študija angleščine. Lani je v Jeruzalemu končal študij Sv. Pisma. Hladno britansko ozračje ga dela malo otožnega in ga vleče nazaj pod toplo sonce Južne Amerike, toda sčasoma se bo vsemu privadil. Dela bo vedno več kot dovolj. Kako velik napredek je dosegel promet, nam sam pove: L. 1948 smo potovali iz Evrope v Argentino z ladjo 19 dni, letos pa z letalom iz Buenos Airesa preko Švice v London 17 ur in v Švici še počivali 3 ure. Dosedanji g. župnik msgr. Kunstelj Nace ni zmogel več o-gromnega dela vsled nove, težke, odgovorne službe, ko je postal vrhovni dušni pastir vseh Slovencev v izseljeništvu’ in tako moral nadzirati in bdeti nad vsem dušnim pastirstvom med rojaki, naseljenimi po vseh predelih sveta. Lani za Božič je vse rojake obiskal po “Otoku” delno tudi za Veliko noč in pomagal svojemu namestniku. Letos na Cvetno nedeljo je obiskal rojake v Švici in imel v Zuerichu 3-dnevno duhovno obnovo na veliki četrtek je bil zopet tu, blagoslavljal velikonočna jedila, zvečer je imel v Bedfordu sv. mašo v ukrajinski cerkvi, sv. mašo za naše ljudi na veliki petek in soboto vse obrede tam in na Vel. nedeljo dopoldne slovesno sv. mašo v Bedfordu, popoldne ob 5h pa v Domu v Londonu. Udeležba rojakov je bila izredno velika. Vsak je hotel voščiti gospodu srečno pot ter izročiti pozdrave znancem in prijateljem, naseljenih po krajih, kjer bo potoval. V četrtek, 18. aprila, se je podal z letalom na dolgo misijonsko pot med rojake v Argentini, Braziliji, Venezueli, Kanadi, v ZDA. Od tam se sredi julija vrne v Nemčijo in Avstrijo za dober mesec. Bog blagoslovi njegovo ogromno in težko delo v dušno in narodno korist vseh rojakov z obilnimi sadovi in uspehi. Novi g. župnik se je ves veliki teden mudil med rojaki na severu v Rochdalah in okolici, iiT6^ blagoslov velikonočnih jedil in tudi v drugih krajih obrede velikega tedna. Na Veliko noč j6 imel v kapeli šolskih sester v Rochdalah slovesno sv. mašo, katere se je udeležilo mnogo r°' jakov in Hrvatov; bilo je podeljenih mnogo sv. obhajil. Popoldne ob 5h je imel sv. mašo v Burnely-u, na Vel. ponedeljek pa v Haslingdanu. Tudi v tek dveh krajih so prišli k sv. maši vsi rojaki in pristopili k angelski mizi. Čeprav utrujen, se J6 gospod vesel in srečen vrnil v London. kljub raztresenosti po raznih krajih kar živahno gibljejo. Seveda ni vse tako, kot bi bilo ž6' leti, pa kaj hočemo. Maloštevilni smo in zelo oddaljeni drug ° drugega in tako je treba resn6 volje za vse to. Sv. Miklavž n^5 je obiskal na več krajih. ^ pustno soboto zvečer je bila “St. Martin Hall” pustna zabava z burko “Tetka na konju”, kat6^ ra je bila zelo dobro podana, udeležba ni bilo posebno za ° voljiva. Finančni minister od a Ijenim svetuje, da je boljše, ^ zaenkrat kar doma ostanejo, 1 pa hladno vreme. Na cvetno ^ boto zvečer je bil v Bedfordu^ prostorih ‘Corn Exchange’ m6 narodni festival, v katerem nastopilo 14 narodnosti. hfaS °, pili so tudi Slovenci z narodnih^ plesi. Zelo ljubki so bili na^ malčki z rajanjem, katere je lo spretno in z velikim potrp J njem izvežbala res do višine B Pogačnik Mara. (Dalje sledi) ----o------ Preskušanje goriv WASHINGTON, D.C. — ^ di ni oddelek za rudnike ima ^ ^ nalogo preskušati vrednost i11 činkovitost raznih goriv. AMERIflKA DOMOVINX, BOGOMIR MAGAJNA: GRANIČARJI Nekaj dni pozneje je Tine Sodja dobil uradno obvestilo, da mu je žena nekje v Italiji umrla. Razgovor v noči. Mira je povabila Mamuta in Volariča na svoj dom. Sedela sta pri mizi in sledila z očmi Vsakemu njenemu gibu. Ta nedeljski večer je bila prelepa. Na temni bluzi je rdela roža, katere vonj se je spajal z vonjem otave, ki ga je veter prinašal iz boči skozi široko odprto okno. Deklica ni mogla zakriti nekega demira. Od časa do časa je med pogovorom, ki se še ni hotel dobro razviti, stopila k oknu in se zagledala v noč, kakor da bi prisluškovala neslišnemu glasu, ki je klical od nekod k njej. V očeh ji je zažarel prečuden sij. Obrnila se je h gostoma in se Vedro zasmejala. Ta smeh ni bil darejen. Porojen je bil iz odkritosrčnega veselja. Tudi kapetan id zdravnik sta se zasmejala, dasi nista vedela, zakaj se ona smeje. Toda nenadoma je Mira dvignila čašo: “Pijmo na zdravje djim, ki se sedaj pripravljajo na smrtno sodbo. Pijmo na zdravje %>ih otrok, ki jim bodo kmalu ubili mlado življenje. Strahotne diorajo biti sedaj njihove ure id ni človeka, ki bi popisal njih grozo!” Izpila je v dušku — kapetan in zdravnik pa nista izpila, fc s strahom sta strmela na lepo dekle, ki se še sedaj ni nehalo smejati, dasi je njima ob njenih besedah takoj zamrl smeh. j Stopila je k steni in razgrnila sliko, ki je poprej visela zakrita dad njo. Bil je tisti prepad, ki gu je slikala v gozdu, ustvarjen Ves iz temnih barv, temotno lep m veličasten v svoji širokosti. Podzemeljsko žrelo se je izgubljalo daleč v globino. Le na dasprotnem bregu je žarela sončna svetloba, ki je bila kakor dekak pozdrav z neba. Na vrh visoke pečine je naslikala samo sebe. Njen obraz je bil ves drugačen, kot sta ga gledala tisti dan v gozdu. Težka, nevesela ddsel in nepopisna trpkost se je izražala na njem. “Stala sem pred prepadom, ki kipi iz naše zemlje že tisoč let. Strmela sem vanj in moja misel tedaj ni bila vesela. Gledala sem v prepad kakor v temotni grob id le drobni žarek na drugem kregu mi je branil, da se nisem krnila vanj. Ta zemlja jih je P°žrla že tisoče, toda strahoten te prepad in kdo ve, kdaj bo iteid, poln tako, da bo sijalo s°dce tudi tja, kamor ne more sedaj. Prehodila sem Evropo in jim Pripovedovala o tej čudni zem-te pa so si zamašili ušesa. Ne bo nam lahko. Prepad °mo še polnili — polnili ga b°do kmalu oni, polnila ga bo-ste tudi vidva in šele naših otrok otroci bodo našli v napolnjenem Ptepadu trdna tla, s katerih se °do pognali naprej in pobili !lste, ki so ubili Boga in lepoto te trgujejo s človeško dušo. O, te mnogo let več do takrat, ko °do te pokrajine obarvane s , rvjo bolj kot so bile obarvane ectej — potem pa se bodo pog-*tete naše duše naprej do zapad-teh morij, da zgrade novo sve-Lče na starem umrlem svetu 11 tedaj bodo vsi ljudje le brate in sestre med seboj in le ate sonce bo sijalo nad njimi. ^ tiste dni je zastrmel Gor-an. .preden so ga ubili. V tiste te strme kljub strahotnemu JpPjenju danes Bidovec, Maru-pC’ Valenčič, Miloš in drugi, silnp linhpyni sn in nez- silne ljubezni so — aagljivi borci zoper nasilje in zlobi šeni °- O, rada bi, da bi bili re- te, kajti premlado je njihovo teljenjp, da bi že moralo biti frtvovano, toda morda je po-Jtebno tudi to, da bo nekoč teaga tpm silnejša.” Te besede je govorila kot v Satijah — iz njenih oči pa je go- potem?” relo upanje in nasmeh ji ni izginil z ustnic. Kapetan in zdravnik sta strmela zavzeta vanjo, toda tudi ko je nehala govoriti, nista vedela, kaj naj bi odgovorila, kljub temu, da sta oba hkrati čutila to, kar je čutila ona. V premoru, ki je nastal, je vstopil Mirin oče. Obstal je ob vratih, kakor bi se bal naprej. Orne široke oči so se molče uprle v trojico. Pozdravil je v zadregi, ne da bi stopil naprej. Tedaj mu je Mira zaklicala, naj pride k mizi, in ubogal je kakor otrok. “Kaj ste se pogovarjali sedaj? Povejte mi, ali sem prišel prav?” “Prav, da si prišel. Moj oče vedno sedi pri knjigah in misli, da je mogoče poiskati resnico iz njih. Kaj si danes bral?” Stari se je ozrl na vse tri in ni vedel, ali bi odgovoril. “Kaj si bral danes?” “Krst pri Savici. 2e dolgo nisem bral te pesmi. Že od mladosti je nisem bral. Sedaj pa je ležala nekje v kotu skrita za drugimi knjigami. Nenadoma sem jo našel in jo začel brati. Dolgo sem bral. Nihče ne ve, kako čudna zgodba je to.” “Zakaj?” so vprašali vsi trije, ki so bili zavzeti nad njegovim odgovorom. “Črtomir se je odpovedal Bogomili in odšel čez gore iskat Boga.” “On se ji ni odpovedal!” je zaklicala Mira. Starec se je zmedel in ni vedel, kako bi nadaljeval. Plašno je strmel v hčerko. “Toda vendar je odšel čez gore.” “On je že našel Boga — njej pa se ni odpovedal, vedel je, da o Secretary, Joseph J. Konrad, ^ hereby directed to estabhsl1 Premium Check Plan. The spe cific purpose of this prermUI^ Check Plan will enable the Ho y serve ^ efficient of th6 fol- Family Society to members in a more manner. The objects Premium Check Plan are as lows: 1. The checks shall be drawn 0lt or nth a member’s account on about the tenth of the mo ^ during which premiums ar due and the cancelled chec ^ will constitute receipts their payment of premiunas- 2. The privilege of paying chec by the Check-O-Matic P ^ may be revoked from member by the Society if check is not paid upon preset tation. s 3. The Check-O-Matic Plan d°^ not change any of the polioy provisions. 4. The Society will not send P^ mium notices on policies the Premium Check Plan- ^ 5. The payment of premiums u der this Plan my be d*sc°. e tinned by the Society or t member upon Thirty (30) day written notice. Steve J. Kosar, President Louis Barbie, First Vice-President Anna Jerisha, t Second Vice-Presid6* Joseph J. Konrad, Secretary Anton Smrekar, Treasurer Joseph L. Drašler, Recording Secretary Frank Tushek, ’ 1 First Trustee Matthew Kochevar, Second Trustee Joseph J. Sinkovich, Third Trustee The Resolution havingAfce red to the Supreme Board, ^ President, Steve Kosar a the Board for rnovement. ^ A motion was made by Smrekar and seconded ^ ju-thew Kochevar, that the R tion be approved. CarI’1 • .-qj (To be continued).