GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIP INGRAD CELJE LETO XXV. - ŠT. 12 - 20. DECEMBER 1983 Izteka Sl leto Z letošnjimi decembrskimi dnevi se iztekajo tudi dnevi četrtstoletja obstoja, dela In ustvarjanja naše delovne organizacije. 25 let mineva, ko se je pričela 1. januarja 1959. leta naša skupna pot. Skupna Ingradova pot, kajti korenine segajo v prva leta osvoboditve, ko so bili ustanovljeni manjši gradbeni kolektivi v Celju. Spoznanje, da sta gradbeništvo In gradbena obrt na celjskem območju razdrobljeni, slabo opremljeni In organizirani, Je opozorilo na nujnost reorganizacije na podlagi združitve petih, do tedaj samostojnih delovnih organizacij. Te so bile Beton, Graditelj, Stavbenik, Savinjgrad In Ce-mentnine. Nova organizacija, Gradbeno Industrijsko podjetje Ingrad, Je bila ustanovljena kot nosilec razvoja In Izvajalec gradbeništva v širšem celjskem prostoru. Tak je bil začetek Ingrada. Združitev sredstev In kadrov je omogočila prehod na sodobnejšo tehnologijo, boljšo organiziranost In večjo produktivnost. Seveda brez težav ni šlo, kajti gradbeništvo je vedno odvisno od splošnih gospodarskih razmer in s tem Investicijskih vlaganj, šele potem od hotenj In sil v kolektivu samem. Zato so bila nihanja na razvojni poti vedno prisotna. Marsikdaj so bila potrebna odrekanja, da bi nato poživitve gradbenih dejavnosti omogočile ponovne vzpone. Treba Je bilo tudi na delo v tujino, ustanovili smo za nekaj let celo lastne firme GmbH v ZR Nemčiji In Avstriji ter devizni prihodek Izkoristili za dopolnitev mehanizacije In opreme za nove tehnologije. Vzporedno s tehnološkim razvojem so se razvijali tudi samoupravni odnosi In v skladu z novim zakonom o združenem delu smo leta 1973 organizirali temeljne organizacije (sprva tri) In formirali strokovne službe v delovno skupnost. Zaradi širšega povezovanja smo se s še petimi slovenskimi gradbenimi podjetji samoupravno sporazumeli o ustanovitvi SOZD Združena gradbena podjetja Giposs, s sedežem v Ljubljani. Kaj kmalu so razmere v gradbeništvu narekovale spremembo organiziranosti in I. 1975 smo ustanovili Iz ene šest temeljnih organizacij Gradbene operatlve s sedeži v Celju, Laškem, Ljubljani, Slovenskih Konjicah, Šentjurju In Žalcu, ob že obstoječi TOZD Proizvodni obrati in TOZD Industrija gradbenega materiala pa še nove TOZD Mehanizacija, Pro-Jektiva In Lesne obrate. GIP Ingrad se uveljavi kot nosilec razvoja gradbeništva v širšem prostoru. Pride do novih integracij, najprej s TOZD Gradbeništvo Iz Hmezada Žalec In delno z žalsko Montano, nato leta 1977 s Splošnim gradbenim podjetjem Iz Rogaške Slatine. V letu 1981 Je po samoupravni poti Izvršena še Integracija z ljubljanskim Megra-dom. Po vseh združitvah se nekatere obstoječe TOZD dopolnijo, na novo pa organizirajo TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina, TOZD Mobilla In TOZD Prevozi v Ljubljani. Zdaj Imamo v Ingradu 14 temeljnih organizacij In delovno skupnost skupnih služb. Na proizvodnem področju smo I. 1976 uveljavili lastni montažni sistem Ingrad predvsem za Industrijsko gradnjo In I. 1978 upeljali najsodobnejšo tehnologijo mostogradnje. Smo v koraku z vrhom gradnje stanovanjskih In družbenih objektov, letos pa uspešno prodiramo z montažnim sistemom za kmetijski program. Zopet smo prisotni v tujini, že dve leti v Iraku, v sklopu Glpossa pa se pripravljamo za gradnjo v Alžlru. Po 25 letih Ingrada ugotavljamo, da Je za nami uspešno obdobje, kar potrjujejo tudi številna družbena priznanja, med njimi Red dela z zlatim vencem In šlandrova nagrada občine Celje. In kako naprej? Kljub sedanjim težkim gospodarskim razmeram naš cilj ni le ohraniti naše zmogljivosti, temveč moramo doseči višjo kakovostno raven gradbeništva. Z boljšo organiziranostjo In s skupnimi močmi bomo to zmogli! Vili Sustor GLAVNI DIREKTOR, DIPL. OEC. JANKO GOLOB OB ZAKLJUČKU LETA: Samo dobro delo Leto se izteka in običaj je, da v tem času ocenimo preteklo obdobje in si postavimo cilje za naslednje. Letos ugotavljamo, da so se razmere v gradbeništvu zelo zaostrile. Obseg Investicijskih del se je močno skrčil. To je povzročilo mnogo večjo konkurenco in s tem nižje cene našim storitvam in izdelkom. Večino poslov smo morali prevzemati po fiksnih cenah, Istočasno pa so se cene materialov izredno hitro višale, kar slabša poslovne rezultate. To so nedvomno zelo zahtevni problemi, s katerimi smo se spopadali že v letošnjem letu, še v mnogo večji meri pa se bomo morali v naslednjem. Normalno je torej, da je in bo treba mnogo več dobrega dela za doseganje zadovoljivih rezultatov. Zato smo letos precej časa posvetili dograjevanju naše notranje organiziranosti in poslovanju. To bo tudi v naslednjem letu ena najpomembnejših nalog, ki bo dala primerne rezultate le ob dobrem sodelovanju vseh zaposlenih. Kot že v mnogih preteklih letih, smo tudi letos na mnogih objektih dokazali, da znamo dobro in hitro graditi. Objekti, zgrajeni v kratkih rokih ali pred rokom, zato niso več redkost. Dobra kvaliteta in hitra gradnja, ob Istočasno ne previsokih cenah, so nam lahko porok za uspešno pridobivanje del tudi v težavnih razmerah. Zato je tudi to ena od naših ključnih nalog v prihodnjem letu. Ponovno smo ugotovili, da samo dobro delo ni dovolj, da je ena izmed pomembnih nalog tudi stalna skrb za nadaljnji razvoj obstoječih izdelkov, konstrukcij, tehnologij in delovnih postopkov. Pri tem so odigrali pomembno vlogo tako naši strokovnjaki v strokovnih službah, posameznih temeljnih organizacijah, kot tudi vsi zaposleni, ki so s koristnimi predlogi in inovacijami prispevali k boljšemu poslovanju. Razvili smo lahko montažno konstrukcijo, ki se že uspešno uveljavlja na tržišču, zlasti pri gradnji večjih in manjših farm. V razvoju pripravljajo še rešitve za uporabo teh konstruktivnih elementov za manjše objekte v drobnem gospodarstvu, obrti, kmetijstvu itd. Dograjevanju našega proizvodnega programa bo zato potrebno posvetiti še več pozornosti, enako tudi še večjemu razvijanju inovacij in vključevanju koristnih predlogov v vsakodnevno delo. Delo v tujini v Ingradu ni več tabu, saj je bilo na delu v Iraku že več sto delavcev, ki so dosegali zelo dobre rezultate. Kljub težavam pri plačilih, bo z velikimi napori in odrekanji možno delo na projektu nadaljevati tudi v naslednjem letu in ga v predvidenem roku — do konca maja — zaključiti. Že preko celega leta delamo intenzivno na pripravah stanovanjske gradnje v Alži-ru pri kraju Oran. Ingrad bo v sklopu Glpossa gradil skupno z ostalimi OZD 688 stanovanj. Pripravljalna dela so že v teku, pričetek gradnje predvidevamo v spomladanskih mesecih. POLOŽEN TEMELJNI KAMEN V ALŽIRU 12. decembra 1983 je bil v alžirske mestu Oranu položen temeljni kamen za gradnjo 4.000 stanovanj. Svečanosti so se udeležili predstavniki alžirske oblasti In predstavniki jugoslovanskih graditeljev. Giposs Je zastopal direktor Drago Ternovšek. Kot smo že poročali, bo pri gradnji stanovanj sodelovala tudi delovna organizacija Ingrad. ni dovolj V zadnjem obdobju obdelujemo tudi tržišče Poljske, kjer naj bi po predhodnih dogovorih in zagotovilih nekaterih visokih predstavnikov Poljske pričeli v okviru kompenzacijskega posla graditi že v letu 1984. Celoten posel obdelujemo v okviru Gipossa, ki bo tudi nosilec posla. Intenzivno obdelujemo še tržišča in možnosti plasmaja naših kapacitet tudi v nekaterih drugih državah. Nedvomno bo naša osnovna skrb v prihodnjem letu, tako kot je bila tudi v letošnjem, namenjena zagotavljanju primernega obsega del. Ker teh del samo doma ne bo dovolj, bo potrebno delati pač tam, kjer se bodo gradili objekti in to tudi v drugih republikah ter v tujini. Ob vseh teh naših prizadevanjih, da tudi v težavnejših razmerah poslujemo uspešno, je pomemben prispevek vsakega posameznika, še zlasti pa samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Ugotavljam, da je bilo sodelovanje le-teh v letošnjem letu vzorno in je prispevalo k uspešni razrešitvi marsikatere zahtevne naloge. Naše osnovne usmeritve v naslednjem letu bodo zato zagotavljanje vsaj sedanjega obsega proizvodnje, skrb za čimvečje zniževanje stroškov preko vseh možnih ukrepov, prodor na nekatera nova tržišča in ne nazadnje skrb za ohranjanje doseženega standarda zaposlenih v Ingradu. Naj na koncu zaželim vsem delavcem Ingrada, doma in v tujini, kot tudi njihovim družinskim članom, mnogo sreče, zdravja in uspehov v letu 1984. Srečno 1984 Organiziranost delovne organizacije V mesecu novembru Je bila problemska konferenca ZKS delovne organizacije, na kateri Je beseda tekla o organiziranosti naše DO. Delegati konference so dobili gradivo: »dopolnitev organizacije poslovanja«, ki smo ga v skrajšani obliki objavili v našem glasilu v mesecu novembru, dalje »informacijo o Izvajanju načrta aktivnosti za napredek DO Ingrad In izvajanju sklepov, sprejetih na AK ZKS dne 25. 4. 1903« ter gradivo »način prenosa novih sistemskih rešitev v opera-tlvo«, katerega povzetek posredujemo v tej številki. Z oblikovanjem novih sistemov dela v reorganiziranih sektorjih, to je v komerciali, pripravi procesov in planu procesov, oziroma v vseh njihovih organizacijskih enotah, se bistveno spreminjajo tudi način in vsebina dela v TOZD. Zaradi teh sprememb — prenosa novih sistemov dela, bomo morali opraviti niz aktivnosti, ki bodo omogočile prehod od sedanjega stanja v novo stanje, po možnosti brez večjih težav in konfliktov. Predlagamo, da se prenos novih sistemov v prakso izvaja dosledno po predvidenem programu s konkretno opie-delitvijo nalog in ciljev za vsa področja dejavnosti in tudi za vsako organizacijsko enoto v celotnem poslovnem sistemu. Z novo organizacijsko koncepcijo so nastale v komercialnem poslovanju bistvene spremembe, s katerimi želimo preseči obstoječe probleme sinhronizacije pri pripravi in obdelavi ponudb, kalku-liranja, nastopanja navzven, opredeljevanja nalog in podobno, ter namesto tega vgraditi: — enovit nastop navzven in enovito politiko do kupcev in investitorjev, — kakovost v vseh zunanjih komunikacijah in centralno upravljanje le-teh, — kakovostno in selektivno ponujanje in nastopanje v imenu DO Ingrad, — poslovno solidarnost v pogledu cen, rokov, kakovosti in sodelovanja s pomočjo katerih bomo lahko ohranili in osvajali tržišča ter si zagotavljali potrebno poslovno uspešnost in bodočnost. V novi koncepciji dela dobi priprava procesov tisto funkcijo in posle, ki ji dejansko pripadajo. Projekti in tehnologija za realizacijo teh projektov morajo biti definirani tako in do tiste stopnje, pri kateri so jasni — vsi potrebni materiali — sestavnica, — vse potrebne operacije — za fazo in objekt, ter opredeljeni z — normativno porabo materiala in — normativno porabo dela (časa). S tem odpadejo na gradbiščih vse rekonstrukcije, tehnološke priprave, detajlira-nja iz projektov in izračuni materialnih potreb, vsa skrb okrog nabave materiala idr. V toliko večji meri pa ostanejo prisotni ali pa se poudarijo: — planiranje del na gradbiščih, — razporejanje, instruktaža in nadzor ljudi, — spoštovanje projekta in tehnologije, — nadzor nad kakovostjo izvajanja del, — disciplina izvajanja zahtev in delovna disciplina, — racionalno delo z materialom, — racionalna izraba razpoložljivega delovnega časa idr. V sami operativi je torej potrebno: — opraviti izbor potencialnih vodij gradbišč, — seznaniti vodje gradbišč z njihovimi novimi poudarjenimi dolžnostmi, — izločiti dejavnosti, ki jih bosta v bodoče opravljala sektorja priprava procesov in plan procesov, — predstaviti in obrazložiti novo tehnološko in plansko dokumentacijo, — opredeliti odgovornosti in pravice vodij gradbišč idr. V novem sistemu dela prevzame plan procesov več funkcij, ki so se sedaj opravljale v operativi — na gradbiščih nepovezano in neusklajeno z interesi DO. Tako prevzema plan procesov v bodoči koncepciji naslednje naloge: — planiranje vseh potrebnih repromaterialov izhajajočih iz projektne in tehnološke dokumentacije, — naročanje in oskrba vseh potrebnih repromaterialov (grosistično, pri najugodnejših ponudnikih), — distribucijo (porazdelitev) potrebnih repromaterialov na posamezna gradbišča ali v skladišča, — planiranje kapacitet, potrebnih za realizacijo projektov v objekte, faze ali operacije, — makrorazporejanje združenih kapacitet za realizacijo pogodbenih obveznosti, — izbor in planiranje kooperantov in kooperacije ter oddaje del, kar pomeni, da se koncentrirajo pregledi in makrorazdelitve centralno ob upoštevanju in koriščenju kapacitet in terminov ter seveda tudi možnosti vseh TOZD v DO. Poleg tega prevzema ta sektor v novi koncepciji tudi še: — razpisovanje delovne dokumentacije, — razpisovanje materialne dokumentacije, — kontrolo porabe materiala, časa, kapacitet in — kontrolo stroškov za oddana dela i. dr. Za uresničevanje navedenih nalog bo potrebno v TOZD — operativi: — določiti planerje kapacitet, ki bodo delovali sinhrono s centralnim planom, — unificirati sistem identifikacije in evidentiranja razpoložljivih kapacitet glede na delovna sredstva in ljudi, — oblikovati sistem »odštevanja« kapacitet po vrstah in terminih, opredeljenih po objektih in gradbiščih, — do skrajnosti poudariti potrebe in nujnosti discipline (ugovor ne sme ustaviti akcije), — seznaniti vso operativno vodstveno osebje s sistemom dela plana procesov, — seznaniti vodje gradbišč z operativno plansko dokumentacijo in namenom uporabe (delovni nalog, nadnor-mativna poraba časa, nad-normativna poraba materiala in obračun), — opredeliti pravice in dolžnosti vodij gradbišč na področju planiranja procesov. V tem mesecu bomo dokončno oblikovali predlog o novem načinu materialnega poslovanja, s katerim bomo znatno izboljšali poslovanje z materialom in znižali stroške, saj je predvidena ukinitev nekaterih skladišč in s tem ukinitev vse nepotrebne evidence, kartotek in raznih pregledov. Tudi nekaj delovne sile bomo s tem sprostili in zaposlili v operativi, oziroma na mestih, kjer bo to potrebno. V pripravi je več programov izobraževanja in funkcionalnega usposabljanja, ki jih bomo izvajali v zimskem času. Kadrovski sektor bo vse predvidene udeležence pravočasno seznanil z vsebino programov in časom izvajanja. Viktor Opaka Sklepi delavskega sveta Pred slavnostnim zasedanjem, 23. 11. 1983, kjer so bile podeljene jubilejne nagrade članom kolektiva za dolgoletno delo v GIP »Ingrad«, se je delavski svet sestal na svojem 10. rednem zasedanju in razpravljal o naslednjih zadevah: — sprejel je informacijo o analizi poslovanja za tretje trimesečje letošnjega leta. Sklenil je, da naj o ukrepih, ki jih je sprejela koordinacija I in odbor za gospodarjenje v zvezi z izboljšanjem poslovanja, razpravljajo še odbori za učinkovito gospodarjenje v TOZD. TOZD z motenim poslovanjem morajo tudi pripraviti ukrepe, ki bodo privedli k učinkovitejšemu poslovanju; — potrdil je spremembo cenikov TOZD IGM Medlog, TOZD Mehanizacija in TOZD Prevozi ter dal pooblastilo odboru za gospodarjenje, da v bodoče odloča o spremembah cen po predhodnem predlogu komisije za cene in občasno daje poročila delavskemu svetu; — imenoval je popisne komisije za izvedbo letne inventure doma in v Iraku; — potrdil je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo stanovanj na gradbišču v Al-žiru; — verificiral je sprejem: — samoupravnega sporazuma o zajedničkim osnovama i mjerilima za uredjivanje odrejenih prava, obaveza in odgovornosti radnika na privre-menom radu u Oranu, DNR Alžir; — pravilnik o radnim od-nosima i organizaciji i sistematizaciji poslova i radnih za-dataka zajedničke službe i zajedničkih pogona u zajed-ničkoj radnoj jedinici PZ »In-pros« u Arzew-u Oran DNR Alžir; — samoupravni sporazum o zajedničkim osnovama i medlima za raspodelu sredsta-va za lične dohodke i ostalih primanja radnika na pri- vremenom radu u zajednič-koj jedinici PZ »Inpros« Oran u DNR Alžir. Te samoupravne akte so sprejeli na zborih delavci vseh TOZD in DSSS. — Na podlagi 49, 54 in 55. člena zakona o sistemu družbenega planiranja, je delavski svet sprejel sklep o pripravi plana za leto 1984; — pooblastil je Iva Stebleta direktorja gospodarsko-finan-čnega sektorja in Riharda Conradija, vodjo službe za zunanjo trgovino, da zastopata DO GIP »Ingrad« Celje na področju opravljanja zunanje trgovinskega prometa v okviru njene dejavnosti in v mejah njenih pooblastil, neomejeno; — dal je soglasje k imenovanju Ivana Cmaka za dela in naloge vršilca dolžnosti direktorja sektorja »PLAN PROCESOV«; — odobril je izplačilo nagrad za podane inovacijske predloge. Ivica Bezlaj 20 let Gradbenega centra Slovenije Naša osrednja razvojno raziskovalna institucija Gradbeni center Slovenije proslavlja letos 20 letnico ustanovitve. Po teh letih uspešnega dela ugotavljamo, da je zavzeto razvojno raziskovalno in strokovno delo, usmerjeno predvsem k pospeševanju razvoja stanovanjskega gospodarstva in pogojev za industrializacijo celotnega proizvodno gradbenega procesa, predstavljeno javnosti na mnogih strokovnih posvetovanjih, zapustilo globoke sledove na razvojnih poteh slovenskega pa tudi jugoslovanskega gradbeništva. Mnogi dosežki Gradbe- nega centra Slovenije so vgrajeni v planske akte, zakonske predpise, družbene dogovore in samoupravne sporazume. Tako so se uveljavili v praksi kot učinkovito sredstvo družbenega usmerjenja'1 dolgoročnega razvoja na tem pomembnem področju gospodarstva. Glavna dejavnost Gradbe-ga centra Slovenije so raziskovalno in razvojno delo, svetovalno, izobraževalno, informacijsko - dokumentacijsko delo ter strokovne storitve na področju gradbeništva, predvsem na področju visokih gradenj, proizvodnje gradbenih materialov, elementov in konstrukcij, mehanizacije, tipizacije, standardizacije, projektiranja, investicijskih programov in tehničnega nadzora, organizacije poslovanja in drugih področij, ki so v neposredni ali posredni zvezi z industrializacijo, ekonomiko in racionalizacijo gradbeništva. V našem glasilu smo že objavili, da je od lani direktor Gradbenega centra Slovenije mr. oec. Lojze Capuder, prejš nji direktor naše SOZD Gi-poss. Vili Šuster §§ pravna posvetovalnica ZA MANJKAJOČE LETO 1,5 OZIROMA 0,5 ODSTOTKA NIŽJA POKOJNINA Nov republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po desetih letih v Sloveniji spet dopušča možnosti predčasnega upokojevanja. Po novem letu, ko bo sprejet tudi nov statut SPIZ, se bodo torej lahko predčasno upokojili tisti delavci, ki bodo — moški, stari vsaj 55 let in bodo imeli 35 let pokojninske dobe in ženske, ki bodo dopolnile 50 let in bodo imele 30 let pokojninske dobe. Predčasna pokojnina se bo odmerila tako, da se starostna pokojnina, do katere bi imel pravico zavarovanec glede na pokojninsko dobo, če bi dopolnil 60 let starosti (moški) in 55 let starosti (ženska) zmanjša in sicer: za vsako manjkajoče leto predčasnega odhoda v pokoj za 1,5 odsot-ka, za vsako leto manjkajoče pokojninske dobe, do 40 let (za moškega) in do 35 let za žensko, pa 0,5 odstotka. Tako bo moški, ki je star 55 let in ima 35 let pokojninske dobe pri pokojninski osnovi, denimo 15.000 dinarjev, dobil predčasno pokojnino v višini 10.125 dinarjev. Višina — 75 odstotkov je odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo — 35 let, torej ima pet let pokojninske dobe premalo. Tako odmerjena pokojnina se bo nato zmanjšala zaradi predčasnega odhoda v pokoj — skupaj za 10 odstotkov; 7,5 odstotka za manjkajoča leta in 2,5 odstotka za manjkajočo pokojninsko dobo. Ko bo upokojenec dopolnil 60 let (moški, oziroma ženska 55 let), se mu bo začela izplačevati nezmanjšana starostna pokojnina. Odpade torej omenjeno 10 odstotno zmanjšanje. Vendar pa bo pokojnina še vedno znašala le 75 odstotkov pokojninske osnove (nekdanjih o-sebnih dohodkov) in bo ostala taka do konca. Kajti ob predčasni upokojitvi je človek pač svojo delovno dobo zaključil (tako kot jo je v tem primeru s 35 leti) in se mora sprijazniti, da bo predčasna pokojnina po petih letih sicer »popravljena« za manjkajoča leta starosti in manjkajočo pokojninsko dobo, osnova (nižja) za izračun pokojnine pa bo ostala zmanjšana za vselej. Tako bo i-mel upokojenec, ki se upokoji s 55 leti starosti, pa bo i-mel denimo 39 let pokojninske dobe, ob predčasnem odhodu v pokoj, pokojnino zmanjšano za 8 odsotokov, pozneje, ob dopolnitvi starostnega pogoja pa bo dobival pokojnino v višini 83 odstotkov od osnove. Objavljamo dve razpredelnici, s pomočjo katerih se lahko tisti, ki jih to posebej zanima, sami Izračunajo predčasno pokojnino. Manjša razpredelnica kaže odbitne odstotke za manjkajoča leta pokojninske dobe oziroma starosti, večja pa kaže nekaj konkretnih Izračunov oziroma kombinacijo manjkajočih let ali pokojninske dobe z dvema značilnima primeroma pokojninske osnove. Izračunani so primeri za moškega, po enakem principu se računa predčasna pokojnina za žensko, le da se seveda povsod upošteva pet let manj. Odstotek zmanjšanja se v obdobju manjkajočih let ne spreminja, pač pa se ob dopolnitvi pogojev »črta« v celoti. Pravice do predčasne pokojnine nimajo kmetje in o-brtniki oziroma vsi, ki se u-kvarjajo s samostojno dejavnostjo kot edinim poklicem. DELO, 9. DECEMBER 1983 MOŠKI POKOJ- MINSKA OSNOVA S ODMERE NA OSNOVI DOPOLNJENE POK DOBE ZNESEK STAROSTNE POKOJNINE v. ZMANJ- ŠANJA ZNESEK PREDČASNE POKOJNINE STAROST let: POKOJ*. DOBA LET 55 35 15 000 75 12.150 10 7,5%»Z5% 10.125 23.000 17 250 15.525 59 39 15.000 83 12.450 2 12.201 23 000 19.090 1.5 K,-0.5% 18.708 57 37 15.000 79 11.850 6 V%»15% 11.139 23.000 18.170 17.079 56 38 15.000 81 12.150 7 6% »4% 11.299 23.000 18.630 17.325 59 35 15.000 75 V1 250 4 10.800 23.000 17.250 15% »15% 16.560 55 39 15.000 83 12.450 8 11.454 23 000 19 090 7,5% 05% 17.562 STAROST - LET pokojninska! mo5ki 39 38 37 36 35 MOŠKI Zenske UUBA | ZENSKE 34 33 32 31 30 59 54 ODSTOTEK ZMANJŠANJA POKOJNINE (SKUPAJ) 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 58 53 3,5 4,0 45 5,0 5,5 57 52 5.0 5.5 6,0 6,5 7.0 56 51 6,5 7.0 7.5 8.0 8,5 55 50 ao 85 9.0 9.5 10 iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD Farma z montažnim sistemom To je Ingradov drugi objekt po novem sistemu za kmetijski program. Investitor Hmezad Žalec se je odločil za razširitev farme v Zalogu z gradnjo novega hleva po našem sistemu. Objekt je deljen v širši in ožji del s prizidkom za mla-karnico. Širši del hleva je tlorisnih dimenzij 36,60 X X 36,30 m, ožji del je 24 X X 22,80 m, mlekarnica pa 7,80 X 4,80 m. Hlev je projektiran za 124 krav v laktaciji in 92 zasušenih krav v prosti reji. Konstrukcijska zasnova objekta je v celoti montažna. Zaradi velikih razponov so ob krmilnem hodniku vmesni stebri, na katere so položeni T nosilci, nanje nalegajo Tl' plošče, ki so v slemenu člen-kasto stikovane in dodatno fiksirane z zateznimi vezmi. Na strešne plošče je položena toplotna izolacija, kritina pa je valoviti salonit. Za o-svetlitev hleva so na strehi svetlobniki, izvedeni z evalom in ravnim steklom na notranji strani. Vzdolžni obodni zidovi so iz fasadnih sendvič plošč z vmesnim slojem toplotne izolacije, čelna zidova objekta pa sta pozidana z opečnimi bloki. Tlak v hlevu je betonska plošča izvedena v padcih proti odtoku. V mlekarnici je predvidena keramična obloga sten. Za zračenje hleva so po vsej dolžini hleva puščene ozke odprtine tik pod stropom, v slemenu pa so odprtine za zračnike, ki so opremljeni z loputo, da je možno zapiranje v zimskem času. Vili Šuster ,< rt » . t Farma v Zalogu. Montažo betonske konstrukcije vrši TOZD GO Šentjur, izvajalec ostalih del na objektu pa je TOZD GO Žalec. ZAKON O ZAVAROVANJU PLAČIL MED UPORABNIKI DRUŽBENIH SREDSTEV S 1. januarjem 1984 stopi v veljavo 7. a člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki glasi: »Uporabnik družbenih sredstev — dolžnik, ki ni izvršil plačila oziroma zavaroval plačila dospelih obveznosti do upnikov iz naslova prometa blaga in storitev ter iz naslova investicij v skladu z zakonom, sme akontacije osebnih dohodkov do poravnave teh obveznosti izplačevati do višine zneska povprečnega osebnega dohodka, izplačanega v predhodnem letu na delavca, največ pa do višine povprečnega osebnega dohodka, izplačanega na delavca, ki ga za območje republike oziroma območje avtonomne pokrajine določi služba družbenega knjigovodstva na podlagi podatkov iz zaključnega računa predhodnega leta, za prvo trimesečje v letu pa na podlagi podatkov iz periodičnega obračuna za devet mesecev predhodnega le- ta — za panogo, v katero je uporabnik družbenih sredstev uvrščen po predpisih o enotni klasifikaciji dejavnosti. Uporabnik družbenih sredstev — dolžnik je dolžan ob vsakem izplačilu akontacij osebnih dohodkov dostaviti službi družbenega knjigovodstva pismeno izjavo, da na dan izplačila akontacij osebnih dohodkov nima dospelih obveznosti, za katere ni izvršil plačila oziroma zavaroval plačila, iz prvega odstavka tega člena.« Uradni list SFRJ št. 31 iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD Novoletne misli in želje delavcev temeljnih organizacij Načrtovali smo in tudi želeli, da bi se pod skupnim naslovom oglasili odgovorni delavci iz vseh naših temeljnih orga- TOZD GO Slovenske Konjice Objekt za Regeneracijo — Retex v Zaboku. Izvajalec TOZD GO Celje. Novi objekt za Juteks. Izvajalec del GO Žalec. TOZD Prevozi Delavci TOZD Prevozi brez hišne številke z iztrošenim voznim — strojnim parkom in neprodanimi zalogami peskov, želimo ostalim delav- Ljubljana cem Ingrada veliko delovnih uspehov v letu 1984. Delavcem DSSS pa več uspeha pri pridobivanju naročil. Alojz Pšeničnik nizacij. NI šlo le za navado, ki jo ohranjamo že vrsto let, marveč za resničen In kratek pogled na prehojeno pot v tem letu In za misli, ki se porajajo ob vstopu v novo leto. Škoda, poskus ni uspel v celoti. Mnogi so izostali. Lo zakaj, se sprašujemo? Toda, rubriko, kako v novem letu, bomo odprli tudi v prvi številki Glasila v 1984. letu. Zato uredništvo že zdaj vabi, da se vabilu odzovejo, še posebej pa tiste Iz temeljnih organizacij, ki so zdaj zaradi kakršnega koli razloga izostali. Morda ne bo odveč pripomba, da se tudi ob takšnem plsenju in predstavljanju prav vseh naših temeljnih organizacij In delovne skupnosti skupnih služb kaže celovitost In enotnost kolektiva v delovni organizaciji. Prispevke zbrala In uredila M. Jagrlč TOZD GO Celje Izteka se poslovno leto 1983, ob katerem lahko ugotavljamo, da smo z vsestranskimi napori pridobili v ožjem območju sosednje republike in v tujini takšen obseg gradenj, da bomo zagotovili zastavljene cilje, oziroma izvršili letni plan. V prihodnjem letu nas čakajo še večji problemi, saj so investicijska sredstva zmanjšujejo, konkurenca se zato veča in tako bo potrebna še večja borba za pridobitev novih del in to z večjo kvaliteto, konkurenčnimi cenami in krajšimi roki izgradnje. Angažirati se bomo morali po vsej domovini, saj smo pred kratkim uspeli pridobiti že nekaj večjih objektov v sosednjih republikah. Tako lahko na prihodnje poslovno leto gledamo kljub temu z nekaj optimizma. Ob tem se spomnimo vseh naših sodelavcev, ki so že na delu zunaj kolektiva in vseh sodelavcev v Iraku, ki že prispevajo svoj delež borbe za dosego zadanih nalog. Vsem sodelavcem želimo obilo zdravja, uspehov polno novo leto 1984, našim sodelavcem v Iraku pa še obilo dobrega počutja in, da bi jim delovni dnevi hitro in uspešno minili. Srečno novo leto želi vsem TOZD GO Celje. Prizidek hladilnice za Hmezad v Celju. ne konstrukcije, skupaj planiramo, skupaj popravljamo projektantske grehe itd. Tako kot z OZD, imamo dobre odnose tudi s stanovanjsko skupnostjo, skupnostjo za investicije v družbeni standard in komunalno skupnostjo. V veliko pomoč pri takšnih odnosih so nam tudi podobni odnosi naših glavnih kooperantov — Proizvodnih obratov Ingrad, Lesnih obratov Gomilsko, Mehanizacije, IGM, Elektroradiom in Mizarstvom Skala. Mislim, da z vsemi temi že predstavljamo enotno ponudbeno celoto in tudi z njihovo prizadevnostjo smo dosegli roke, kot nam jih je postavil investitor. Vsem našim investitorjem, vsem občanom Slovenskih Konjic, vsem našim kooperantom in delavcem Ingrada, želim srečno, predvsem pa dela polno leto 1984. Polde Rihtaršič medsebojnim odnosom. Teh nekaj pripomb, ki slabijo našo srečo, sem navedel zaradi vprašanja, ki se ob tem načenja. Ali je res potrebno, da spim v onesnaženem stanovanju, da uporabljam orodje, ki ga je pokvaril eden mojih sodelavcev, ali sem tudi sam vplival na varno delo in o-kolje, ali gojim tovariški odnos do sodelavcev? Začnimo spreminjati vset pri sebi, pa ga bomo zagotovo spremenili! Ob nekoliko pesimističnih mislih si vseeno zaželimo zdravo, srečno in uspešno novo leto. Silvo Hladnik Naša TOZD opravlja dela predvsem na območju občine Slovenske Konjice, ki leži v Dravinjski dolini, obdani z vedno zelenim Pohorjem in Konjiško goro. Če govorimo o suhih letih, oziroma o že triletnem u-padanju investicij v Jugoslaviji, gospodarski stagnaciji, v kateri rast materialnih stroškov presega rast dohodka, tega za konjiško občino ne bi mogli trditi. Navedel bom samo dva podatka. Že lani visoka poslovna sredstva so OZD letos ob polletju povečale skoraj za 100 odstotkov in so znašala blizu 100 milijard. Pokritost izvoza nad u-vozom znaša celo 330 odstotkov. Normalno je, da ob tako dobrem gospodarjenju lahko OZD vlagajo v razširjeno reprodukcijo. Zato je bila tudi letošnja sezona za nas gradbenike zelo živahna. Upam, da bo naslednja podobna letošnji. Mislim, da ne bo zve- nelo preveč samohvalno, ali pa napačno tolmačeno, da so nas podjetja vzela še skoraj za svoje. Zaradi tega pa nimamo nobenih privilegijev. Včasih še celo manjše. Skoraj vse objekte prevzemamo na fiksno ceno. Sprejemamo strahotno kratke roke, ki jih v večini primerov tudi izpolnimo. Mislim, da smo z letošnjim rekordom, ko smo na Rogli zgradili 4-etažni hotelski prizidek v dobrih šestih mesecih to najbolje dokazali. Lep uspeh smo dosegli tudi v Kostroju, kjer smo investitorju mesec dni pred rokom omogočili otvoritev proizvodne hale. V Konusu smo samo štiri dni zamudili pri izgradnji skladišča embalaže. Naši medsebojni odnosi temeljijo predvsem na tem, da poskušamo maksimalno prisluhniti željam Investitorja, tako pri cenah in rokih. Skupaj z njimi rešujemo finanč- TOZD GO Žalec Ob izteku leta se lahko vedno znova sprašujemo ali so bili izpolnjeni zastavljeni cilji. Seveda pa se pojavlja tudi vprašanje naše prihodnosti. Naša temeljna organizacija bo v letošnjem letu izpolnila le dobro tretjino zastavljenih planov, kar je seveda posledica zaostrenih gospodarskih pogojev. Pridobivanje novih del je zelo težavno in če jih že uspemo pridobiti, so cene po navadi zamrznjene do konca gradnje, kar pa se ne sklada z gibanjem cen materiala na tržišču. Tukaj se pojavljajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na ceno gradnje in na to, da so naši poslovni uspehi slabši. Zato se moramo vsi zavedati, da je v dani gospodarski situaciji zelo pomemben prispevek slehernega delavca Ingrada, ki s svojim dobrim delom prispeva k večji produktivnosti. V bodoče mora biti povečanje produk- tivnosti naš osnovni cilj. Ob tem pa moramo temeljito poskrbeti za tehnične izboljšave in druge razvojne usmeritve. Slabši poslovni uspehi se odražajo tudi na osebnih dohodkih, ki so v naši panogi že tako nizki. Vse premalo storimo za varne in zdrave delovne pogoje, premalo poskrbimo za dobro nastanitev in primerno prehrano delavcev, številni delavci nimajo osnovnih pogojev za pripravo zajtrka. V delavskih naseljih po navadi ni dovolj tople vode za vse delavce, slabe so tudi sanitarne razmere. Tudi nočni nemiri pripomorejo k slabim iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD TOZD Mehanizacija Leto, ki se izteka, je bilo glede na težave, zelo radodarno. V TOZD smo navkljub težavam, ki so prihajale nepričakovano, bolje kljubovali in premagovali kot leto poprej. V letu 1934 ne moremo pri- čakovati, da bo lahko, morda bo težje kot je bilo iztekajoče. Želimo, da bi v letu 1934 delovali složno v TOZD in DO, ker bomo le tako uspešno reševali težke naloge. Milan Colarič TOZD GO Šentjur Na prehodu leta se poraja mnogo želja, uresničljivih in tudi neuresničljivih. Ob željah po sreči, uspehu, zdravju ima vsakdo tudi tihe in skrite želje, katerih izpolnitev bi pomenila zanj največ, kar si more želeti. In ko delavci TOZD GO Šentjur želimo vsem sodelavcem v delovni organizaciji, da bi v letu 1984 zdravi in zadovoljni uspešno premagovali probleme ob delu In v življenju na sploh, odkrivamo nekaj naših drobnih želja, katerih uresničitev bi nam dala še več poleta in zadovoljstva ob delu in sicer: — da bi vsi, ki gledajo na manjše TOZD z viška, češ, kaj pa vaši rezultati in vi pomenite ob naših ogromnih milijardah, doumeli, da še vedno velja pregovor: »zrno do zrna ...« in da je zrnce ponavadi težje od zrna; — da bi tisti, ki mnogo razpravljajo o tem, da montaža morda sodi v drugo TOZD, raje več z dejanji storili za organizirano, ekonomično in varno delo naših »nomadov« ali »artistov« kot jih imenujejo; — da bi končno enkrat prišli do osnov in meril, ki bi vse izvajalce del v delovni organizacij postavila na realna tla in bi bilo merilo uspeha delo ne pa svinčnik in komercialna politika; — da bi bili vsi bolj zagreti takrat, ko gre za skupne Interese delovne organizacije ter pustili ob strani marsikdaj preveč poudarjene osebne in tozdovske interese. Marjan Kotnik IH ■ i Bjl Skupina sodelavcev Iz GO Šentjur na otvoritvi objekta v Laškem. Priprave za proslavo našega jubileja Pripravljalni odbor za proslavo 25 letnice Ingrada se je prvič sestal 16. novembra 1983 v sestavi: Janko Golob, glavni direktor, Franc Berginc, direktor kadrovsko pravnega sektorja, Ivo Steble, direktor finančnega sektorja, Ivan Rebernjak, predsednik delavskega sveta, Franc Brinovec, predsednik predsedstva akcijske konference Z K, Jože Mešl, predsednik izvršnega odbora sindikata, Ivica Bezlaj, tajnica samoupravnih organov in Vili Šuster, zadolžen za obveščanje in propagando. Na prvi seji so bile razdeljene naloge za posamezne člane in okvirno dogovorjen datum proslave — 26. maj 1984. Slavno zasedanje delavskega sveta bo en dan prej v Celju, proslava in srečanje kolektiva Ingrad pa bo v parku TOZD Lesni obrati na Gomilškom. Potrjen je bil osnutek znaka Ingrad 25, ki ga je oblikoval Vili Šuster. To obeležje se bo pojavljalo na vseh propagandnih materialih. Že decembra 1983, ko se izteka 25. leto Ingrada, bo prejel vsak član kolektiva stenski koledar in jubilejno značko. V. Š. Pozdrav in čestitka iz Iraka Teleks Iz Iraka s prisrčnimi pozdravi In čestitkami vsem v kolektivu, še posebej jubilantom, Je prišel v novembru na sam dan jubilejnega praznovanja. Takrat je bila nastlnjena že novembrska številka našega Glasila. Zato ta Iskren pozdrav objavljamo danes, v zadnji letošnji številki Glasila, res da z zamudo, ki pa v bistvu ni, saj so takšne vezi med člani kolektiva, ki delajo v tujini in nami, ki smo doma, dobrodošle vsak hip, vsak trenutek. So več kot le pozornost, marveč tudi dokaz enotnosti In moči celotnega kolektiva. V teleksu pa so naši delavci v Iraku zapisali tole: »Pred nami je 29. november, Dan republike, ki ga slavimo v spomin na tisti dan pred štiridesetimi leti, ko smo sredi vojne vihre v bosanskem mestecu Jajcu položili temelje federativne državne skupnosti bratskih, enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. Dan republike, največji in najlepši praznik vseh Jugoslovanov bomo praznovali tudi v Iraku, kamor nas je zanesla življenjska pot pri opravljanju naših delovnih nalog. Trudimo se, da bi tudi mi s svojim delom, pa čeprav daleč od doma, dali svoj delež k stabilizaciji težkih gospodarskih razmer v naši Jugoslaviji. Se naprej si bomo prizadevali, da bomo negovali ugled neuvrščene Jugoslavije, slovenskega gradbeništva, kakoi tudi ugled naše delovne organizacije v Iraku, ki vsekakor ni majhen. Ob Dnevu republike vam iskreno čestitamo in vam želimo člmveč novih delovnih uspehov, ki nam bodo v tel. težkih časih še kako potrebni. Se posebej čestitamo vsem jubilantom, ki so s svojim dolgoletnim delom v naši delovni organizaciji največ pripomogli pri razvoju in organizaciji Ingrada v priznano m dustrijsko podjetje. Vaši sodelavci v Iraku.« V soseski Debro v Laškem nov Merx market. Izvajalec objekta GO Šentjur. Leto, ki odhaja... Za nami je zopet leto dni, leto odrekanj, leto problemov, leto podražitev, leto pomanjkanja, leto... In mi, mladi? Kaj za nas vse to pomeni? Kaj občuti mladi delavec, mlada družina ob vseh teh ukrepih, restrikcijah, podražitvah? Mar je za vse to kriv prav mladi človek? Mar naj vse te napake in vse to breme prevzame na svoja pleča prav mladinska organizacija? Pa pustimo ta vprašanja odprta, saj verjetno odgovora nanje ne bi rad dajal nihče, ali pa ga tudi nihče ne ve. Vemo samo to, da je mlademu človeku zelo težko — problemi zaposlovanja, stanovanjska vprašanja, sistem nagrajevanja po delu ... Pa mladi v GIP Ingrad? Naša naloga leži v uresničevanju sklepov zadnjih kongresov ZSMS, ZSJ in ZKJ. Koordinacijski svet ZSMS GIP Ingrad je v začetku mandatnega obdobja jasno začrtal svoje naloge. Mislim, da lahko nekaj rečem — delo se sicer z nekaj izjemami ali zastoji redno odvija po začrtani poti, vendar pa z aktivnostjo posameznih 00 ZSMS ne moremo in tudi ne smemo biti zadovoljni. Zavedati se tudi moramo, da vsa dejavnost ne more sloneti na peščici mladincev, kajti lahko se zgodi, da bo tudi tem pošla sapa in veselje do dela. Ko človek tako razmišlja, dobi občutek, da je prišlo neko obdobje mrtvila, ki pa ga s skupnimi močmi moramo premagati. Upam, da nam bo to uspelo in da bomo napake popravili v ... letu, ki prihaja. Blaž Lilija kršitve delovnih obveznosti Mladinska politična šola 1983 Kot v prejšnjih letih, tudi letos organizira Občinska konferenca ZSMS Celje tridnevno mladinsko politično šolo na Dobrni. Našo DO je zastopalo pet naših mladinskih delavcev in učencev. V času od 8. do 10. decembra so poslušali več predavanj, od katerih bi omenil najbolj zanimiva: Demokratizacija odnosov v ZSMJ; Ekonomski položaj v Celju s poudarkom na stabilizaciji in prestrukturiranjem celjskega gospodarstva ter vloga ZSMS pri tem; Kaj nam prinaša stabilizacija in nov stabilizacijski program; Delegatski odnosi gledani s stališča delegata v skupščini. Toliko v informacijo, naši predstavniki pa so nam obljubili, da nam bodo o delu v šoli napisali poročilo in nas seznanili o poteku tega seminarja. Blaž Lilija še nekaj besed o INGIJU Verjetno ste takoj ugotovili, da gre za naš ansambel, ki se že nekaj časa imenuje INGI. Člani marljivo in redno vadijo vsak ponedeljek, po potrebi še več v prostorih DDF. 2e dalj časa nastopajo v spremenjeni postavi, saj I-majo odličnega kitarista Petra Ograjenška (baje je v sorodu z našim Petrom) iz DO Merx ter še boljšo pevko Ljubico Perčič iz DO Cestno podjetje. Naj vam še zaupamo, da je vodja še vedno Blaž Lilija, na bas kitari se trudi povratnik iz Iraka Brane Drevenšek, bobne pa uničuje Pilihov Jul-či. V zadnjem času so precej snemali — plošče še sicer ne, so pa posneli dve kaseti na domači kasetofon. S sliko vam jih žal ne morem predstaviti, lahko jih pa pridete poslušat, saj včasih zaigrajo na kakšnem plesu v Domu ali drugod. Blaž Lilija l Prode još jedno Ijeto puno akcije U godinl kada slavimo 40-godišnjicu AVNOJ-a t. j. ra-danja nove Jugoslavije, u malom gradiču u jugozapad-noj Bosni rodila se je nova Jugoslavija. Na tom zasjeda-nju drug Tito je rekao: Do-videnja drugovi vijačnici II. AVNOJ-a do III. u oslobode-nom Beogradu. I tako je bilo. U Beogradu 1945 opet su do-šli vsi na okup da se dogovore kakvi ih zadaci čekaju. Glavni zadatak je bio da se krene u obnavljanje razrušene domovine. Omladina je dala veliki doprinos. Prva akcija velikog značaja je bila omladinska pruga Brčko-Ba-noviči, zatim je došla šamac-Sarajevo. O radu Titove o-mladine i ono što je ona u-radila cijeli svijet se divio. Gradene su pruge, putevi, nasipi, tvornice, gradovi kao što su: Novi Beograd, Nova Gorica, i mnogo drugih novih gradova. Rodila se cesta — Autoput »Bratstvo — jedin-stvo«. I tako godina za go-dinom, dodosmo do 1983. OK ZSMS Celje ove godine je slala četiri brigade u razne krajeve Jugoslavije. Brigade su učestvovale na sledečim omladinskim radnim akcijama: Priština, Beogra, Slovenske gorice, Ljutomer. Članovi rad ne brigade »INGRAD« ko ji su učestvovali na radnim akcijama nisu iznevjerili oče-kivanja. Radna organizacija Ingrad je učestvovala sa šest brigadira. Sa akcije su se vratih sa četiri udarnika i dvije pohvale, što je itekako veliki uspjeh. I u vodstvenem kadru Beograda imali smo mnogo članova. Imali smo 2 komandira i jednog zamenika komandanta. U 83 godini klub brigadirjev izveo je više lokalnih akcija. Došlo je do promjene u vodstvenem kadru, predsednik je Zukič Hasan, sekretar Burdevič Predrag, a dosadašnji predsednik i sekretar su članovi op-štinskog centra za M DA. Hamzalija Okič je predsednik centra za M DA I član pret-sedstva OK ZSMS; Kucljak je član sekretariata a Zukič pro-širenog centra. I tako kad sa- gledamo rezultate i odricanje ovih mladih ljudi možemo biti veoma zadovoljni. Ingrad može biti ponosan što ima tak-ve omladince. šteta je što nemarno još i omladinke i da budemo još zadovoljniji. I tako o s ve mu pomalo i dodosmo na ideju da svim onim koji pro-čitaju ovaj članak, da poželimo mnogo uspjeha u 84 uz brigadirski ZDRAVO! Davorin Kucljak To in ono iz Doma Dušana Finžgarja Se vedno stoji na Maistrovi 5; učenci so sodelovali na igrah ob Dnevu republike in uspešno zastopali barve Doma, kar nedvomno dokazuje velik pokal za osvojeno prvo mesto v malem nogometu in več dobrih, oziroma solidnih uvrstitev naših igralcev. Sodelovali smo v vseh panogah in za las nam je ušel tudi veliki prehodni pokal; šahovska reprezentanca je sodelovala na regijskem prvenstvu domov in bila solidna peta; učenci so sodelovali na več akcijah v KS Pod gradom in za svoje resnično težko, a odlično opravljeno delo prejeli več priznanj; mladi iz Doma smo sklenili, da bomo navezali tesne stike z mladinsko organizacijo iz KS ter pričeli resno sodelovati na vseh področjih mladinskega dela; v Domu smo imeli ples, kjer je igral ansambel Ingi, razočarani pa smo, ker se kljub plakatom in reklami plesa ni udeležila nobena mladinka iz Ingrada; v počastitev dneva republike in 40-letnice II. zasedanja AVNOJ smo si v Domu ogledali film »Volk s Prokletij«. Komisija za Informiranje pri Aktivu ZSMS DDF V mesecu novembru je skupna disciplinska komisija na treh sejah obravnavala 14 kršiteljev delovne obveznosti in izrekla naslednje ukrepe: Javni opomin Novak Anton in Artič Ivan, protipravna prilastitev družbene lastnine (poleg ukrepa še povračilo nastale škode), TOZD gradb. Rog. Slatina; Muhič Ahmed — neopravičen izostanek z dela in odklanjanje dela ob podaljšanih sredah, TOZD GO Celje. Denarna kazen v višini 5 °« OD Leskovar Maksimiljan, neopravičen izostanek z dela zaradi vinjenosti, TOZD Gradb. Rog. Slatina. Prenehanje delovnega razmerja — pogojno za dobo 6 mesecev Plavčak Drago, neopravičena odklonitev dela v podaljšanem času in s tem povzročitev velike materialne škode (betoniranje). Poleg ukrepa še povračilo nastale škode, TOZD Gradb. Rog. Slatina. Prenehanje delovnega razmerja Turkeš Mile, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, Podhraškl Vinko, neopravičen izostanek z dela 16 delovnih dni, oba TOZD Gradb. Rog. Slatina; Flrulo-vlč Vanča, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, Burlč Besim, neopravičen izostanek z dela 8 de- V mesecu novembru je na novo kadrovanih 13 delavcev, v istem razdobju je odšlo 46 delavcev. UPOKOJENI SO BILI: Invalidsko: ŽLIČAR Andrej, rojen 9. 11. 1927, avtomehanik v Mehanizaciji, delo je združeval pri GIP Ingrad Celje od 15. 3. 1959 do 7. 11. 1983. Stalno bivališče ima Božičeva 6, Celje. FIRŠT Josip, rojen 15. 2. 1928, tesar iz Šentjurja, delo je združeval od 25. 3. 1953 do 25. 11. 1983. Stalno bivališče ima Vidoviča 8, 63253 Pristava. Starostno: STROUHAL Edvard, rojen 14. 3. 1922, skupinovodja-mi-zar, delo je združeval od 1. 1. 1959 do 30. 11. 1983. stalno bivališče ima Tabor 43 a, ZAHVALA Ob smrti dragega očeta MARTINA KNEZA se Iskreno zahvaljujem sodelavcem za Izraze sožalja In spremstvo na njegovi zadnji poti. še posebej se zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata TOZD Mehanizacija za darovano cvetje In Izkazano pomoč. Ivan Knez z družino lovnih dni, Milutinovič Slobodan, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, Zupan Jože, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, vsi TOZD IGM Medlog; Tomič Tihomir, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, Malič Mile, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni, Mustafič Jusuf, odtujitev družbene lastnine v večji vrednosti; vsi TOZD GO Celje. Štefka Krušič Uporaba lovilnih odrov sistema Outinord kot spodnji zaščitni oder, zagotavlja varno Izvajanje del na višini — seveda morajo biti odri sprotno prestavljeni na Isto najvišjo možno višino. Tabor. Delo je združeval na Lesnih obratih. MAJCENOVIČ Martin, rojen 27. 10. 1923, skladiščni delavec v Žalcu, delo je združeval od 9. 4. 1970 do 28. 10. 1983, stalno bivališče ima Šempeter 12, Šempeter. Konec novembra je bilo v Iraku na delu 152 delavcev. Marija Pšaker ZAHVALA Ob smrti drage mame JOŽEFE ŽIČKAR se Iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD GO Celje in Osnovni organizaciji sindikata za darovani venec, spremstvo na zadnji poti In besede sožalja. Žalujoči sin Viktor z družino ZAHVALA Ob boleči Izgubi dragega moža In očeta IGNACA JANA, se Iskreno zahvaljujemo kolektivu DSSS Celje In DSSS Ljubljana ter Športnemu društvu GIP Ingrad za darovano cvetje In Izrečeno sožalje. Posebna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Marija In hčerka Zvonka kadrovske vesti Jubilanti 1983 Iz skupnih služb Je letos odšlo mnogo sodelavcev v pokoj. V znak zahvale za dolgoletno delo Jim je direktor priredil krajši sprejem. Delavski svet je na svoji seji dne 7. oktobra 1983 sprejel sklep, da se podeli jubilejna nagrada za 35 let dela v GIP Ingrad še naslednjim delavcem, ki so v letu 1981 in 1982 dopolnili 35 let delovne dobe (uvedena pa še ni bila jubilejna nagrada za 35 let): TOZD IGM MEDLOG Silvester Rihtar — strojnik, Franc Sivavec — strojnik, Milan Cadej — miner. TOZD LESNI OBRATI GOMILSKO Peter Venek — tesar. DSSS Alojz Borinc — vodja del. naselja, Rozika Keblič — glavni blagajnik, Nežika Moderc — vodja oddelka saldakonti, Lea Omak — opr. zaht. knjigovodskih del v OD. Jubilejne nagrade so bile podeljene na proslavi ob Dnevu republike. Zlata plaketa GIP Ingrad Na podlagi 7. člena Pravilnika o nagradah, priznanjih In plaketah GIP Ingrad (katerega spremembo Je sprejel delavski svet GIP Ingrad 7. oktobra 1983) se podeli ZLATA PLAKETA GIP Ingrad delavcem, ki opravijo vso delovno dobo pri GIP Ingrad oziroma njegovih pravnih prednikih In znaša ta delovna doba pri redni upokojitvi polno delovno dobo, pri invalidski upokojitvi pa več kot 30 let delovne dobe. Letos so ob odhodu v pokoj prejeli zlato plaketo GIP Ingrad: Lea Čmak, Rozika Keblič, Olga Kopitar In Danica Reber-nlšek, vse Iz skupnih služb. Ingrad in TDF Organizacijski odbor Tedna domačega filma nam Je poslal dopis z naslednjo vsebino: »9. novembra se Je iztekel 11. teden domačega filma v Celju. Spored smo v okviru zastavljenega načrta v celoti Izpeljali brez kakršnihkoli zapletov. Vse filmske predstave sl Je ogledalo nad 37.000 kinoobl-skovalcev. Dovolite nam, da se vam za vašo pomoč pri pripravah In Izvedbi te slovenske kulturne manifestacije posebej zahvalimo In tudi obvestimo, da so bile obveznosti, ki smo Jih sprejeli ob sklenitvi dogovora med vašo delovno organizacijo in organizatorjem Tedna domačega filma, v celoti izvršene. Še enkrat se vam zahvaljujemo za vso pomoč In Izražamo prepričanje, da boste tudi v bodoče sodelovali pri Izvedbi Tedna domačega filma v Celju. Razstava Jožeta Horvata-Jakija V avli Ingrada Je bila v sredo, 14. decembra, otvoritev zanimive razstave novih grafik velikega mojstra umetnosti, Jožeta HORVATA-JAKIJA. Zaradi velikega zanimanja, tudi zunaj naše delovne organizacije, bo razstava odprta do 15. januarja 1984. Vabimo vse, ki sl razstave še niso ogledali, da jo obiščejo. M. O. Plaketa za INGRAD Ob 30-letnlci delovne organizacije Kostroj Iz Slovenskih Konjic Je delavski svet podelil 25. novembra 1983 plaketo Gradbenemu Industrijskemu podjetju »Ingrad« za ustvarjalno delo In uspešno sodelovanje. Priznanje GCS Gradbeni center Slovenije, s sedežem v Ljubljani, Je novembra proslavil 20-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za uspešno sodelovanje v tem obdobju. Med dobitniki priznanj Je tudi naša delovna organizacija GIP »Ingrad«. Priznanje RšC V okviru proslave 25-letnice obstoja In razvoja RšC Titovo Velenje In njenih pravnih naslednikov, so za dolgoletne dobre medsebojne odnose, posameznikom In organizacijam združenega dela podelili posebna priznanja. Upoštevajoč, da že več let tržno poslovno sodelujejo z našo delovno organizacijo, so na svečani seji 25. novembra 1983 podelili priznanje Ingradu za uspešno sodelovanje. Priznanje iz Krškega Paplrkonfekclja, ki Je temeljna organizacija v sklopu DO »Duro Salaj« Krško, Je novembra letos proslavila 25 letnico obstoja. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje. Med dobitniki priznanj je tudi naša delovna organizacija Ingrad. Bogo upokojen VI. Cijanov memorial Že šesto leto zapored so šahisti Ingrada pripravili hitropotezni turnir v počastitev na tragično preminulega sodelavca in šahista inž. Ivana Cijana. V soboto, 17. decembra se je zbralo v Domu Dušana Finžgarja 10 ekip, ki so se po medsebojnih srečanjih razvrstile takole: 1. Ingrad I (Franc Brinovec, Jože Zorko, Zvone Streicher, Milan Ojstrež) 30 točk, 2. MIK Prebold 24, 3. EMO Celje 23, 4. Ingrad II (Tomo Studnička, Vinko Marinški, Ljubo Krk, Darko Plahuta) 21, 5. Pionir Novo mesto 20.5, 6. Železarna štore 17.5, 7. Kograd Dravograd 14, 8. Kovinotehna Celje 13, 9. JLA Celje 10 in 10. Gradis Celje 7 točk. Pokale tre mnajboljšim ekipam je podelil Franc Berginc, podpredsednik športnega društva Ingrad. Vili Šuster Rekla sta... Pred kratkim je odšel v pokoj naš sodelavec, delovodja in vodja obrata žaga Gomilsko, Bogo Andoljšek. Delo je združeval v delovni organizaciji nad 30 let, v tem času je opravljal razna dela in bil vseskozi tudi aktiven družbenopolitični delavec. Zaposlil se je v avgustu 1953. leta pri Betonu kot vodja materialnega in mezdnega knjigovodstva. Januarja 1954 je bil premeščen na Centralne obrate s sedežem na Lavi in opravljal ista dela kot prej. Od avgusta 1956 pa do upokojitve je bil vodja žage na Gomilskem. V vsej svoji delovni dobi je bil aktiven družbenopolitični delavec in je imel vrsto samoupravnih funkcij, od člana upravnega odbora, delavskega sveta, dve mandatni dobi je bil tudi predsednik konference Osnovnih organizacij sindikata GIP Ingrad. To svojo aktivnost je prenesel tudi v TOZD. Ob odhodu iz delovne sredine želimo Bogu še mnogo zdravih let, da bi dolgo užival s svojimi najbližjimi in nas večkrat obiskal. Sodelavci TOZD Lesni obrati Gomilsko Emil Rojc: »Pogoji, da presežemo slabosti so: ustrezna Idejna usposobljenost, Idejna In akcijska enotnost, ustreznost metod delovanja In ustrezna kadrovska politika. Dolgoročna stabilizacijska usmeritev je uskladitev razvoja z možnostmi, ki Izvirajo Iz lastnih sil, lastnega dela.« Zvone Hudej: »Splošna poraba Je bila v skladu z usmeritvami, osebna pa očitno ne, saj so v Celju organizacije, ki so Jo presegle In Jo bodo morale seveda uskladiti.« »Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Celie v nakladi 3000 Izvodov Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grlč, tehnični urednik: Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet prozlvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). na kratko celovit, P0lNotT£. VIL6N seltav RazkcŽn« Stanovanji * NEK&MM FRANtUtkA TERORISTIČNA OMAK OSKOVNA SUROV IKlA SLh^t -Darjev qoR.ovie v ČSSR. ITALIJAN ?K1 fOLITl* FANFANt UFO V 7UNAK % CUDER. MO.|£k.I VZESTEUN O ZNANI 7KbK7AVl V GRŠKI MlT0U<4l3l pohotne! SVifOA POPKA RICA 11 TROFiEnC AMElUtk AR.5K.I Vo§Nf fc-OČA- M »Mt TUT)| sort/ KROMF|R> 1 VIVlfcEN, NAPIHUJ« 40L krvoločna ZVER VRSTA LEOPAROA SLOVENSKO MESTO majhno NASE LOG kokoška PUTKA MILENKO ŽIVKOV 1Č ZENSKA, K-l PeRg f-igralka tatlor TOVARNA Betona PAKET, oMoreR. MAtLUrNF METRtCH PREGOVOR REK n bOBA, VEK ZNAK 7A »>OLOC.NO IIKASIČK NA CilAVI ObBITEK Ob IMElkA ry TAKcn- LN2eM ri-AtiLu roCONUKA mSicA na mietm <ČUNA, KONICA VITEZ avanturist Ci LASEN VZKLIK SUJVfcNSKl rtl,ATEL3 (K-ANtE) L03ZE TRATNIK. >9 TOVARNA V CeUU GORŠKI VRH V tVICI KARbEl} FAVARA »OStobAR- SKA uravno- teženost ZAČETEK SAEtEAE SOAOANIKl KELTOV ZNAK ZA ALUMlNIl c me ATlET Kotitar KRI LOV IVAN ObPRTlNA N STENI Znak za dkua o LAS, "ZVOK KRAAL3I- vec, žepar NIZEK ROZO, QA D NMVEČ36 JADRANSKO riUSTANltti EbEkl IN ARUC.I OTOKAR KirSovani tovarna ZDRAMIL V LTUAL>NI ZNAK ZA POLMER OSEBNI ZAIMEK ATLANTSKI pakt NAGRADNA KRIŽANKA Za novembrsko nagradno križanko je prišlo le 23 rešitev. Žreb je določil, da nagrade prejmejo: 300 din Jelka Šturm, Skupne službe; 200 din Betka Les, Skupne službe; po 100 din pa Elza Čre- pinšek, Marjana Špacapan in Nataša Pungerčič iz Skupnih služb, Vidoslav Gošnjak, Gradb. Rogaška Slatina in Boštjan Besednjak, Ronkova 14a, Celje. Glede na to, da je bila križanka za Dan republike nekoliko težja, kar priča tudi manjše število prispelih rešitev, je tokrat novoletna križanka dokaj lažja, saj za rešitev zadostuje pravilno izpolnjen stolpec ob križanki. Torej črke v križanki, ki so označene s številko, prenesete v stolpec, kjer dobite brano po zaporednih številkah novoletno čestitko. Tudi za to križanko bomo med pravilnimi rešitvami izbrali za 1000 dinarjev nagrad, in sicer prva nagrada 300, druga nagrada 200 in pet nagrad po 100 dinarjev. Rešitve pošljite do 16. januarja 1984 na uredništvo Glasila z oznako na pisemskem ovitku »Nagradna križanka«. Srečnol Humi* 96L STAVA vil, da deset dni ne bom jedel in deset noči ne bom spal... — In kdo je dobil stavo? — Seveda jaz. Podnevi sem spal, ponoči pa jedel. PEVSKE VAJE — Vsak četrtek hodim k pevskim vajam. — Pa te to veseli? — Seveda, pa še kako! Igramo karte, pijemo, si pripovedujemo vice... — Ja, kdaj pa potem pojete? — Ko se vračamo domov ... PO TELEFONU — Halo, ali imate svinjsko glavo?, vprašuje ženski glas. — Seveda, seveda... je prijazen mesar. — Pa imate morda tudi svinjske parklje in rep? — Da, tudi to imam! — Veste, komaj čakam, da vas vidim. Prav radovedna sem, kako izgledate? POJASNILO — Le kako si mogel v enem samem dnevu napraviti toliko neumnosti? — Hm, vstal sem zelo zgodaj... DOKAZ — Pomisli, tale trdi, da je moj brat In da lahko to dokaže! Saj je popoln idiot! — No ja, to bi pa že lahko bil eden od dokazov... PREDNOST — Mislim, da ima loterija prednost pred poroko... — Kako to misliš? — Pri loteriji imaš vendarle vsaj nekaj upanja! PREDNIKI — Očka, kdo so naši predniki? — Eden izmed njih sem tudi jaz... — Zakaj so pa potem ljudje tako ponosni nanje? Karikatura